Izpostava Ljubljana INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU Ljubljana, maj 2019
Kazalo vsebine 1. UVOD... 1 2. POVZETEK... 3 3. GOSPODARSKE DRUŽBE... 17 3.1. OSNOVNI KAZALNIKI... 17 3.2. REZULTATI POSLOVANJA... 18 3.2.1. Prihodki... 23 3.2.2. Odhodki... 24 3.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci... 28 3.2.4. Čisti dobiček / čista izguba... 28 3.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV... 29 3.3.1. Sredstva... 29 3.3.2. Obveznosti do virov sredstev... 30 3.3.3. Struktura financiranja... 31 4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI... 32 4.1. OSNOVNI KAZALNIKI... 32 4.2. REZULTATI POSLOVANJA... 34 4.2.1. Prihodki... 37 4.2.2. Odhodki... 39 4.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci... 41 4.2.4. Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid... 41 4.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV... 42 4.3.1. Sredstva... 42 4.3.2. Obveznosti do virov sredstev... 43 4.3.3. Struktura financiranja... 43 5. ZADRUGE... 45 5.1. REZULTATI POSLOVANJA... 45 5.2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV... 46 6. PRILOGE... 47
Seznam preglednic Preglednica 1: Število začetih stečajnih in likvidacijskih postopkov po področjih dejavnosti... 6 Preglednica 2: Pomembnejši podatki o poslovanju družb... 7 Preglednica 3: Razporeditev družb po velikosti... 8 Preglednica 4: Neto čisti dobiček po področjih dejavnosti... 9 Preglednica 5: Podatki o poslovanju podjetnikov v letu in z uporabo dveh različnih virov podatkov (letna poročila in )... 12 Preglednica 6: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb... 19 Preglednica 7: Povprečna mesečna plača po regijah... 26 Preglednica 8: Povprečna plača na zaposlenega po področjih dejavnosti... 27 Preglednica 9: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov... 35 Preglednica 10: Pomembnejši podatki podjetnikov po posameznih skupinah glede na število zaposlenih... 35 Preglednica 11: Pomembnejši podatki o poslovanju zadrug osrednjeslovenske regije v letih od 2015 do. 45 Seznam grafov Graf 1: Gibanje števila zaposlenih pri podjetnikih osrednjeslovenske regije med leti 2014 in... 13 Graf 2: Indeks rasti neto podjetnikovega dohodka po občinah (/)... 15 Graf 3: Gibanje čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov in dobičkovnosti poslovnih prihodkov v letih od 2014 do... 17 Graf 4: Poslovni izid družb po vrsti prihodkov in odhodkov v letih in... 18 Graf 5: Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2006 do leta... 20 Graf 6: Višina čistega dobička in čiste izgube od leta 2006 do... 20 Graf 7: Čisti prihodki od prodaje na zaposlenca glede na velikost družb... 21 Graf 8: Struktura posameznih vrst prihodkov v letu... 23 Graf 9: Struktura posameznih vrst odhodkov v letu... 25 Graf 10: Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta... 31 Graf 11: Deleži podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2014 do... 33 Graf 12: Gibanje kazalnikov celotne gospodarnosti, čiste donosnosti sredstev in razmerja med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami in kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi med leti 2014 in 34 Graf 13: Struktura pomembnejših podatkov podjetnikov v letu po področjih dejavnosti... 37 Graf 14: Struktura posameznih vrst prihodkov v letu... 38 Graf 15: Struktura posameznih vrst odhodkov v letu... 39
Seznam prilog Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2014 do... 47 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb... 48 Priloga 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu... 49 Priloga 4: Število družb po velikosti v oddelkih področij dejavnosti v letu... 50 Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu... 53 Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu... 54 Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu... 55 Priloga 8: Razvrstitev družb po občinah... 