SL SL SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 20.12.2010 COM(2010) 774 konč. Priloga A/Poglavje 18 PRILOGA A k predlogu UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji SL SL
PRILOGA A Poglavje 18: Računi tujine Uvod 18.01 Računi rezidenčnih institucionalnih sektorjev prikazujejo gospodarsko dejavnost: proizvodnjo, ustvarjanje, razporeditev in prerazporeditev dohodka, potrošnjo ter akumulacijo sredstev in obveznosti. Ti računi zajemajo transakcije med rezidenčnimi enotami ter transakcije med rezidenčnimi in nerezidenčnimi enotami, ki sestavljajo tujino. 18.02 ESR je zaprt sistem, pri katerem sta obe strani posamezne transakcije v računih prikazani kot poraba in vir. Pri rezidenčnih enotah to omogoča, da se vzpostavi skladen in jasen sklop računov ter da se vse gospodarske dejavnosti posamezne institucionalne enote vključijo v zaporedje računov. To pa ne velja za nerezidenčne enote. Nerezidenčne enote je mogoče spremljati le na podlagi njihove povezanosti z rezidenčnimi enotami v merjenem gospodarstvu, zato se lahko prikažejo le njihove transakcije z rezidenčnimi enotami. To se izvede z vzpostavitvijo sektorja, imenovanega tujina, in pripravo posebnega sklopa računov z omejenim številom vknjižb, ki za nerezidenčne enote prikazujejo le transakcije z rezidenčnimi enotami. 18.03 Zaporedje računov za sektor tujine je: a) zunanji račun blaga in storitev (V.I), ki zajema uvoz in izvoz blaga in storitev; b) zunanji račun primarnih in sekundarnih dohodkov (V.II), ki zajema sredstva za zaposlene, dohodek od lastnine in investicijski dohodek ter tekoče transferje, kot so osebni transferji (vključno z nakazili delavcev) in mednarodna pomoč; c) računi zunanje akumulacije (V.III), ki zajemajo (1) račun kapitala (V.III.1), ki prikazuje kapitalske transferje in pridobitve minus odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev; (2) finančni račun (V.III.2), ki prikazuje transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi; (3) račun drugih sprememb obsega sredstev (V.III.3.1), ki prikazuje zasege brez nadomestila itd.; (4) račun revalorizacije (V.III.3.2), ki prikazuje nominalne dobičke in izgube iz lastnine; d) račun zunanjih sredstev in obveznosti (V.IV) prikazuje začetne in končne bilance stanja ter spremembe vrednosti teh sredstev in obveznosti med začetno in končno bilanco stanja. SL 2 SL
Celotno zaporedje je navedeno v poglavju 8, pri čemer številke računov v oklepajih zgoraj pomenijo številke računov v zadevnem poglavju. 18.04 Ker so računi prikazani s stališča sektorja tujine, je v zunanjem računu blaga in storitev uvoz v domače gospodarstvo prikazan kot vir, izvoz iz domačega gospodarstva pa kot poraba. Podoben preobrat stanja je značilen za vse račune tujine. Če je bilanca pozitivna, to pomeni presežek za tujino in primanjkljaj za celotno domače gospodarstvo. Podobno negativna bilanca pomeni primanjkljaj za tujino in presežek za domače gospodarstvo. Finančno sredstvo v lasti tujine je obveznost domačega gospodarstva, obveznost v lasti tujine pa je domače sredstvo. 18.05 Standardni okvir za statistične podatke o transakcijah in postavkah med gospodarstvom in tujino je določen v Priročniku o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb iz leta 2008 (šesta izdaja) (BPM6). Ta priročnik je usklajen s sistemom nacionalnih računov iz leta 2008, vendar določa vzajemno delovanje med domačim gospodarstvom in tujino v sklopu računov in bilanc stanja, ki te informacije predstavijo na drugačen način. To poglavje določa račune ESR 2010 za sektor tujine in njihovo povezavo z mednarodnimi računi BPM6. Gospodarsko območje 18.06 Gospodarsko območje je najpogosteje opredeljeno kot območje pod dejanskim gospodarskim nadzorom ene države. Kljub temu se lahko uporabijo valutna ali ekonomska unija, regije ali celotni svet, ker so lahko prav tako predmet makroekonomske politike ali analize. Celotna opredelitev je navedena v poglavju 2 (odstavki 2.04 2.06). 18.07 Rezidenčnost subjekta na določenem gospodarskem območju se določi v dveh korakih: Rezidenčnost (1) najprej je treba ugotoviti, ali subjekt izpolnjuje pogoje za institucionalno enoto, in če jih izpolnjuje, (2) morajo biti izpolnjena merila iz poglavja 2 za določitev rezidenčnosti. 18.08 Rezidenčnost posamezne institucionalne enote je gospodarsko območje, s katerim je enota najtesneje povezana, izraženo kot središče glavnega ekonomskega interesa. Koncepti so enaki pri ESR, SNR in BPM6. Uvedba izraza središče glavnega ekonomskega interesa ne pomeni, da subjektov, ki opravljajo precejšnji del poslovanja na dveh ali več ozemljih, ni več treba ločevati (glej odstavek 18.12) ali da se lahko institucionalne enote, ki niso znatno fizično prisotne, ne upoštevajo (glej odstavka 18.10 in 18.15). Koncept rezidenčnosti na splošno ter zlasti za gospodinjstva, podjetja in druge subjekte je v celoti opisan v poglavju 2. Institucionalne enote 18.09 Koncept institucionalne enote je enak za ESR, SNR in BPM6. Splošna opredelitev je navedena v poglavju 2 (odstavki 2.12 2.16). Ker je poudarek na nacionalnem gospodarstvu, je za enote v čezmejnih primerih predvidena posebna obravnava. V nekaterih primerih so pravne osebe združene v eno institucionalno enoto, če so rezidenti istega gospodarstva, vendar niso združene, če imajo sedež v različnih gospodarstvih. Podobno se lahko en pravni subjekt razdeli, če opravlja precejšnji del poslovanja v dveh ali več gospodarstvih. Zaradi takega SL 3 SL
