SL STRATEGIJA EU ZA PODONAVSKO REGIJO Sodelovanje za trajnostno rast in varnost December 2010

SL STRATEGIJA EU ZA PODONAVSKO REGIJO Sodelovanje za trajnostno rast in varnost December 2010

Povezava regije Lepota Regija brez mrtvic Službena potovanja, turizem in izobraževanje krepijo gospodarstvo, narava pa je z drugo najdaljšo reko v Evropi, ki teče skozi toliko držav EU, regiji zagotovila odlično sredstvo za promet in komunikacije. Vendar pa se reke kot prometne poti ne izkorišča v celoti; tovor, ki se prevaža po Donavi, obsega le 10-20 % tovora, ki se prevaža po Renu. Za blaginjo je ključna tudi energija nezanesljiva oskrba in pomanjkanje osnovne infrastrukture ter vzdrževanja se kažejo v ponavljajočih se energetskih krizah, ki prizadenejo regijo. Strategija opisuje tri prednostne naloge, ki bodo podprle spremembo: izboljšanje prevoza oseb in blaga z izboljšanjem cestnih, železniških, zračnih in vodnih omrežij; spodbujanje uporabe trajnostne energije; pomoč ljudem, da se srečujejo z ljudmi s skupno kulturo in turizmom. Strategija EU bo z odstranjevanjem ladijskih razbitin in neeksplodiranih ubojnih sredstev ter vzpostavljanjem rečnih potniških linij, ki bodo povezovale večja mesta ob Donavi, pomagala širokemu naboru projektov, da zacvetijo in oblikujejo prihodnost regije. Eden izmed primerov je financiranje EU, ki namenja 200 milijonov EUR za gradnjo južnega plinskega koridorja. Tu pa je še en primer. CESTA IN ŽELEZNIŠKI MOST VIDIN - C ALAFAT Ker je na 400 kilometrih Donave samo en most, so trajekti glaven način prečkanja reke med Romunijo in Bolgarijo. Nov most med mestom Calafat v Romuniji in Vidinom v Bolgariji bo zagotovil nujno potrebno povezavo, kar bo spodbudilo turizem in lokalnim podjetjem pomagalo, da čim bolje izkoristijo dostop do mednarodnih trgov. Most bi moral biti zgrajen leta 2012 s pomočjo sredstev EU v višini nič manj kot 106 milijonov EUR. EC

Varstvo okolja Boljše okolje sodelovanje za ohranjanje V Podonavski regiji se nahaja nekaj zadnjih preostalih življenjskih prostorov pelikanov, volkov, risov in medvedov v EU. Donava in njen dober okoljski status sta zanje življenjskega pomena. Vendar pa je za zaščito treba poskrbeti povsod, ne samo v eni državi. Na bregovih Donave živi skoraj 7 000 živalskih vrst, okolje pa je očiten primer, kje je strategija za regijo kot celoto smiselna. Okoljsko zdravje Evrope leži v njenih mokriščih, na travnikih in v gozdovih, lastnostih krajine ob Donavi. Ta ranljiva območja so polna biotske raznovrstnosti, zato moramo obnoviti in ponovno povezati habitate ter razviti zaščitena območja, kot so območja Natura 2000. Medtem ko je reka velika prijateljica prometa, se lahko v času poplav pokaže kot hud sovražnik. Če poplave obravnavamo ločeno, se s tem problem samo odrine po reki naprej ter ogrozi sosednje regije. Meja pa ne pozna niti industrijsko onesnaženje, o čemer smo se prepričali oktobra 2010. Strategija opisuje tri prednostne naloge, ki bodo ohranile biotsko raznovrstnost in zaščitile kakovost življenja ljudi, ki živijo ob bregovih Donave in v njenem bazenu: obnova in vzdrževanje kakovosti voda; obvladovanje okoljskih tveganj; ohranjanje biotske raznovrstnosti, pokrajine ter kakovosti zraka in tal. Namen strategije je pomagati ljudem pri iskanju mednarodnih rešitev za mednarodne probleme, vse od nudenja pomoči pri migraciji ogroženih jesetrov prek jezov za hidroelektrarne pa do usklajevanja informacij za učinkovito obvladovanje tveganja poplav. Tu je en primer. DANUBEPARKS Osem držav se je združilo, da bi izmenjale svoje strokovno znanje v prizadevanjih za ohranitev biotske raznovrstnosti ob Donavi in da bi zaščitile poplavne ravnice z upravljanjem gozdnih območij. 85 % proračuna projekta DanubeParks, ki v celoti znaša 2,7 milijona EUR, financira EU. Območje vključuje 12 naravnih rezervatov različnih velikosti, vse od rezervata Delta Biosfera, ki obsega več kot 45 000 hektarjev, do manjših zaščitenih območij. Nationalpark Donau-Auen