56 Priloga 9: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po občinah v letu... 57 Priloga 10: Poslovni izid družb po občinah v letu... 58 Priloga 11: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb... 59 Priloga 12: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2014 do... 60 Priloga 13: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2014 do... 61 Priloga 14: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov podjetnikov v letu... 62 Priloga 15: Rezultati poslovanja podjetnikov glede na velikost v letu... 63 Priloga 16: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti v letu... 64 Priloga 17: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti v letu... 65 Priloga 18: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti v letu.. 66 Priloga 19: Razvrstitev podjetnikov po občinah v letu... 67 Priloga 20: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po občinah v letu... 68 Priloga 21: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po občinah v letu... 69 Priloga 22: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov... 70 Priloga 23: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2014 do... 71 Priloga 24: Pomembnejše postavke poslovnega izida zadrug v letih od 2015 do... 72 Priloga 25: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu... 73 Priloga 26: Razvrstitev zadrug po področjih dejavnosti v letu... 74 Priloga 27: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti zadrug po področjih dejavnosti v letu... 75 Priloga 28: Poslovni izid zadrug po področjih dejavnosti v letu... 76 Priloga 29: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug... 77 Priloga 30: Pomembnejši kazalniki poslovanja zadrug v letih od 2015 do... 78
1. UVOD V informaciji so predstavljeni poslovni izid, premoženjski in finančni položaj gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zadrug (v nadaljevanju: družbe, podjetniki, zadruge) v osrednjeslovenski regiji v letu. Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto, ki so jih družbe, podjetniki in zadruge v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) 2 in Zakonom o zadrugah (v nadaljevanju: ZZad) 3 za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 1. aprila 2019. Vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, so podatke predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov 4. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb, zaradi katerih bi bil glede na značilnosti njihovega poslovanja zbirni prikaz poslovnega izida, premoženjskega in finančnega položaja družb nerealen 5. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, podjetnikih in zadrugah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko drugačni. Revizija letnih poročil za leto je poslabšala neto čisti poslovni izid družb, zavezanih k reviziji, glede na neto čisti poslovni izid družb, ki so ga te družbe izkazale v statističnih podatkih, zbranih za leto. V tej informaciji je tako skladno s 73. členom ZGD-1 in SRS 30 prikazano poslovanje vseh podjetnikov, ne glede na velikost. 1 2 3 4 5 Podatki, predloženi v evrih s centi, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 - ZPosS. Uradni list RS, št. 97/09 uradno prečiščeno besedilo. Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17. To navodilo je bilo predpisano zaradi spremenjenega osmega poglavja ZGD-1 in prenovljenih Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2016) na podlagi Računovodske Direktive 2013/34/EU. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenskega državnega holdinga d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. 1
V dodatku (5. poglavje) je posebej obravnavan tudi poslovni izid, premoženjski in finančni položaj zadrug v Osrednjeslovenski regiji v letu. V letu : Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 4,6 %, kar je manj kot v zadnjih dveh letih (v letu za 8,0 % in v letu 2016 za 6,6 %), pri čemer so navedeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije začasni. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 1,9 %, v letu za 1,3 %. Izvoz je znašal 30.874.795 tisoč evrov, uvoz pa 30.633.849 tisoč evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom večji za 9,2 %, uvoz pa za 11,0 %. Pokritost uvoza z izvozom se je poslabšala, v letu je bila 100,8 %, v letu pa 102,6 %. Povprečna temeljna obrestna mera je znašala 2,13 %, v letu pa 1,30 % 6. Cene življenjskih potrebščin so se povečale za 1,7 % 7, v letu za 1,4 %. 6 7 Bilten Banke Slovenije, Januar 2019, številka 1, str. II-28 (vir: BS). Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na indeks teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december (vir: SURS). 2
