Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _

Podobni dokumenti
Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.

Microsoft Word - Implikacije soncnih elektrarn na javne ustanove _Papler Drago _ doc

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

Diapozitiv 1

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PowerPoint Presentation

Diapozitiv 1

EKS - Priloga 1

Evidenca_prejetih_vlog

Priloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri

1

Microsoft Word - 20-Basej-S

2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI

Diapositiva 1

PowerPoint Presentation

PowerPointova predstavitev

Petrol

PowerPointova predstavitev

Diapozitiv 1

Utrinki in spomini z dogodka

Bodi moder zgled

OBČINA PREBOLD HMELJARSKA CESTA PREBOLD LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE PREBOLD -- POVZETEK --

PowerPoint Presentation

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

VHODNI PODATKI PRILOGA 1 Vhodni podatki sekundarna regulacija delovne moči Oznaka Pomen Vrednost parametra S inv_pe investicijski strošek parne elektr

Male vetrne elektrarne

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Uradni list RS – 037/2009, Uredbeni del

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

Uporaba OVE v stavbah

PowerPointova predstavitev

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program

Zbirni center

Diplomsko delo Cugelj Anton

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

PowerPoint Presentation

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE JESENICE K P O O R N O Č Č POP d.o.o. Efenkova 61 VELENJE N O I L O

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Rastko LORGER IZBIRA IN DIMENZIONIRANJE MIKRO HIDROELEKTRARNE NA POTOKU SAPOČNICA Diplomsko delo visokošo

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

FOTOVOLTAIKA

Diapozitiv 1

PowerPoint Presentation

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Faktor pretvorbe primarne energije Magistrsko delo Magistrskega študijskega programa II. stopnje STROJNI

Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus

PowerPoint Presentation

Diapozitiv 1

MLADINSKA KOMISIJA REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE Selo pri Bledu, MLAJŠE PIONIRKE EKIPA GASILSKA ZŠT. ČAS V 1.KT 2.KT 3.KT 4.KT. SKUPAJ Zbijan

POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2012 Maribor, junij 2013 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo s

Urbanistično-planerska delavnica Sevnica 2011/12

stik naš revija slovenskega elektrogospodarstva, marec 2008 Evropa odločno za večjo izrabo obnovljivih virov energije Do učinkovitejše rabe z dražjo e

Dia 1

VETRNO KOLO

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Predstavitev projekta

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Energijski viri prihodnosti

Toplotne črpalke

Microsoft Word - PorociloENERGETIKA doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Model tržne optimizacije obratovanja SPTE

(Priloga_Poro\350ilo o prenosu namenskih sredstev, KS.xlsx)

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr

L E T N O P O R O Č I L O D E M

PRILOGA 3: Obrazec letnega poročila Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih Samo

Daljinsko gretje in hlajenje v EKS – vloga plina

Gorivna celica

Analiza OVE Gorenjska

Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016

PowerPointova predstavitev

LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009

Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za

Microsoft Word - M doc

PowerPoint-Präsentation

MLS ID:

Toplotne črpalke

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT

PowerPoint Presentation

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 3, 30. september 2016, letnik XIV ELGO 6 Distribucijski daljnovod med RTP Železniki in RTP Bohinj poln

(Microsoft Word to\350ka_ Priloga 3 _Obrazec letnega poro\350ila_ _Pivka)

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija

OBČINA LOGATEC ŽUPAN e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka: 360-3/201

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija Aleksander Veber VPLIV TRANSFORMATORJA Z REGULACI

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

gg_07_v3_lores

LETNO POROČILO 2018 o porabi sredstev iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora za kakovost življenja

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA OBČINA MISLINJA ŠOLSKA CESTA MISLINJA LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MISLINJA

Transkripcija:

POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 27 Tema: Slovenska jezera izzivi in priložnosti Referat 3: EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE SAVICA Avtor: DRAGO PAPLER drago.papler@gorenjske-elektrarne.si Bohinj, 2. junij 27