obravnavanja je rezidenčnost nastalih zadevnih enot jasnejša, koncept gospodarskega območja pa se okrepi. 18.10 Za zbiranje finančnih sredstev uporabljajo družbe in javni organi običajno enote za posebne namene (EPN). Če je EPN rezident istega gospodarstva kot matična družba, je obravnava enostavna. EPN običajno nima nobene od značilnosti, zaradi katere bi se obravnavala kot subjekt, ločen od matične družbe, pri čemer so sredstva in obveznosti, ki jih ima EPN, prikazani v računih matične družbe. Če je EPN nerezident, je treba na podlagi meril rezidenčnosti za sektor tujine priznati ločen subjekt. V tem primeru so vsa sredstva in obveznosti, ki jih ima EPN, prikazani v sektorju tujine in ne v sektorju domačega gospodarstva. Obravnava nerezidenčnih EPN, ki pripadajo državi, je opredeljena v odstavku 2.14. 18.11 Vsi člani gospodinjstva morajo biti rezidenti istega gospodarstva. Če je neka oseba rezident drugega gospodarstva kot drugi člani gospodinjstva, se ne obravnava kot člani tega gospodinjstva, čeprav imajo morda te osebe skupne dohodke in izdatke ali imajo sredstva v skupni lasti. Poslovalnice v mednarodnih računih plačilnih bilanc 18.12 Poslovalnica je nekorporativno podjetje, ki pripada nerezidenčni enoti, imenovani matična družba. Obravnava se kot rezidenčna in neprava družba na ozemlju, na katerem stoji. Opredelitev poslovalnic kot ločenih institucionalnih enot je pogojena z navedbo, da se lahko precejšnji del poslovanja loči od ostalega subjekta. Poslovalnica se prizna v naslednjih primerih: a) za poslovalnico je na voljo celota računov, vključno z bilanco stanja, ali b) je z gospodarskega in pravnega stališča mogoče in smiselno sestaviti te račune, če je to potrebno. Vodenje ločenih računov dokazuje obstoj dejanske enote, poleg tega pa omogoča pripravo statističnih podatkov. Poleg tega je običajno prisoten eden ali več naslednjih dejavnikov: (1) poslovalnica izvaja ali namerava izvajati proizvodnjo v velikem obsegu na ozemlju, na katerem podjetje nima sedeža, in sicer v obdobju enega leta ali več: i) če proizvodni proces vključuje fizično prisotnost, se morajo dejavnosti fizično izvajati na zadevnem ozemlju; ii) če proizvodnja ne vključuje fizične prisotnosti, na primer v nekaterih primerih na področju bančništva, zavarovalništva, drugih finančnih storitev, lastništva patentov, blagovnih znamk ali avtorskih pravic, preprodaje blaga in navideznih predelovalnih dejavnosti, je treba priznati obstoj dejavnosti na ozemlju na podlagi registracije ali pravnega sedeža teh dejavnosti na zadevnem ozemlju; (2) poslovalnica je predmet morebitnega sistema davka na dohodek v gospodarstvu, v katerem obstaja, čeprav ima lahko status neobdavčenega subjekta. SL 4 SL
18.13 Opredelitev poslovalnic vpliva na statistično poročanje o matični družbi in poslovalnici. Dejavnosti poslovalnic so izključene iz institucionalne enote sedeža podjetja, pri čemer je treba v obeh zadevnih gospodarstvih dosledno ločevati med matično družbo in poslovalnico. Poslovalnica se lahko opredeli za gradbene projekte ali mobilne dejavnosti, kot so prevoz, ribištvo ali svetovanje. Če pa dejavnosti niso dovolj obsežne za opredelitev poslovalnice, se obravnavajo kot izvoz blaga ali storitev iz sedeža podjetja. 18.14 V nekaterih primerih so predhodne dejavnosti, povezane s prihodnjim projektom neposrednih naložb pred ustanovitvijo družbe, zadosten dokaz o vzpostavitvi rezidenčnosti, da se lahko ustanovi neprava družba. Licence in pravni stroški v zvezi s projektom so na primer prikazani kot strošek neprave družbe ter so zajeti v tokove neposrednih naložb v zadevno enoto, namesto da bi bili prikazani kot prodaja licenc nerezidentom ali izvoz storitev sedežu podjetja. Namišljene rezidenčne enote 18.15 Če je zemljišče na nekem ozemlju v lasti nerezidenčne enote, se namišljena enota, ki se obravnava kot rezident, za statistične namene opredeli kot lastnica zemljišča. Ta namišljena rezidenčna enota je neprava družba. Obravnava namišljene rezidenčne enote se uporabi tudi za pripadajoče zgradbe, objekte in druge izboljšave zemljišč, najem zemljišč za daljše obdobje ter lastništvo naravnih virov, razen zemljišč. Zaradi take obravnave nerezident ni neposredni lastnik zemljišča, ampak lastnik namišljene rezidenčne enote, zato je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz lastniškega kapitala, vendar pa so zemljišče in drugi naravni viri vedno sredstva gospodarstva, v katerem obstajajo. Namišljena rezidenčna enota običajno zagotavlja storitve svojemu lastniku, na primer nastanitev v počitniških hišicah. 18.16 Če ima nerezidenčna enota v dolgoročnem najemu nepremičnino, na primer zgradbo, je to običajno povezano z njenim izvajanjem proizvodnje v gospodarstvu, v katerem je. Če iz nekega razloga ni pripadajoče proizvodne dejavnosti, se za namene takega najema ustanovi tudi namišljena rezidenčna enota. Zato se obravnava, da je nerezidenčna enota lastnica namišljene rezidenčne enote in ne zgradbe, ki je v lasti gospodarstva, v katerem deluje. Podjetja na več ozemljih 18.17 Na več kot enem gospodarskem območju, zlasti na področju čezmejnih dejavnosti, kot so zračni prevozi, pomorski prevozi, sistemi za pridobivanje vodne energije na obmejnih rekah, cevovodi, mostovi, predori in podmorski kabli, izvaja eno celovito dejavnost le nekaj podjetij. Ločene poslovalnice morajo biti opredeljene, razen če se subjekt upravlja kot ena sama dejavnost brez ločenih računov ali samostojnega odločanja na posameznem ozemlju, na katerem deluje. V takšnih primerih je treba zaradi posebnega poudarka na podatkih za posamezno nacionalno gospodarstvo razčleniti dejavnosti po posameznih gospodarstvih. Dejavnosti se nato razčlenijo glede na ustrezen kazalnik deležev dejavnosti posameznega podjetja na posameznem ozemlju. Razčlenitev se lahko izvede tudi za podjetja na območjih, ki so v skupni pristojnosti dveh ali več držav. Geografska razčlenitev 18.18 Za namene izdelave računov Evropske unije se računi tujine (S.2) delijo na naslednje kategorije: SL 5 SL