2. POVZETEK Osrednjeslovenska regija je med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji najbolj razvita. Osrednjeslovensko regijo v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) 8, ki jo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot 9, sestavlja 25 občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Mestna občina Ljubljana, Logatec, Log-Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. V informaciji predstavljeni statistični podatki so zbrani iz letnih poročil za leto, katere je AJPES predložilo 28.736 družb, 13.702 podjetnikov in 95 zadrug. Iz istih letnih poročil so izračunane tudi primerjave za predhodno leto. Da bi bili podatki in primerjave še bolj kakovostni, so v nekaterih preglednicah in prilogah predstavljeni podatki, v katerih smo podatke tekočega leta primerjali tudi s podatki, ki so jih družbe poročale za posamezna leta. 8 9 Uradni list, št. 154 z dne 21.06.2003, z vsemi spremembami. V Uradnem listu Evropske unije je bila 18. decembra 2013 objavljena Uredba (ES) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). Uradni list RS, št. 9/07. 3
GOSPODARSKE DRUŽBE V primerjavi z rezultati družb na državni ravni v letu so družbe osrednjeslovenske regije predstavljale 43,1 % vseh družb, ki so imele 37,9 % vseh zaposlenih, ustvarile 46,5 % vseh prihodkov in 41,3 % neto dodane vrednosti. Družbe so v letu nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja, saj so v primerjavi z letom iz letnih poročil za leto povečale prihodke, neto dodano vrednost in število zaposlenih. Poslovanje gospodarskih družb osrednjeslovenske regije in primerjava z letom : Število družb Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) Povprečna plača na zaposlenega 28.736 190.864 1.759 EUR + 142 + 11.597 + 68 Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki 46.852 mio EUR 15.143 mio EUR 44.417 mio EUR + 8 % + 12 % + 7 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost na zaposlenega Neto celotni dobiček 9.226 mio EUR 48.340 EUR 2.434 mio EUR + 10 % + 4 % + 37 % 4
Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo 28.736 družb, kar je 0,5 % več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih 2.119 družb (3 % manj kakor v letu ). Izmed 2.119 novo ustanovljenih družb je letno poročilo za leto predložilo 1.834 družb ali 86,6 %. Kljub pozitivnemu trendu poslovanja tudi v letu beležimo porast števila stečajnih in likvidacijskih postopkov nad gospodarskimi družbami v osrednjeslovenski regiji. Stečajni in likvidacijski postopek je bil uveden v 509 družbah, kar pomeni 3 % povečanje glede na leto. Poleg stečajnih in likvidacijskih postopkov je bilo nad gospodarskimi družbami uvedenih tudi 6 postopkov prisilne poravnave in 10 postopkov poenostavljene prisilne poravnave. Največ stečajnih in likvidacijskih postopkov je bilo uvedeno nad gospodarskimi družbami s področja dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (123), sledijo družbe s področja dejavnosti gradbeništva (114) in družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (72). 5