Ustvarjanje blaginje Blaginja zaposlovanje, inovacije, rast Od najvišjih življenjskih standardov v EU do najnižjih, od vrhunsko usposobljenih delavcev do tistih z najnižjo izobrazbo, od nekaterih najkonkurenčnejših regij EU do nekaterih njenih najrevnejših regij ko gre za blaginjo, je Podonavje vsekakor regija nasprotij. Nekatera območja so bogata s kapitalom in nimajo veliko delovne sile, v drugih je brezposelnost visoka. Temeljno načelo rasti je vključevanje vseh ljudi v usposabljanje in iskanje ustrezne zaposlitve za delavce v vsej regiji. Boljše povezave med podjetji in raziskavami bodo pomagale širiti inovacije in delovna mesta. Blaginja pa mora prinesti koristi vsem v regiji živi namreč tudi 80 % pripadnikov najbolj marginalizirane skupnosti v Evropi, tj. Romov, ki trpijo skrajno revščino in socialno izključenost. Njih ne smemo pozabiti. Strategija opisuje tri prednostne naloge, ki bodo zmanjšale prepad: razvoj družbe znanja z raziskavami, izobraževanjem in informacijsko tehnologijo; podpora konkurenčnosti podjetij; vlaganje v ljudi in veščine. Vsakoletno povezovanje podjetnikov, nacionalnih in regionalnih oblasti ter akademikov; učenje in uporaba dobrih zamisli iz Strategije EU za Baltsko regijo ter nudenje priložnosti Romom zunaj njihovih skupnosti so samo nekateri ukrepi, ki se pripravljajo. Tukaj je primer ukrepa, ki se že izvaja. BAYHOST Bavarski akademski center za srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo (BAYHOST) usklajuje akademske odnose z vzhodno Evropo in podpira akademske izmenjave med študenti in znanstveniki. Bavarska nudi enoletne štipendije diplomirancem iz vzhodne Evrope. Obstajajo tudi štipendije za poletne jezikovne tečaje po celotnem navedenem območju in za tečaje nemščine na bavarskih univerzah ter univerzah uporabnih znanosti. BAYHOST je gostitelj forumov za izmenjavo, ki podjetniškemu sektorju pomagajo izkoristiti številne akademske stike v vzhodni Evropi. BAYHOF

Okrepitev regije Varnejša in dobro upravljana regija Organizirani kriminal in korupcija predstavljata velik problem v delu te regije. Strategija EU določa ukrepe, da bi se to spremenilo. Podonavska regija mora postati varen kraj za življenje, njeno povezovanje z EU pa se mora okrepiti to je glavna prednostna naloga, ki je obenem tudi ključna za rast in blaginjo. Dobro delujoče uprave so temeljnega pomena za trajnostno rast, ki prinaša koristi vsem prebivalcem in slednje tudi v celoti vključuje. Ta steber se osredotoča na dve prednostni nalogi, ki bosta pomagali okrepiti regijo: Zamisli, s katerimi bi se to uresničilo, vključujejo pomoč organom v regiji pri razvoju smernic za načrtovanje krajev in mest, da bi se ustvarilo kar najboljše ravnovesje med infrastrukturo, okoljem, socialnimi potrebami in razpoložljivimi proračuni. Del obravnavanja varnostnih vprašanj bosta učinkovitejše zbiranje in izmenjava informacij o storilcih kaznivih dejanj. Vzpostaviti je treba boljši obmejni nadzor z uporabo kamer CCTV, čitalnikov biometričnih potnih listov, vrhunske opreme za nadzor in evidenc o gibanju plovil na reki. Tu je še en primer. gradnja institucionalne zmogljivosti in sodelovanje; sodelovanje pri varnosti in boju proti organiziranemu kriminalu. EUROPOLOVA PLATFORMA O KORUPCIJI Platforma za strokovnjake (EPE) naj bi povezala strokovnjake iz policije in protikorupcijskih organov na nacionalni in lokalni ravni ter jih usmerila k uporabi pragmatičnega, nepolitičnega pristopa pri reševanju korupcije. Podprla bo razvoj delovnih standardov, informacije o javnih naročilih in javnih razpisih. Temeljni element tega projekta je kakovostno usposabljanje o tem, kako izboljšati preglednost v podjetjih in upravah. istockphoto