a) države članice ter institucije in organi Evropske unije (S.21); (1) države članice Evropske unije (S.211); (i) države članice euroobmočja (S.2111); (ii) države članice zunaj euroobmočja (S.2112); (2) institucije in organi Evropske unije (S.212); (i) Evropska centralna banka (ECB) (S.2121); (ii) evropske institucije in organi, razen ECB (S.2122); b) države, ki niso članice EU, mednarodne organizacije, ki niso rezidenti EU (S.22). 18.19 Za potrebe priprave računov v euroobmočju se lahko podsektorji, navedeni zgoraj, razdelijo na: države članice euroobmočja in Evropsko centralno bank (S.2I = S.2111 + S.2121); države in mednarodne organizacije, ki niso rezidenti euroobmočja (S.2 = S.2112 + S.2122 + S.22). Evropski računi so opisani v poglavju 19. Mednarodni računi plačilnih bilanc 18.20 Nacionalni računi se razlikujejo od mednarodnih računov iz postavke BPM6. Mednarodni računi prikazujejo transakcije med gospodarstvom in tujino s stališča domačega gospodarstva. Zato je uvoz prikazan kot poraba (v breme) izvoz pa kot sredstvo (v dobro). Strnjena oblika mednarodnih računov, kot so prikazani v BPM6, je navedena v tabeli 18.1. 18.21 Druga večja razlika med mednarodnimi računi plačilne bilance in računi sektorja tujine v ESR je uporaba funkcionalnih kategorij v mednarodnih računih namesto instrumentov v klasifikacijah finančnih transakcij v ESR. To vprašanje je dodatno obravnavano v odstavkih 18.60 in 18.61. Izravnalne postavke v tekočih računih mednarodnih računov 18.22 Struktura izravnalnih postavk plačilne bilance se nekoliko razlikuje od strukture v nacionalnih računih, ker ima vsak račun mednarodnih računov svojo izravnalno postavko in dodatno postavko, ki se prenese v naslednji račun. To pomeni, da ima račun primarnega dohodka svojo izravnalno postavko (saldo primarnih dohodkov) in skupni saldo (saldo blaga, storitev in primarnih dohodkov). Saldo primarnih dohodkov s tujino ustreza saldu primarnih dohodkov in je postavka, ki je vključena v BND. Saldo tekočih transakcij s tujino ustreza varčevanju tujine v primerjavi z domačim gospodarstvom. Izravnalne postavke v strukturi računov BPM6 so prikazane v tabeli 18.1. Tabela 18.1 Mednarodni računi tokov plačilne bilance SL 6 SL
Plačilna bilanca Tekoči računi V dobro V breme Saldo Račun blaga in storitev Blago 462 392 70 Storitve 78 107 29 Blago in storitve 540 499 41 Račun primarnega dohodka Sredstva za zaposlene 6 2 Obresti 13 21 Razdeljeni dohodek družb 36 17 Reinvestirani dohodki 14 0 Primarni dohodek 69 40 29 Blago, storitve in primarni dohodek 609 539 70 Račun sekundarnega dohodka Davki na dohodek, premoženje 1 0 Neto premije neživljenjskega zavarovanja Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja 2 11 12 3 Tekoči mednarodni transferji 1 31 Raznovrstni tekoči transferji 1 10 Sekundarni dohodek 17 55 38 Saldo tekočega računa 32 Kapitalski račun Pridobitve/odtujitve neproizvedenih sredstev 0 Kapitalski transferji 1 4 Saldo kapitalskega računa 3 Neto posojanje (+)/izposojanje ( ) 29 SL 7 SL
Finančni račun (po funkcionalnih kategorijah) Sprememba sredstev Sprememba obveznosti Saldo Neposredne naložbe 4 8 Portfeljske naložbe 17 7 Izvedeni finančni instrumenti itd. 3 0 Druge naložbe 42 22 Rezervna sredstva 8 Sprememba sredstev/obveznosti, skupaj 66 37 Neto posojanje (+)/neto izposojanje ( ) (finančno) 29 Neto napake in opustitve 0 Računi sektorja tujine in njihove povezave z mednarodnimi računi plačilne bilance Zunanji račun blaga in storitev 18.23 Račun blaga in storitev zajema le uvoz in izvoz blaga in storitev, ker so to edine transakcije blaga in storitev s čezmejno razsežnostjo. Blago in storitve se prikažejo, če se ekonomsko lastništvo enote v enem gospodarstvu spremeni v ekonomsko lastništvo enote v drugi državi. Čeprav je sprememba lastništva običajno povezana s fizičnim prevozom blaga, to ni nujno. Pri preprodaji blaga se lahko lastništvo blaga spremeni, lokacija blaga pa ostane enaka, dokler se blago ne preproda tretji osebi. Tabeli 18.2 in 18.3 prikazujeta primer prikazovanja primarnih in sekundarnih dohodkov v ESR in BPM6. Tabela 18.2 Zunanji račun blaga in storitev (ESR V.1) Porabe Viri P6 Izvoz blaga in storitev 540 P7 Uvoz blaga in storitev 499 P61 Izvoz blaga 462 P71 Uvoz blaga 392 P62 Izvoz storitev 78 P72 Uvoz storitev 107 B11 Saldo menjave blaga in storitev s tujino 41 Tabela 18.3 Račun blaga in storitev BPM6 Tekoči računi V dobro V breme Saldo Račun blaga in storitev SL 8 SL
Blago 462 392 70 Storitve 78 107 29 Blago in storitve 540 499 41 18.24 Blago, ki se iz enega gospodarstva prenese v drugega brez spremembe gospodarskega lastništva, ni prikazano kot uvoz in izvoz. Zato blago, ki se pošlje v predelavo v tujino ali se vrne po predelavi, ni prikazano kot uvoz in izvoz blaga; kot storitev se prikaže le plačilo, dogovorjeno za predelavo. 18.25 V plačilni bilanci je posebej izpostavljeno razlikovanje med blagom in storitvami. To razlikovanje izraža interese politike, ker obstajajo ločene mednarodne pogodbe za blago in storitve. Temelji tudi na vprašanjih, povezanih s podatki, ker se podatki v zvezi z blagom običajno pridobijo od carinskih virov, podatki o storitvah pa na podlagi evidenc plačil ali raziskovanj. 18.26 Glavni vir podatkov v zvezi z blagom so statistični podatki o mednarodni trgovini. Mednarodni standardi so določeni v publikaciji International Merchandise Trade Statistics: Concepts and Definitions Rev. 2 (IMTS). BPM6 določa nekatere možne razloge za razliko med vrednostjo blaga, prikazanega v statističnih podatkih o mednarodni trgovini, in vrednostjo blaga, prikazanega v plačilni bilanci. Priporoča tudi oblikovanje standardne prehodne tabele, ki bi uporabnikom pomagala bolje razumeti te razlike. Eden od pomembnih virov razlik je, da se pri standardih za IMTS uporablja vrednotenje za uvoz tipa cif (stroški, zavarovanje in prevoznina), medtem ko se za plačilno bilanco uporablja enotno vrednotenje fob (vrednost na carinski meji izvoznega gospodarstva, tj. franko ladja) za izvoz in uvoz. Zato je treba izključiti stroške prevoza in zavarovanja, ki nastanejo med carinsko mejo izvoznika in carinsko mejo uvoznika. Zaradi razlik med vrednotenjem tipa fob in dejanskimi pogodbenimi dogovori je treba preusmeriti del stroškov prevoza in zavarovanja. Načela vrednotenja pri ESR so enaka kot pri plačilni bilanci. Vrednotenje fob je zato treba uporabiti pri prikazovanju uvoza in izvoza blaga (glej odstavek 18.32). 18.27 Merilo spremembe lastništva, ki se uporablja za plačilno bilanco, pomeni, da ustreza čas zajemanja vknjižb blaga zadevnim finančnim tokovom. V BPM6 ni več izjem pri načelu spremembe lastništva. Nasprotno, pri IMTS se upošteva časovno zaporedje carinske obravnave. Čeprav je to časovno zaporedje pogosto sprejemljiv približek, so v nekaterih primerih potrebne prilagoditve, na primer pri konsignacijskem blagu. Pri blagu, ki se pošlje na predelavo v tujino brez spremembe lastništva, so vrednosti prevoza blaga vključene v IMTS, ker pa je sprememba lastništva glavno merilo pri plačilni bilanci, so v njej prikazana le plačila, povezana s proizvodnimi storitvami s fizičnimi vložki v lasti drugih. (Vendar je priporočljivo, da se vrednosti prevoza blaga prikažejo kot dodatne postavke, da se razume narava teh ureditev.) Dodatne podrobnosti prikazovanja teh postopkov oplemenitenja so opredeljene v nadaljevanju tega poglavja. Druge prilagoditve IMTS so morda potrebne za uskladitev ocen s spremembo ekonomskega lastništva blaga, in sicer na splošno ali zaradi posebne pokritosti posamezne države. Mogoči primeri vključujejo med drugim preprodajo blaga, nedenarno zlato, blago, ki nezakonito vstopi na ozemlje ali izstopi iz njega, in blago, ki ga v pristanišča dobavijo prevozniki. SL 9 SL