Preglednica 1: Število začetih stečajnih in likvidacijskih postopkov po področjih dejavnosti PODROČJE DEJAVNOSTI Število začetih stečajnih in likvidacijskih postopkov A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1 B Rudarstvo 1 C Predelovalne dejavnosti 39 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8 F Gradbeništvo 114 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 123 H Promet in skladiščenje 31 I Gostinstvo 41 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 16 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 11 I Poslovanje z nepremičninami 13 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 72 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 15 P Izobraževanje 3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 7 S Druge dejavnosti 9 SKUPAJ 509 Družbe, ki so podatke predložile za leto, so izboljšale rezultate poslovanja glede na preteklo leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček v višini 2.073.627 tisoč evrov (v letu je bil izkazan neto čisto dobiček v višini 1.498.785 tisoč evrov). Pri tem so družbe s pozitivnim poslovnim izidom povečale čisti dobiček za 447.721 tisoč evrov ali za 23 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa so zmanjšale čisto izgubo za 127.120 tisoč evrov ali za 26 %. Znesek čiste izgube v letu v višini 363.377 tisoč evrov je bil za 169.882 tisoč evrov manjši od zneska čiste izgube družb, ki so ga izkazale v letnih poročilih za leto (533.258 tisoč evrov). Družbe, ki so poslovale v letu, so imele za 11.597 ali 6,5 % več zaposlenih kot v predhodnem letu in za 10.576 ali 5,9 % več zaposlenih kot družbe, ki so predložile letna poročila za leto. 6
Preglednica 2: Pomembnejši podatki o poslovanju družb Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2016 Število družb 28.736 28.736 28.594 28.594 - od tega: ustanovljenih pred letom poročanja 26.902 26.902 26.692 26.692 - od tega: ustanovljenih v letu poročanja 1.834 1.834 1.902 1.902 Število zaposlenih 190.864 179.267 180.287 169.981 Prihodki 46.851.513 43.325.883 43.453.653 38.726.215 Odhodki 44.417.470 41.549.511 41.690.625 37.223.210 Neto celotni dobiček 2.434.043 1.776.372 1.763.028 1.503.006 Čisti dobiček 2.437.003 1.989.282 2.016.483 1.957.309 Čista izguba 363.377 490.497 533.258 676.934 Neto čisti dobiček 2.073.627 1.498.785 1.483.225 1.280.376 Opombi: * Podatki za leto iz letnih poročil za leto ** Podatki za leto iz letnih poročil za leto Razporeditev družb po velikosti 10 se je v letu v primerjavi z družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, nekoliko spremenila. V primerjavi z družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, se je povečal delež majhnih družb, zmanjšal pa delež mikro družb. Med družbami je bilo 87,3 % mikro, 10,6 % majhnih, 1,3 % srednjih in 0,7 % velikih družb. 10 Novela ZGD-1I je spremenila pragove meril za razvrščanje družb, ki se uporabljajo od leta 2016. (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 evrov, in vrednost aktive ne presega 350.000 evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 evrov, in vrednost aktive ne presega 4.000.000 evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 evrov, in vrednost aktive ne presega 20.000.000 evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. 7
Preglednica 3: Razporeditev družb po velikosti VELIKOST DRUŽB * število delež v % število delež v % Mikro 25.100 87,3 25.269 88,4 Majhne 3.050 10,6 2.758 9,6 Srednje 381 1,3 364 1,3 Velike 205 0,7 203 0,7 Opomba: * Podatki za leto iz letnih poročil za leto Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu odločilno vplivale velike družbe s 1.056.862 tisoč evrov neto čistega dobička in majhne družbe s 457.364 tisoč evrov neto čistega dobička, pri čemer so ga najbolj povečale velike družbe (za 457.673 tisoč evrov), sledijo majhne družbe (za 71.841 tisoč evrov). Rezultate poslovanja so izboljšale tudi mikro družbe, ki so povečale neto čisti dobiček za 24.889 tisoč evrov, srednje družbe pa so ga povečale za 20.438 tisoč evrov. Med občinami je največja Mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 71,8 % vseh družb regije, ki so imele 76,7 % vseh zaposlenih, ustvarile 82,6 % vseh prihodkov, 79,4 % neto dodane vrednosti in 50.083 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega (povprečje v regiji znaša 48.340 evrov). Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto : imele 190.864 zaposlenih ali 6 % več kakor v letu ; ustvarile 46.851.513 tisoč evrov prihodkov; povečale prihodke za 8 % in odhodke za 7 % glede na leto. Kazalnik celotne gospodarnosti družb se je izboljšal in znaša 1,05 (v letu je znašal 1,04); prihodke na domačem trgu so povečale za 6 %; prihodke na tujem trgu so povečale za 12 % (prihodke na trgu EU so povečale za 14%, prihodke na trgu izven EU pa za 5 %); ustvarile 9.226.430 tisoč evrov neto dodane vrednosti 11 ali 859.860 tisoč evrov več kakor v letu. Na zaposlenega se je neto dodana vrednost povečala za 4 % in je znašala 48.340 evrov, v letu pa 46.671 evrov; imele 2.086.554 tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT 12 ), 22 % več kakor v letu ; imele 3.760.309 tisoč evrov EBITDA 13, 10 % več kakor v letu ; 11 12 13 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. EBIT je dobiček iz poslovanja zmanjšan za izgubo iz poslovanja. EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 8
izkazale 2.437.003 tisoč evrov čistega dobička, 23 % več kakor v letu. Čisti dobiček je ugotovilo 19.070 družb, 66,4 % vseh; izkazale 363.377 tisoč evrov čiste izgube, kar je 26 % manj kakor v letu. Čisto izgubo je ugotovilo 8.717 družb, 30,3 % vseh; izkazale 2.073.627 tisoč evrov neto čistega dobička, kar je 38 % več kakor v letu ; Neto čisti dobiček v letu so izkazale družbe v večini področjih dejavnosti. Neto čisto izgubo so prikazale le družbe s področja kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva in s področja dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem (skupaj -19 tisoč evrov). Največ neto čistega dobička 93,5 % so ustvarile družbe s področij, navedenih v naslednji preglednici. Preglednica 4: Neto čisti dobiček po področjih dejavnosti PODROČJA DEJAVNOSTI (zneski v tisoč EUR) G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA Indeks 562.852 304.837 185 C Predelovalne dejavnosti 410.758 389.058 106 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 250.849 187.902 133 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 246.238 175.498 140 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 187.694 87.013 216 H Promet in skladiščenje 112.009 106.945 105 L Poslovanje z nepremičninami 106.997 90.480 118 F Gradbeništvo 61.361 15.317 401 Neto čisti dobiček so izkazale družbe v vseh občinah osrednjeslovenske regije. Največ so ga ugotovile družbe iz Mestne občine Ljubljana, 1.652.624 tisoč evrov, družbe iz občine Domžale 78.969 tisoč evrov in družbe iz občine Ivančna Gorica, 54.287 tisoč evrov. Skupaj so družbe iz teh občin ustvarile 86,1 % neto čistega dobička v osrednjeslovenski regiji. 9
Družbe so izkazale v bilanci stanja za leto : 46.182.814 tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 7 % (3.027.897 tisoč evrov) več kot ob koncu leta ; 26.167.897 tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 5 % (1.356.799 tisoč evrov) več kot ob koncu leta ; 19.510.083 tisoč evrov kratkoročnih sredstev, 9 % (1.634.631) več kot konec leta. Na povečanje kratkoročnih sredstev je vplivalo predvsem povečanje zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev; 21.466.897 tisoč evrov kapitala, 9 % (1.786.961 tisoč evrov) več kot konec leta. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal iz 45,6 % na 46,5%; 9.369.171 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 5 % (503.666 tisoč evrov) manj kot konec leta. Na zmanjšanje dolgoročnih obveznosti so vplivale dolgoročne finančne obveznosti; 13.398.382 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 15 % (1.726.917 tisoč evrov) več kot ob koncu leta. 10
SAMOSTOJNI PODJETNIKI V primerjavi z rezultati podjetnikov na državni ravni v letu so podjetniki osrednjeslovenske regije predstavljali 25,1 % vseh podjetnikov, ki so imeli 21,5 % vseh zaposlenih pri podjetnikih, ustvarili 22,8 % vseh prihodkov ter 23,8 % neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki so v letu nadaljevali s pozitivnimi trendi poslovanja: Število samostojnih podjetnikov Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) Povprečna plača na zaposlenega 13.702 9.125 1.067 EUR - 467 + 538 + 55 Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki 1.182 mio EUR 121 mio EUR 1.087 mio EUR + 12 % + 17 % + 12 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove Neto podjetnikov dohodek zaposlene 323 mio EUR 14.167 EUR 95 mio EUR + 12 % + 9 % + 12 % Podatke iz letnih poročil za leto je v osrednjeslovenski regiji AJPES predložilo 13.702 podjetnika, kar je za 467 ali 3 % manj od števila podjetnikov, ki so predložili podatke za leto. Število predloženih letnih poročil za leto je v primerjavi z letom manjše, ker 11