Ozemeljska pokritost Podonavske strategije EU za Podonavsko regijo. Territorial coverage of the Danube region for the Danube region strategy Ostrava Praha Mannheim Karlsruhe Nurnberg Stuttgart B a d e n W ü r t t e m b e r g Freiburg im Breisgau Ivanofrankivsk Ivano- Plzen B a y e r n Augsburg Brno Bratislava Budapest Graz Ljubljana Zakarpa ts'ka ClujNapoca Oradea Szeged Sj e v e r o z a p a d na Hr v a t s k a Pecs Arad Sibiu Brăila Ploiesti Constanţa Pitesti Ruse Craiova Ja d r a n s ka Hr v a t sk a Bucureşti Split Galaţi Braşov Beograd (P a n o n s k a ) H r v a t s k a Varna Nis Sarajevo Odesa Tirgu mures Novi sad Rijeka Kishinev Tiraspol Bacău Timisoara Zagreb Sr e d i š n j a i I st o č n a O d e s ' k a Iaşi Debrecen Salzburg Beltsy Ch e rn i v e t s ' k a Miskolc Wien Linz München Burgas Sofiya Prestolnice Capitals Chernivtsi fra n k iv s'ka Kosice Plovdiv Stara Zagora Podgorica >>250.000 preb. 250 000 Inh. 200.000 250.000 preb. 200 000-250 000 Inh. 150.000 200.000 preb. 150 000-200 000 Inh. 0 320 Km REGIOgis

S T R AT E G I J A E U Z A P O D O N AV S K O R E G I J O S o d e l o v a n j e z a t r a j n o s t n o r a s t i n v a r n o s t MGrant STRATEGIJA EU ZA PODONAVSKO REGIJO VARNA SEDANJOST, SVETLEJŠA PRIHODNOST 2 850 kilometrov dolga Donava teče od Schwarzwalda do Črnega morja skozi deset držav še štiri pa ležijo okoli njenega bazena. To področje so zaznamovali številni politični prevrati, najnovejše pa so povzročili razpad socialističnih režimov in vali širitve EU. Zaradi mešanice številnih narodov in zapletene socialne zgodovine je ta regija ena izmed najbolj raznolikih v Evropi, obenem pa tudi ena izmed najranljivejših. Ker tu prebiva več kot 100 milijonov prebivalcev in ker ta regija obsega eno petino območja EU, je blaginja Unije neločljivo povezana z blaginjo Podonavja, zato mora ta strategija ustvariti rezultate. Cilji, ki so v strategiji navedeni kot stebri, so: povezava regije, varstvo okolja, ustvarjanje blaginje in okrepitev regije. Modernizacija cestnih, železniških in rečnih poti bo povezala ljudi in zamisli; boljše energetske povezave in uporaba obnovljivih virov bodo zagotovile zanesljivo in cenejšo oskrbo. Razvoj mest je mogoče uskladiti s potrebami okolja in nevarnostjo poplav. Sodelovanje ustvarja nove priložnosti tu so nekatera najrazvitejša središča inovacij, katerih znanje in zmogljivosti je mogoče tudi uporabiti. Nekatere dele regije pestita korupcija in organizirani kriminal. Opremljanje carinikov z najnovejšo tehnologijo, izmenjava strokovnih izkušenj za povečanje preglednosti, izmenjava policijskih podatkov z vsem tem lahko spori, kriminal in socialna izključenost postanejo stvar preteklosti. ZAKAJ JE STRATEGIJA EU POTREBNA ZA REGIJO? Problemi, ki ne poznajo meja, kot so poplave in čezmejne prometne povezave ter številni drugi, se rešujejo s sodelovanjem, priložnosti, ki ne bi smele poznati nikakršnih meja, pa si v skupno korist delijo vsi. Strategija EU za Podonavsko regijo povezuje določene države za namen reševanja skupnih izzivov in izmenjave strokovnega znanja. KAKŠNI SO CILJI?

EC DELOVANJE STRATEGIJE V SAMI REGIJI Leta 2008 sta Romunija in Avstrija poslali pismo predsedniku Barrosu, v katerem sta ga prosili, naj Podonavje bolj sistematično vključuje v politike EU. Temu je sledila konferenca z namenom spodbujanja, ki jo je gostil Baden-Württemberg v Bruslju. Leta 2009 je Evropski svet uradno zaprosil Komisijo, da pripravi strategijo za Podonavsko regijo. Komisija je po intenzivnem javnem posvetovanju predložila akcijski načrt. Ministrstva, regije in NVO so imeli priložnost, da podajo svoje pripombe o vsebini, na podlagi česar je bil akcijski načrt dobro usklajen. REZULTATI, NE BIROKRACIJA Strategija ne ustvarja novih institucij njen namen ni povečati števila uradnikov. Namesto tega bo: omogočila, da bo denar, ki je že na voljo, šel naprej; pomagala uskladiti sisteme, ki delujejo na nekaterih področjih, da bi lahko delovali v vsej regiji in območjem, ki zaostajajo, pomagali napredovati z izmenjavo strokovnega znanja. S povezovanjem obstoječih dejavnosti in denarja s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v akcijskem načrtu, lahko hitreje dosežemo več. A kako zamisli tudi uresničiti? Strategija določa štiri stebre (o povezavah, okolju, blaginji in boljših javnih storitvah), ki predstavljajo skupne cilje. Način, kako doseči te cilje, je natančneje opredeljen v akcijskem načrtu, ki navaja, kaj vse je treba storiti v sami regiji. Vsako področje ukrepanja podpirajo dejanski projekti, ki se bodisi že izvajajo ali so v pripravi. Če bodo ti dobili podporo in se bodo ustrezno razvijali, bodo stebre iz ciljev spremenili v uresničena dejstva. V regijo se samo iz strukturnih skladov steka 100 milijard EUR, na voljo pa so tudi drugi skladi. Cilj strategije je zagotoviti učinkovito in dosledno uporabo teh skladov.