18.28 Ponovni izvoz je tuje blago (blago, ki je proizvedeno v drugih gospodarstvih in ki se pred tem uvozi, pri čemer se spremeni ekonomsko lastništvo), ki se brez bistvene predelave izvozi iz države, v katero se je pred tem uvozilo. Ker ponovno izvoženo blago ni proizvedeno v zadevnem gospodarstvu, je njegova povezava z gospodarstvom manjša kot pri drugem izvozu. Vrednost ponovnega izvoza v gospodarstvih, ki so pomembnejše točke pretovarjanja in lokacije trgovcev na debelo, je pogosto velika. S ponovnim izvozom se povečajo zneski uvoza in izvoza in če je obseg ponovnega izvoza velik, se poveča tudi delež uvoza in izvoza glede na ekonomske agregate. Zato je dobro, da se ponovni izvoz prikaže ločeno. Blago, ki je bilo uvoženo in čaka na ponovni izvoz, se prikaže v zalogi rezidenčnega ekonomskega lastnika. Blago v tranzitu je blago, ki prečka neko državo na poti do končnega namembnega kraja. Blago v državi, ki jo prečka, običajno ni zajeto v statistiko zunanje trgovine, plačilnobilančno statistiko in nacionalne račune. Blago v nepravem tranzitu je blago, ki je uvoženo v državo, ocarinjeno za prosti promet v EU in nato poslano v tretjo državo v EU. Subjekt, ki se uporabi za carinjenje, običajno ni institucionalna enota, kot je opredeljena v poglavju 2, in ne pridobi lastništva blaga. V tem primeru se uvoz v nacionalnih računih prikaže kot neposredni uvoz v končni namembni kraj, tako kot v primeru blaga v enostavnem tranzitu. Upošteva se vrednost, ki se prikaže ob vstopu blaga v končno namembno državo. 18.29 Pri predstavitvi blaga v plačilni bilanci se uporabi agregatna raven. Podatki IMTS omogočajo podrobnejšo razčlenitev blaga. 18.30 V plačilni bilanci so zagotovljeni podrobni podatki za naslednjih dvanajst standardnih sestavnih delov storitev: a) proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih; b) storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje; c) prevoz; d) potovanja; e) gradbeništvo; f) zavarovalniške in pokojninske storitve; g) finančne storitve; h) stroški uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje; i) telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve; j) druge poslovne storitve; k) osebne, kulturne in rekreacijske storitve ter l) državno blago in storitve, ki niso zajeti drugje. SL 10 SL
18.31 Trije standardni sestavni deli plačilne bilance zgoraj so postavke, ki temeljijo na nosilcih transakcij, kar pomeni, da so povezane s pridobiteljem ali ponudnikom in ne z izdelkom samim. Te kategorije so potovanja, gradbeništvo ter državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje. Vrednotenje a) Potovanja zajemajo vse blago ali storitve, ki jih pridobijo nerezidenti med začasnim bivanjem za namene lastne uporabe ali za nadaljnje obdarovanje. Potovanja zajemajo blago, lokalni prevoz, nastanitev, hrano in druge storitve. b) Gradbeništvo zajema skupno vrednost izdelka, ki ga zagotovi izvajalec, vključno z morebitnim materialom, ki je pridobljen lokalno in zato ni prikazan v evidenci uvoza in izvoza blaga. c) Državno blago in storitve, ki niso zajeti drugje, zajemajo različno blago, ki ga ni mogoče vključiti v podrobnejše postavke. Razen teh treh postavk, ki temeljijo na nosilcih transakcij, temeljijo drugi sestavni deli na izdelkih in so bili oblikovani na podlagi podrobnejših razredov CPA rev. 2. Dodatni standardi za trgovino so navedeni v Priročniku o statistiki mednarodne trgovine s storitvami (Manual on Statistics of International Trade in Services MSITS), ki je usklajen z mednarodnimi računi. 18.32 Načela vrednotenja pri ESR so enaka kot pri mednarodnih računih. V obeh primerih se uporabijo tržne vrednosti, pri čemer se nominalne vrednosti uporabijo za nekatere postavke v instrumentih, kadar tržne cene niso na voljo. Kar zadeva mednarodne račune, je vrednotenje uvoza in izvoza blaga poseben primer, v katerem se uporablja enotno merilo vrednotenja, in sicer vrednost na carinski meji izvoznega gospodarstva, tj. vrednotenje tipa fob (franko ladja). Ta obravnava omogoča dosledno vrednotenje med izvoznikom in uvoznikom ter zagotavlja dosledno podlago za merjenje v okoliščinah, v katerih lahko zadevne strani uporabljajo zelo različne pogodbene dogovore, ki zajemajo od franko tovarne na eni strani (uvoznik je odgovoren za organizacijo celotnega prevoza in zavarovanja) do dobavljenega in ocarinjenega blaga na drugi strani (izvoznik je odgovoren za organizacijo celotnega prevoza, zavarovanje in morebitne uvozne dajatve). Blago za predelavo 18.33 Obravnava blaga, ki se pošlje na predelavo v tujino brez spremembe lastništva, je v ESR 95 bistveno drugačna kot v ESR 2010. V ESR 95 je bilo tako blago prikazano kot izvoz ob odpremi v tujino, nato pa prikazano kot uvoz ob vrnitvi iz tujine po višji vrednosti, ki je posledica predelave. Ta metoda se imenuje prikazovanje bruto vrednosti in je dejansko povezana s pripisovanjem spremembe lastništva, zato pomenijo podatki o mednarodni trgovini oceno vrednosti blaga, s katerim se trguje. SNR 2008, BPM6 in ESR 2010 ne določajo pripisovanja spremembe lastništva, ampak prikazujejo le eno vknjižbo, tj. uvoz storitve predelave. Gre torej za izvoz storitve za državo, v kateri je bila izvedena predelava. Tak prikaz je bolj usklajen z institucionalnimi prikazi in z njimi povezanimi finančnimi transakcijami. Vendar ni v skladu s statističnimi podatki o mednarodni trgovini (IMTS). V IMTS bo še naprej prikazana bruto vrednost izvoza za predelavo in vračilo uvoženega predelanega blaga. SL 11 SL