Uvod Gorenjske elektrarne so prepoznaven proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov na okolju prijazen način imajo 15 hidroelektrarn na območju Gorenjske (grajene v obd. 1898 in 1998) 3 male fotovoltaične (sončne) elektrarne skupna instalirana moč je 11,7 MW letna proizvodnja 5 milijonov kwh električne energije strateški cilj je zanesljivo in optimalno izkoriščanje hidrološkega potenciala reke Save in njenih pritokov. HE Soteska I. in II. Instal. moč 1,436 MW (1979, 1998)

Hidroelektrarne HE SAVICA, 3.31 kw (1949) HE SAVA, 1.634 kw (1924,1968,1974) HE SOTESKA, 1.436 kw (1979,1998) HE KRANJSKA GORA, 152 kw (199) HE MOJSTRANA, 54 kw (1989) HE JELENDOL, 5 kw (1989) HE LOMŠČICA, 2. kw (1991) HE PRISTAVA, 2 kw (196) HE ŠKOFJA LOKA, 282 kw (1919,1989) HE RUDNO, 175 kw (1935,1989) HE SORICA, 1 kw (1989) HE DAVČA, 27 kw (1987) HE STANDARD, 155 kw (1984) HE KOKRA, 228 kw (1998) HE CERKLJE, 9 kw (1924) Sončne elektrarne MFE Radovljica, 16 kw (25) MFE Labore, 31 kw (26) MFE FERI, 7 kw (26) Proizvodni viri

Slap Savica Savica je naravna lepota s čudovitim slapom je navdušila pesnika dr. Franceta Prešerna v znameniti pesnitvi Krst pri Savici je koristna za proizvodnjo električne energije že od leta 1916, ko je bila zgrajena vojaška elektrarna Savica v bohinjskem Ukancu in leta 1949 sedanja HE Savica. Stara elektrarna Savica (1916 1949) leta 1916 zgrajeno staro elektrarno, ki jo je postavila avstrijska vojska, je bila pomembna za načrtno elektrifikacijo Bohinjskega območja med obema vojnama. in rojstva elektromehaničnih servisnih delavnic Kranjskih deželnih elektrarn (KDE), ki so se kasneje preselile v Žirovnico in leta 1933 v Črnuče.

Nova hidroelektrarna Savica Potek izgradnje izgradnja je potekala od leta 1947 v zelo težavnih okoliščinah zaradi izjemno zahtevnih terenskih pogojev, zato so bili pomembni napori, ki so utirali pot domačim izvajalcem in industriji. Voda slapa Savice je bila zajeta z nizkim jezom ob njegovem vznožju; jez in vtočne naprave so bile načrtovane in zgrajene zelo premišljeno, tako da ni bilo prizadeto okolje; zgradba HE Savica je postavljena na izbranem mestu in v mogočnem zavetju strmih skalnatih vrhov. Izgradnja 2 kilometra dolgega rova v navpični steni Komarče je bila večinoma ročna, ker je bila tedaj mehanizacija na zelo skromni ravni. Montiran je bil železni cevovod dolžine 634 metrov, preseka 8 in 7 mm, ki vodi do strojnice elektrarne. Vgrajene so bile prve štiri domače Peltonove turbine z močjo 1.125 KM, turbinski regulatorji, dva sinhronska generatorja 2.2 kva, 6,3 kv, transformatorja 6,3/35 kv in prvi domači zaščitni releji. Izgradnja je trajala 21 mesecev. Leta 1949 zgrajena nova HE Savica je bila prva hidroelektrarna po osvoboditvi v takratni Jugoslaviji. Prvi povojni agregat domače proizvodnje se je zavrtel 3. decembra 1949, drugi pa maja 195.

Tehnični podatki Tip elektrarne: srednjetlačna pretočno derivacijska Vodotok: potok Savica Inštalirani pretok: 4 x,75 m3/s Inštalirana moč: 4,4 MVA Število agregatov: 2 Neto padec: 219,8 m Leto izgradnje: 1949 Moč turbin: 4 x 126 kw Moč generatorjev: 2 x 22 kva Srednja letna proizvodnja: 19.715 MWh el. energije Rov Cevovod

Rov in cevovod v Komarči Potok Savica Vtok Rov Cevovod

Strojnica elektrarne v Ukancu Stari gonilnik Komandni prostor Strojnica Stavba HE Savica