KAM ZDAJ? DEJSTVA IN ŠTEVILKE Strategija si bo po sprejetju s strani Komisije in po potrditvi v Svetu med Stopnja brezposelnosti madžarskim predsedovanjem v prvi polovici leta 2011 prizadevala za bogatejšo regijo v celoti, ljudem bo pomagala poiskati dobro zaposlitev, obenem pa se bo osredotočila tudi na druge izzive in priložnosti. SPOPADANJE Z IZZIVI IN PRILOŽNOSTMI HKRATI EU se zavzema za uspeh Strategije EU za Podonavsko regijo: gre namreč za nov in zelo jasen način reševanja nekaterih ključnih vprašanj na tem območju, kot so poplave, zaposlovanje in onesnaženje. Evropska komisija bo strategijo ohranjala v teku, nudi pa tudi tehnično podporo, s katero želi zagotoviti, da se bodo sredstva, ki jih izplačuje, dobro % brezposelnih Avstrija Bolgarija Bosna in Hercegovina Češka republika Črna gora Hrvaška Madžarska EC 30 25 20 15 10 5 0 (PDR: Podonavska regija) Moldavija Nemčija (DR) Romunija Slovaška republika Slovenija Srbija Ukrajina (DR) 2008 2009 2010 uporabila in odrazila v dejanjih. Toda dejanske spremembe so odvisne od vključenih držav. Uspeh strategije je namreč v rokah tistih, ki na tem območju živijo - prebivalcev Podonavske regije. Varnost in blaginjo v regiji morajo za tamkajšnje prebivalce širiti prav tamkajšnji prebivalci. Energija bo prišla od vas: strategija lahko samo ponudi okvir za vaša prizadevanja. Johannes Hahn, komisar EU za regionalno politiko Letna sprememba % 4 3 2 1 0-1 -2-3 -4-5 -6-7 -8-9 -10-11 -12-13 -14 Rast BDP leta 2009 in 2010* Avstrija Bolgarija Bosna in Hercegovina Češka republika Črna gora Hrvaška Madžarska Moldavija Nemčija Romunija Slovaška republika Slovenija Srbija Ukrajina Vir: Svetovna banka * ocenjeno 2009 2010

Regija potrebuje rezultate. Po desetletjih razdeljenosti in pogosto tudi konfliktov bo Podonavje s pomočjo strategije EU lahko ustvarilo boljši prostor za svoje ljudi. Cilj: vzpostaviti okvir trajnostnega sodelovanja, v katerem se bodo države lahko dogovorile o skupni viziji prihodnosti in se povezale, da bi to vizijo uresničile.??? ALI STE VEDELI...... da je jeseter, vrsta ribe, ki živi v Donavi in ki jo ZN trenutno uvršča v kategorijo največje tveganje izumrtja, živel že v času dinozavrov in da lahko zraste do 8 metrov v dolžino?... da je reka Donava nekoč tvorila mejo Rimskega cesarstva, ki se danes imenuje donavski limes? V načrtu je vložitev prošnje za zaščito donavskega limesa kot območja Unescove svetovne dediščine. KN-32-10-529-SL-C...da je najstarejša univerza v regiji Karlova univerza v Pragi, ki je bila ustanovljena leta 1348?...da sta Dunaj in Bratislava najbližji prestolnici v Evropi? Iz ene v drugo je mogoče udobno potovati s sodobno ladjo Twin City Liner, pot pa traja 75 minut.... da so nekatere najbolj znane avtomobilske industrije doma prav v Podonavski regiji? So gonilo inovacij v srednji in jugovzhodni Evropi. doi : 10.2776/24204 VEČ O TEM: http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/danube/index_en.htm