18.34 Da bi se izognili taki neskladnosti v nacionalnih računih, se lahko vrednost izvoženega blaga prikaže poleg vrednosti uvoženega blaga v obliki dodatne postavke, pri čemer se uporabijo vrednosti iz IMTS. Ta metoda omogoča izračun neto storitve predelave kot razliko med vrednostjo izvoženega predelanega blaga in vrednostjo nepredelanega blaga, ki se uvozi. Ta storitev se prikaže v nacionalnih računih. Zato se za državo, ki blago oplemeniti v tujini, izvoz prikaže poleg uvoženega predelanega blaga kot dodatna postavka v računu zunanjega blaga in storitev. To omogoča uskladitev vknjižb IMTS s podatkom o neto uvozu storitev, ki izraža stroške predelave. 18.35 Eden od primerov v zvezi z obravnavo blaga za predelavo v tabeli ponudbe in porabe se lahko uporabi za pojasnitev te spremembe. Na primer živilsko podjetje, ki prideluje in predeluje zelenjavo ter dejansko konzerviranje zelenjave odda v zunanje izvajanje podružnici v tujini, ki je v celoti v njegovi lasti, nato pa ponovno prejme konzervirana živila za nadaljnjo prodajo. 18.36 V tabeli 18.4, pripravljeni v skladu z ESR 95, morajo podatki o uvozu in izvozu ustrezati statističnim podatkom o mednarodni trgovini (IMTS). Vrednost izvoza blaga do podružnice v tujini, ki izvaja konzerviranje, je 50 enot, vrednost konzervirane zelenjave, ki se vrne kot uvoz, pa je 90 enot. Tabela 18.4 Obravnava blaga za predelavo v mednarodni trgovini v skladu z ESR 1995 Nakupi Končno povpraševanje Skupaj Prodaja stroški gospodinjste predelava hrane v izvoz Hrana 90 50 140 Uvoz konzervirane hrane 90 90 Dodana vrednost 50 BDP (E) = 50 Celotna proizvodnja 140 Tabela 18.5 Obravnava blaga za predelavo v mednarodni trgovini v skladu z ESR 2010 Nakupi Končno povpraševanje Skupaj Prodaja stroški gospodinjste predelava hrane v izvoz Hrana 90 0 90 Uvoz storitev konzerviranja 40 40 Dodana vrednost 50 50 SL 12 SL
Celotna proizvodnja 90 18.37 Tabela 18.5 prikazuje obravnavo blaga za predelavo na neto osnovi v skladu z ESR 2010: prikazana je le trgovina s storitvami, zato ni povezave s prevozom blaga, prikazanim v IMTS. Neto stanje izvoza, zmanjšanega za uvoz, se prikaže v plačilni bilanci mednarodnih računov in ustreznih računov sektorja tujine. Kadar je znano, da uvoz in izvoz v statistiki IMTS pomenita stanje brez spremembe lastništva, se v skladu s priporočilom iz BPM6 ti dve vrednosti v plačilni bilanci prikažeta druga poleg druge, da se omogoči takojšnji izračun elementa storitev. Tako bi se za živilsko industrijo zelenjava, ki se konzervira v tujini, prikazala kot izvoz vrednosti 50 enot, ponovni uvoz konzervirane zelenjave pa bi se prikazal kot uvoz vrednosti 90 enot. Ti podatki so lahko v statistiki mednarodnih računov navedeni drug poleg drugega kot dodatne postavke, pri čemer se izvoz prikaže kot negativni uvoz, na podlagi česar se lahko izračuna, da je vrednost neto uvoza storitev konzerviranja 40 enot. Prikaz tega primera v BPM6 je naveden v tabeli 18.6. Tabela 18.6 Prikaz predelave v BPM6 Tekoči računi V dobro V breme Saldo Račun blaga in storitev 40 Storitve (standardni sestavni deli) Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih 40 40 Dodatne postavke Blago za predelavo v tujini 50 90 40 Preprodaja blaga Blago, namenjeno preprodaji 18.38 Preprodaja je opredeljena kot nakup blaga, ki ga opravi rezident (gospodarstva zbiratelja podatkov) pri nerezidentu, in nadaljnja prodaja istega blaga drugemu nerezidentu, pri čemer zadevno blago ne vstopi v gospodarstvo zbiratelja podatkov. Preprodaja vključuje transakcije, ki zajemajo blago, kadar lastnikovo fizično lastništvo blaga ni pogoj za izvedbo postopka. Pri tej pojasnitvi in naslednjih pojasnitvah, povezanih s preprodajo, se upoštevajo ustrezni odstavki v BPM6 (odstavki 10.41 10.48). 18.39 Ureditve preprodaje se uporabljajo za trgovino na debelo in trgovino na drobno. Uporabijo se lahko tudi za ravnanje z blagom ter za upravljanje in financiranje celotnih proizvodnih postopkov. Podjetje lahko na primer za sestavljanje blaga najame enega ali več izvajalcev, tako da to podjetje pridobi blago in ga proda naprej brez prečkanja ozemlja lastnika. Če se fizična oblika blaga med obdobjem lastništva spremeni zaradi proizvodnih storitev drugih subjektov, se transakcije blaga prikažejo kot splošno trgovsko blago in ne kot preprodaja. Če pa se oblika blaga ne spremni, se blago prikaže kot preprodaja, pri čemer se pri prodajni ceni SL 13 SL
upoštevajo manjši stroški predelave in marža pri trgovini na debelo. Če trgovec organizira celoten proizvodni postopek, lahko prodajna cena zajema tudi elemente, kot so načrtovanje, upravljanje, patenti ter drugo znanje in izkušnje, trženje in financiranje. Ti nefizični prispevki so lahko v primerjavi z vrednostjo materiala in sestavljanja, zlasti pri visokotehnološkem blagu, visoki. 18.40 Blago, ki je namenjeno preprodaji, se prikaže v računih lastnika na enak način kot drugo blago v njegovi lasti. Vendar je blago natančneje opredeljeno v statistiki mednarodnih računov gospodarstva trgovca, ker je zanimivo samo po sebi in ker ni zajeto v carinskem sistemu tega gospodarstva. Preprodaja se obravnava na naslednji način: a) pridobitev blaga s strani trgovcev se vpiše v postavko blaga kot negativni izvoz gospodarstva trgovca; b) prodaja blaga se vpiše v postavko blaga, ki se preproda, in sicer kot pozitivni izvoz gospodarstva trgovca; c) razlika med prodajo in nakupom blaga, namenjenega preprodaji, se prikaže kot postavka neto izvoz blaga za preprodajo. Ta postavka vključuje trgovske marže, dobičke in izgube iz lastnine ter spremembe zalog blaga za preprodajo. Zaradi zmanjšanja ali povečanja zalog je lahko neto izvoz blaga za preprodajo v nekaterih primerih negativen; in d) vknjižbe preprodaje se vrednotijo po transakcijskih cenah, dogovorjenih med zadevnimi stranmi, in ne po fob. 18.41 Postavke v zvezi s preprodajo blaga se prikažejo le kot izvoz v računih gospodarstva na ozemlju trgovca. Izvozna prodaja trgovcem in uvozni nakup trgovcev sta v ustreznih izvoznih in uvoznih gospodarstvih zajeta kot splošno blago. 