Posodobitev HE Savice V letih 1988 27 je potekala prenova HE Savica: Vgradnja oljetlačne naprave za mazanje ležajev agregatov in hidravljični turbinski regulator za krmiljenje turbin Zamenjava klasičnega vzbujalnega sistema s statičnim vzbujalnim sistemom napetostne regulacije na agregatih 1 in 2 Zamenjava vseh štirih turbinskih tekačev in ostalih delov turbinske opreme. Zaradi prehoda na 2 kv napetostni nivo bohinjskega področja sta bila zamenjana oba energetska transformatorja moči 2 x 2,5 MVA, 2/6,3 MVA Izvedena revitalizacija upravljalnega sistema (lokalno avtomatsko in daljinsko vodenje HE) Gradbeno sanirana jezovna pregrada po poškodbah potresa leta 1998 Izvedena protipotresna sanacija na strojnici HE Savice po poškodbah iz leta 1998 Zamenjava Peltonovih gonilnikov na agregatu 1 z boljšimi izkoristki Zamenjava statorskega navitja generatorja 1. Proizvodnja Po obnovi gonilnikov in revitalizaciji upravljalnega sistema (1996 2) se je proizvodnja HE Savica povečala za 12 %; v letih 1991 do 1995 je bila povprečna letna proizvodnja 17.581 kwh, po obnovi pa 19.715 kwh.

Okoljevarstvo Elektrarna Savica po klasifikaciji glede na instalirano moč (4,4 MVA) spada sicer med male hidroelektrarne. Pomembno vlogo ima zaradi naslednjih vidikov? Izkorišča vodni potencial in proizvaja ekološko najčistejšo električno energijo iz obnovljivega vita. Glede na specifičnost lokacije lahko samostojno napaja potrošnike v Bohinju in okolici. Elektrarna zagotavlja 44,4 delež proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 % delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji. 27. maja 27 je HE Savica proizvedla 1... kwh električne energije. 1 TWh električne energije predstavlja: prihranek 1,2 milijona ton premoga, oz. 6. vagonov po 2 ton, kar predstavlja vlakovno kompozicijo, dolgo 9 km, če so 2-tonski vagoni dolžine 15 m ter za 85 kilo ton zmanjšanja emisij CO2. Okoljevarstvo Vsaka proizvodnja, tudi proizvodnja električne energije, je nujno povezana z vprašanjem vpliva na okolje. Stremimo za čim boljšo izrabo naravnih danosti in seveda za čim manjšo obremenitev okolja.

Prihranki premoga in emisij CO2 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov s prikazom prihrankov premoga (t), emisij CO2 (kt) v letih 195 27 3. 25. 2. 15. 1. 5. Električna energija (MWh), premog (t), CO2 (kt) L. 195 L. 1952 L. 1954 L. 1956 L. 1958 L. 196 L. 1962 L. 1964 L. 1966 L. 1968 L. 197 L. 1972 L. 1974 L. 1976 L. 1978 L. 198 L. 1982 L. 1984 L. 1986 L. 1988 L. 199 L. 1992 L. 1994 L. 1996 L. 1998 L. 2 L. 22 L. 24 L. 26 Izračun: D.Papler HE SAVICA 1949-27 Proizvodnja električne energije (MWh) Prihranek premoga (t) Zmanjšanje emisij CO2 (kt)

Letni prihranki premoga in emisij CO2 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov s prikazom prihrankov premoga (t), emisij CO2 (kt) v letih 1993 26 Leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2 21 22 23 24 25 26 Povprečje 93-6 Proizvodnja (kwh) 16.914.123 19.443.745 15.787.158 2.99.175 18.26.466 18.455.985 19.677.495 21.797.343 2.39.727 22.247.291 18.49.494 22.724.415 17.948.535 2.128. 19.429.567 Prihranek premoga (t) 2.297 23.332 18.945 24.119 21.913 22.147 23.613 26.157 24.48 26.697 22.189 27.269 21.538 24.154 23.315 Vlakovna kompozicija (km) 15,223 17,499 14,28 18,89 16,434 16.61 17,71 19,618 18,36 2,23 16,641 2,452 16,154 18,115 17,487 Zmanjšanje emisij CO2 (kt) 14.377 16.527 13.419 17.84 15.521 15.688 16.726 18.528 17.34 18.91 15.717 19.316 15.256 17.19 16.515