18.42 Prodaja na debelo, prodaja na drobno, ravnanje z blagom in upravljanje proizvodnje se lahko izvajajo v skladu z dogovori, pri čemer je blago prisotno v gospodarstvu lastnika ter se prikaže kot splošno blago in ne kot preprodaja blaga. Če blago ne prečka gospodarstva lastnika, vendar se fizična oblika blaga spremeni, ker je bilo predelano v drugem gospodarstvu, se mednarodne transakcije prikažejo kot splošno blago in ne kot preprodaja. (Strošek predelave se prikaže kot proizvodna storitev, ki jo plača lastnik). 18.43 Če trgovec preproda blago rezidentu istega gospodarstva, kot je trgovčevo, postopek ne ustreza opredelitvi preprodaje. V skladu s tem se v tem primeru nakup blaga prikaže kot uvoz splošnega blaga v gospodarstvo. Če subjekt, ki je opravil nakup pri trgovcu v istem gospodarstvu, pozneje preproda blago rezidentu drugega gospodarstva, se prodaja blaga prikaže kot izvoz splošnega blaga iz gospodarstva trgovca, ne glede na to, ali blago vstopi v gospodarstvo trgovca ali ne. (Čeprav je tak primer zelo podoben preprodaji, ne ustreza opredelitvi, navedeni zgoraj. Poleg tega bi bilo nesmiselno, da bi moral prvi trgovec prikazati nakupe kot preprodajo, ker morda ne ve, ali bo drugi trgovec prenesel blago v gospodarstvo ali ne.) SL 14 SL
Uvoz in izvoz PMSFP 18.44 Dejanske obresti za prejeta in plačana posojila vključujejo element dohodka in plačilo za storitev. Kreditne institucije ponudijo svojim deponentom obrestne mere, nižje od obrestnih mer, ki jih zaračunajo svojim posojilojemalcem. Finančne družbe uporabijo nastale obrestne marže za kritje svojih stroškov in zagotavljanje poslovnega presežka. Obrestne marže so nadomestna možnost za izključno zaračunavanje finančnih storitev strankam. ESR določa pripisovanje zaračunane storitve za te posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP). Koncept PMSFP in smernice za oceno vrednosti PMSFP so navedene v poglavju 14. 18.45 Ni nujno, da so finančne institucije, ki PMSFP zaračunavajo implicitno, in stranke teh institucij rezidenčne. Zato je mogoč uvoz in izvoz te vrste finančnih storitev. Smernice za izračun uvoza in izvoza PMSFP so navedene v odstavku 14.10. Zunanji račun primarnega in sekundarnega dohodka Tabeli 18.7 in 18.8 prikazujeta primer prikazovanja primarnih in sekundarnih dohodkov v ESR in BPM6. Tabela 18.7 Zunanji račun primarnega in sekundarnega dohodka (ESR V.II) Porabe Viri B11 Saldo menjave blaga in storitev s tujino 41 D1 Sredstva za zaposlene 6 D1 Sredstva za zaposlene 2 D2 Davki na proizvodnjo in uvoz 0 D2 Davki na proizvodnjo in uvoz 0 D3 Subvencije 0 D3 Subvencije 0 D4 Dohodek od lastnine 63 D4 Dohodek od lastnine 38 D5 Tekoči davki na dohodek, premoženje 1 D5 Tekoči davki na dohodek, premoženje 0 D6 Socialni prispevki in prejemki 0 D6 Socialni prispevki in prejemki 0 D7 Drugi tekoči transferji 16 D7 Drugi tekoči transferji 55 D8 Popravek spremembe pokojninskih pravic 0 D8 Popravek spremembe pokojninskih pravic 0 B12 Saldo tekočih transakcij s tujino 32 Tabela 18.8 Račun primarnega dohodka in račun sekundarnega dohodka v BPM6 Koda ESR V dobro V breme Saldo SL 15 SL
Od blaga in storitev 41 Račun primarnega dohodka Sredstva za zaposlene D1 6 2 Obresti 13 21 Razdeljeni dohodek družb D4 36 17 Reinvestirani dohodki 14 0 Davki na proizvodnjo in uvoz D2 0 0 Subvencije D3 0 0 Primarni dohodek 69 40 29 Blago, storitve in primarni dohodek 609 539 70 Račun sekundarnega dohodka Davki na dohodek, premoženje Neto premije neživljenjskega zavarovanja Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja D5 D6, D7, D8 1 0 2 11 12 3 Tekoči mednarodni transferji 1 31 Raznovrstni tekoči transferji 1 10 Sekundarni dohodek 17 55 38 Saldo tekočega računa 32 Račun primarnega dohodka 18.46 V plačilni bilanci, vključujejo vknjižbe v računu primarnega dohodka sredstva za zaposlene in dohodek od lastnine, enako kot v računu alokacije primarnega dohodka v ESR. Davki na proizvodnjo, ki jih plačujejo rezidenti, in subvencije, ki jih prejemajo rezidenti od domače države, se prikažejo v računu ustvarjanja dohodka, tj. računu, ki ni del plačilne bilance. Vsa plačila davkov na proizvodnjo, ki jih plača rezident drugi državi, in vse subvencije, ki jih prejme rezident od druge države, se prikažejo v računu primarnega dohodka plačilne bilance. Ustrezne postavke za domačo državo se prikažejo v računu alokacije primarnega dohodka, za tuje države pa v stolpcu za tujino v tem računu in v računu primarnega dohodka plačilne bilance. SL 16 SL
18.47 Plačilo najemnine lahko nastane v čezmejnih primerih, vendar so ti primeri redki, ker se obravnava, da so vsa zemljišča v lasti rezidentov, po potrebi z ustanovitvijo namišljene rezidenčne enote. Če so te namišljene rezidenčne enote v lasti nerezidentov, se vsi dohodki, ki jih zaslužijo te enote, razvrstijo kot dohodki od neposrednih naložb in ne kot najemnina. Primer, v katerem se najemnina prikaže v mednarodnih računih, so kratkoročne ribolovne pravice v teritorialnih vodah, ki se zagotovijo tujim ribiškim flotam. V mednarodnih računih se pogosto uporabi izraz investicijski dohodek, ki pomeni dohodek od lastnine, razen najemnin. Investicijski dohodek pomeni dohodek, ki izhaja iz lastništva finančnih sredstev, pri čemer razčlenitev investicijskega dohodka ustreza razčlenitvi finančnih sredstev in obveznosti, da se lahko izračunajo stopnje donosa. Dohodek od neposrednih naložb 18.48 Vloga neposrednih naložb je posebno pomembna, pri čemer se kaže v tokovih in postavkah mednarodnih računov. Pri neposrednih naložbah se predvideva, da se delež zadržanih dohodkov podjetja razporedi neposrednemu vlagatelju v obliki investicijskega dohodka. Ta delež ustreza deležu, ki ga ima neposredni vlagatelj v podjetju. 18.49 Zadržani dohodki so enaki neto poslovnemu presežku podjetja, povečanemu za celoten zaslužen dohodek od lastnine, zmanjšan za izplačan dohodek od lastnine (pred izračunom reinvestiranih dohodkov) in povečan za prejete tekoče transferje, zmanjšane za plačane tekoče transferje in postavko za popravek spremembe pokojninskih pravic. Reinvestirani dohodki, ki izhajajo iz katere koli neposredne podružnice, so vključeni v dohodek od lastnine, ki ga prejme podjetje z neposredno naložbo. 18.50 Reinvestirani dohodki so lahko negativni, na primer kadar podjetje posluje z izgubo ali kadar se izplačajo dividende od dobičkov iz lastnine, ali v četrtletju, v katerem se izplača letna dividenda. Podobno kot se pozitivni reinvestirani dohodki obravnavajo kot vložek lastniškega kapitala neposrednega vlagatelja v podjetje z neposredno naložbo, se negativni reinvestirani dohodki obravnavajo kot odtegnitev lastniškega kapitala. Pri podjetju z neposredno naložbo, ki je v 100-odstotni lasti nerezidenta, so reinvestirani dohodki enaki zadržanim dohodkom, saldo primarnih dohodkov podjetja pa je točno nič. Račun sekundarnega dohodka (tekoči transferji) v BPM6 18.51 Račun sekundarnega dohodka prikazuje tekoče transferje med rezidenti in nerezidenti. Obseg vknjižb tekočih transferjev natančno ustreza vknjižbam v računu sekundarne razdelitve dohodka. Več teh vknjižb je zlasti pomembnih v mednarodnih računih, predvsem tekoče mednarodno sodelovanje in nakazila, ki jih v matične države pošiljajo posamezniki, ki delajo v tujini. 18.52 Čezmejni osebni transferji so transferji med gospodinjstvi in so koristni, ker v nekaterih državah pomenijo pomemben vir mednarodnih sredstev, ki jih zagotavlja veliko število dolgoročnih delavcev v tujini. Osebni transferji vključujejo nakazila dolgoročnih delavcev, tj. oseb, ki spremenijo svoje rezidenčno gospodarstvo. 18.53 Drugi delavci, na primer obmejni in sezonski delavci, ne spremenijo svojega rezidenčnega gospodarstva in ohranijo domače gospodarstvo. Mednarodne transakcije teh delavcev namesto SL 17 SL
transferjev vključujejo sredstva za zaposlene, davke in potne stroške. V plačilni bilanci dodaten prikaz osebnih nakazil združuje osebne transferje in z njimi povezane postavke. Osebna nakazila vključujejo osebne transferje, sredstva za zaposlene brez davkov in potnih stroškov, ter kapitalske transferje med gospodinjstvi. 18.54 Zavarovalni tokovi, zlasti tokovi, povezani s pozavarovanjem, imajo lahko mednarodni pomen. Transakcije med neposrednim zavarovateljem in pozavarovateljem so prikazane kot popolnoma ločen sklop transakcij, pri čemer se ne izvede konsolidacija med transakcijami neposrednega zavarovatelja kot izdajatelja polic svojim strankam na eni strani in imetnikom police pri pozavarovatelju na drugi strani. Zunanji kapitalski račun 18.55 Elementi kapitalskega računa, ki so predmet mednarodnih transakcij, so bolj omejeni od elementov v domačih sektorjih. Vknjižbe v kapitalskem računu zajemajo le pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev ter kapitalske transferje. Nobena transakcija ni prikazana kot investicija proizvedenih sredstev, ker končna uporaba izvoza in uvoza blaga ob času zajemanja ni znana. Prav tako niso vključene pridobitve in odtujitve zemljišč. 18.56 Neto posojanje ali neto izposojanje je izravnalna postavka za vsoto tekočih in kapitalskih računov ter za finančni račun. Zajema vse instrumente, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali pridobivanje financiranja, ne le posojanje in izposojanje. Načeloma je vrednost neto posojanja ali neto izposojanja v BPM6 enaka kot vrednost ustrezne postavke nacionalnih računov za skupno gospodarstvo in kot vrednost postavke nacionalnih računov za tujino, vendar ima nasprotni predznak. Tabele 18.9, 18.10 in 18.11 prikazujejo prikazovanje elementov tekočega in kapitalskega računa ter nastalo razliko v ESR in BPM6. SL 18 SL
Tabela 18.9 Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (ESR V.III.1.1) Sprememba sredstev Sprememba obveznosti in neto vrednosti B12 Saldo tekočih transakcij s tujino 32 D9 Kapitalski transferji, terjatve 4 D9 Kapitalski transferji, obveznosti 1 B101 Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev 29 Tabela 18.10 Račun pridobitev nefinančnih sredstev (ESR V.III.1.2) Spremembe sredstev Spremembe obveznosti in neto vrednosti B101 Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev 29 NP Pridobitve minus odtujitve neproizvedenih sredstev 0 B9 Neto posojanje (+)/neto izposojanje ( ) 29 Tabela 18.11 Kapitalski račun BPM6 V dobro V breme Saldo Saldo tekočega računa 32 Kapitalski račun Pridobitve/odtujitve neproizvedenih sredstev 0 Kapitalski transferji 1 4 Saldo kapitalskega računa 3 Neto posojanje (+)/neto izposojanje ( ) 29 Zunanji finančni račun in stanje mednarodnih naložb 18.57 Finančni račun plačilne bilance in stanje mednarodnih naložb sta zlasti pomembna, ker prispevata k razumevanju mednarodnega financiranja ter mednarodne likvidnosti in občutljivosti. V primerjavi s klasifikacijo finančnih instrumentov, uporabljenih v ESR, temelji klasifikacija v plačilni bilanci na funkcionalnih kategorijah (glej odstavek 18.21) z dodatnimi podatki o instrumentih in institucionalnih sektorjih. Tabela 18.12 prikazuje finančni račun v ESR, tabela 18.13 pa finančni račun v BPM6. SL 19 SL
Tabela 18.12 Finančni račun (ESR V.III.2) Spremembe sredstev F Neto pridobitev finančnih sredstev Spremembe obveznosti in neto vrednosti 37 F Neto prevzem obveznosti 66 F1 Denarno zlato in PPČ 1 F1 Denarno zlato in PPČ 0 F2 Gotovina in vloge 11 F2 Gotovina in vloge 2 F3 Dolžniški vrednostni papirji 9 F3 Dolžniški vrednostni papirji 20 F4 Posojila 4 F4 Posojila 45 F5 Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov 2 F5 Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov 14 F6 Sheme zavarovanja, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme 0 F6 Sheme zavarovanja, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme 0 F7 Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene 0 F7 Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene 3 F8 Druge terjatve in obveznosti 10 F8 Druge terjatve in obveznosti 14 B9 Neto posojanje (+)/neto izposojanje ( ) 29 SL 20 SL