Proizvodnja z vidika sezon Povprečna mesečna proizvodnja električne energije po obdobjih

Povezanost dejavnikov proizvodnje Korelacija med proizvodnjo električne energije in pretokom vode, 24

Obnovljivi viri energije Delež obnovljivih virov (OVE) v primarni energetski bilanci Slovenije je 8 %. Slovenja si je za cilj postavlja dvig deleža OVE na 12 % do leta 21 in na 2 % do leta 22 (sklep EU, 8.3.27). V Resoluciji Nacionalnega Energetskega Programa (ReNEP) je kot strateški cilj uvajanja OVE predvideno povečanje deleža v primarni energiji na 12 %. Proizvodnja električne energije iz OVE naj bi do leta 215 dosegla 43 GWh (brez velikih HE; večjih od 1 MW). V Sloveniji predstavljajo glavno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije hidroelektrarne. V letih 2 22 se je delež malih hidroelektrarn moči do 1 MW gibal od 4,9 % do 4,6 % (leta 23 4,5 %), delež srednjih hidroelektrarn moči od 1 do 1 MW se je gibal od 5 % do 6,5 % (leta 23 4,6 %), delež velikih hidroelektrarn nad 1 MW pa se je gibal od 9,1 do 89,9 % (leta 24 89,4 %). Slovenija med OVE daje ob hidroelektrarnah usmeritev v izgradnjo sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn, kogeneracij (biomasa) in bioplinskih elektrarn.

Elektroenergetska bilanca Slovenije O b j e k t Skupna moč (MW) 22 23 24 25 Neposredni uporabniki 2.541 (21,6%) 2.729 (19,6%) 2.783 (18,3%) 2.878 (18,4%) Distribucijski uporabniki 8.947 (76,2%) 9.315 (66,9%) 9.557 (62,8%) 9.688 (,62%) Izvoz (Hrv : Slo = 5% : 5% 1.623 2.65 2.778 Ostali izvoz Izgube na omrežju 253 (2,2%) 264 (1,9%) 278 (1,8%) 284 (1,8%) Skupaj potrebe 11.741 13.931 15.223 15.628 HE na Dravi 582 2.315 2.154 2.761 2.651 (2,2%) HE na Savi 112 287 219 363 32 (2,4%) HE na Soči 148 389 277 479 451 (3,4%) NE Krško 67 5.32 4.957 5.211 5.556 (42,3%) TE Šoštanj 683 3.658 3.419 3.48 3.1 (23,6 %) TE Trbovlje 164 648 647 612 563 (4,3%) TE-TO Ljubljana 13 383 383 415 392 (3,%) TE Brestanica 312 3 11 38 1 (,76 %) Uvoz (HE Golica) 1 1 9 14 17 (,13%) Skupaj razpoložljivo 2.794 13.22 12.166 13.373 13.15 Primanjkljaj 1.765 1.85 2.478 (18,8 %) Viški 1.281 Uvoz 1.765 1.851 2.479 (18,9 %) Izvoz 1.281

Trajnostni razvoj Sestava primarnih virov električne energije Elektro Gorenjska Leto 25 Premog in lignit 5,6 % Konvencionalni viri energije - 82,3 % Jedrsko gorivo 31,4 % Ostali konvenc. viri: zemeljski plin, naftni derivati,9 % Obnovljivi viri energije 17,7 % Vodna energija 16,7 % Ostali obnovljivi viri: veter, sončna energija,,4 % Trajnostni razvoj bo v bodoče pravo ravnotežje med: ohranitvijo okolja in zagotavljanjem dohodka za prebivalstvo. Vlaganja v obnovljive vire energije v preteklosti so na primeru HE Savica pred skoraj 6. leti dokaz, da se da povezati okoljske zahteve in energetske priložnosti v edinstven projekt.

1 TWh proizvedene elektrike Proizvodni jubilej Hvala za pozornost! Za sodelovanje se priporočamo! Kontakt: drago.papler@gorenjske-elektrarne.si GSM 31 325 138