Tabela 18.13 Finančni račun BPM6 Neto posojanje (+)/neto izposojanje ( ) (gotovina in kapital) 29 Finančni račun (po funkcionalnih kategorijah) Sprememba sredstev Sprememba obveznosti Saldo Neposredne naložbe 4 8 Portfeljske naložbe 17 7 Izvedeni finančni instrumenti itd. 3 0 Druge naložbe 42 22 Rezervna sredstva 8 Spremembe sredstev/obveznosti, skupaj 66 37 Neto posojanje (+)/neto izposojanje ( ) (finančni račun) 29 Neto napake in opustitve 0 18.58 Funkcionalne kategorije BPM6 posredujejo informacije o motivih in razmerju med stranmi, ki so zlasti pomembne za mednarodno ekonomsko analizo. Podatki, razčlenjeni na funkcionalne kategorije, se dodatno delijo glede na instrumente in institucionalne sektorje, zato je mogoča njihova povezava z ustreznim ESR ter postavkami finančnih in denarnih statističnih podatkov. Klasifikacija institucionalnega sektorja v BPM6 je enaka kot v ESR, čeprav je običajno poenostavljena (na pet sektorjev v standardnih sestavnih delih). Poleg tega se za monetarne oblasti uporablja dodaten podsektor, tj. funkcionalni podsektor, povezan z rezervnimi sredstvi. Ta sektor zajema centralno banko in morebitne dele države ali finančnih družb, razen centralne banke, ki hranijo rezervna sredstva, zato je pomemben za države, v katerih se del rezerv ali vse rezerve hranijo zunaj centralne banke. 18.59 Glavne povezave med kategorijo finančnih instrumentov nacionalnih računov in funkcionalnimi kategorijami mednarodnih računov so prikazane v tabeli 18.14. Funkcionalne kategorije se uporabljajo za sredstva in obveznosti finančnega računa BPM6. Povezave, ki so sorazmerno redke, niso prikazane. Tabela 18.14 Povezave med funkcionalnimi kategorijami BPM6 in kategorijami finančnih instrumentov ESR Funkcionalne kategorije mednarodnega računa Instrumenti ESR Nepo sredn e nalož be Portfeljs ke naložbe Izvedeni finančni instrumenti Druge naložbe Rezervna sredstva SL 21 SL
Denarno zlato Posebne pravice črpanja (PPČ) Gotovina in vloge Gotovina Prenosljive vloge Druge vloge Dolžniški vrednostni papirji Posojila Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov Lastniški kapital: Delnice, ki kotirajo na borzi Delnice, ki ne kotirajo na borzi Drug lastniški kapital Delnice/enote investicijskih skladov: Delnice/enote skladov denarnega trga Delnice/enote investicijskih skladov, razen skladov denarnega trga Sheme zavarovanja, pokojnine in standardizirane jamstvene sheme Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja Pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente Pokojninske pravice Terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov Pravice do nepokojninskih prejemkov Rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev SL 22 SL
Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene Izvedeni finančni instrumenti Delniške opcije za zaposlene Druge terjatve in obveznosti Komercialni krediti in predujmi Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov Bilance stanja za sektor tujine 18.60 Del bilanc stanja, ki je zajet v mednarodnih računih, se imenuje stanje mednarodnih naložb. Ta izraz poudarja posebne sestavne dele nacionalne bilance stanja, ki so zajete. Stanje mednarodnih naložb zajema le finančna sredstva in obveznosti. Kadar je nepremičnina v neki državi v neposredni lasti nerezidenčne enote, se namišljena rezidenčna enota obravnava kot lastnica zadevne nepremičnine, pri čemer velja, da je ta namišljena enota v lastništvu nerezidenčne enote v smislu finančnega sredstva (glej tudi odstavek 18.16). Finančne terjatve so povezane s čezmejnim elementom, kadar je ena stran rezidenčna, druga stran pa nerezidenčna. Poleg tega je naložbeno zlato vključeno v stanje mednarodnih naložb, kadar se hrani kot rezervno sredstvo, in sicer njegove zaradi vloge pri mednarodnih plačilih, čeprav gre za sredstvo, ki nima nobene nasprotne obveznosti. Vendar so nefinančna sredstva izključena, ker nimajo nasprotne obveznosti ali drugega mednarodnega vidika. 18.61 Izravnalna postavka v stanju mednarodnih naložb je neto stanje mednarodnih naložb. Seštevek neto stanja mednarodnih naložb in nefinančnih sredstev v nacionalni bilanci stanja ustreza nacionalni neto vrednosti, ker je neto vrednost finančnih terjatev med rezidenti v nacionalni bilanci stanja enaka nič. Tabela 18.15 prikazuje primer bilance stanja za sektor tujine, tabela 18.16 pa primer stanja mednarodnih naložb. 18.62 Iste splošne kategorije se uporabljajo za investicijski dohodek in stanje mednarodnih naložb. Na podlagi tega je mogoče izračunati povprečne stopnje donosa. Stopnje donosa je mogoče primerjati med posameznimi obdobji ter za različne instrumente in dospelosti. Mogoči sta na primer analiza trendov donosa neposrednih naložb ali primerjava donosa z drugimi instrumenti. SL 23 SL
Tabela 18.15 Bilance stanja za sektor tujine (ESR) Začetna bilanca Spremem be zaradi transakcij Druge spremem be obsega Revaloriz acija Končna bilanca Sredstva Nefinančna sredstva Finančna sredstva 805 37 0 7 849 F1 Denarno zlato in PPČ 0 1 0 0 1 F2 Gotovina in vloge 105 11 0 0 116 F3 Dolžniški vrednostni papirji 125 9 0 4 138 F4 Posojila 70 4 0 0 74 F5 Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov F6 Sheme zavarovanja, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme F7 Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene F8 Druge terjatve in obveznosti 345 2 0 3 350 26 0 0 0 26 0 0 0 0 0 134 10 0 0 144 Obveznosti 1074 66 0 3 1143 F1 Denarno zlato in PPČ 770 0 0 0 770 F2 Gotovina in vloge 116 2 0 0 114 F3 Dolžniški vrednostni papirji 77 20 0 2 99 F4 Posojila 17 45 0 0 62 F5 Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov F6 Sheme zavarovanja, pokojninske in standardizirane 3 14 0 1 18 25 0 0 0 25 SL 24 SL
jamstvene sheme F7 Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene F8 Druge terjatve in obveznosti 7 3 0 0 10 59 14 0 0 45 Neto vrednost 269 265 Tabela 18.16 Izkaz integriranega stanja mednarodnih naložb BPM6 Stanje mednarodnih naložb Začetno stanje Transakcije Druge spremembe obsega Revalorizacija Končno stanje Sredstva Neposredne naložbe 42 4 0 1 39 Portfeljske naložbe 40 17 0 2 59 Izvedeni finančni instrumenti 0 3 0 0 3 Druge naložbe 152 42 0 0 194 Rezervna sredstva 63 8 0 0 71 Skupna sredstva 297 66 0 3 366 Obveznosti Neposredne naložbe 132 8 0 2 142 Portfeljske naložbe 180 7 0 5 192 Izvedeni finančni instrumenti 0 0 0 0 0 Druge naložbe 261 22 0 0 283 Obveznosti skupaj 573 37 0 7 617 Neto stanje mednarodnih naložb 276 29 0 4 251 SL 25 SL