je bilo v letu več podjetnikov, ki so bili obdavčeni po normiranih odhodkih. Teh je bilo v letu 14.530, v letu pa 12.604. Podatke je predložilo 13.581 mikro, 117 majhnih in 4 srednje velikih podjetnikov, medtem ko velikih podjetnikov v regiji ni bilo. Med občinami je najbolj razvita Mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 46,5 % vseh podjetnikov regije, ki so imeli 37,2 % vseh zaposlenih, ustvarili 36,7 % vseh prihodkov, 36,5 % neto dodane vrednosti in 34.838 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega. Podjetniki, ki so poslovali v letu, so v primerjavi z letom izboljšali rezultate poslovanja. Podatki iz letnih poročil v letu kažejo, da so podjetniki osrednjeslovenske regije ustvarili 94.601 tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka 14 ali kar za 12 % več kot v letu. Pri tem so podjetniki s pozitivnim izidom podjetnikov dohodek 15 v znesku 106.401 tisoč evrov povečali za 12.386 tisoč evrov ali za 13 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom 16 v znesku 11.801 tisoč evrov pa so le tega povečali za 2.365 tisoč evrov ali za 25 %. Preglednica 5: Podatki o poslovanju podjetnikov v letu in z uporabo dveh različnih virov podatkov (letna poročila in ) POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA (zneski v tisoč EUR) Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2016 Število majhnih samostojnih podjetnikov 13.702 13.702 14.169 14.169 Število zaposlenih 9.125 8.587 9.041 8.259 Prihodki 1.181.530 1.056.572 1.122.075 1.013.572 Odhodki 1.086.929 971.993 1.032.064 934.378 Podjetnikov dohodek 106.401 94.015 101.252 88.461 Negativni poslovni izid 11.801 9.436 11.241 9.267 Neto podjetnikov dohodek 94.601 84.579 90.011 79.195 Opombi: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto 14 15 16 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki. 12
Graf 1: Gibanje števila zaposlenih pri podjetnikih osrednjeslovenske regije med leti 2014 in 9.200 9.100 9.082 9.041 9.125 9.000 8.900 8.800 8.700 8.698 8.711 8.600 8.500 8.400 2014 2015 2016 Število zaposlenih Opomba: Podatki o številu zaposlenih se nanašajo na posamezno leto, za katerega so podjetniki predložili letno poročilo V nadaljevanju predstavljamo povzetek podatkov poslovanja podjetnikov osrednjeslovenske regije iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja za leto po občinah. Podjetniki so: imeli 9.125 zaposlenih 17, za 538 več kot v letu, ko so imeli 8.587 zaposlenih. ustvarili 1.181.530 tisoč evrov prihodkov oziroma 12 % več kot v letu. Prihodki podjetnikov so pomenili 2,5 % prihodkov družb. Prihodki so se najbolj povečali v občini Mengeš, in sicer za 34 %. Več kot polovico prihodkov regije (53,3 %) so ustvarili podjetniki treh občin: Ljubljana, Domžale in Grosuplje; ustvarili 323.394 tisoč evrov neto dodane vrednosti ali 12 % več kot v letu. Neto dodana vrednost podjetnikov je pomenila 3,5 % neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 35.439 evrov, kar je 5 % več kot v letu. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi je znašala 14.167 evrov. Največ neto dodane vrednosti na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi so ustvarili podjetniki iz občine Mengeš (23.524 evrov), najmanj pa podjetniki iz občine Log - Dragomer (11.531 evrov); ugotovili 106.401 tisoč evrov podjetnikovega dohodka 18 ali 13 % več kot v letu poprej. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 85,5 % vseh podjetnikov v regiji. 17 18 Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 13
Podjetnikov dohodek so v primerjavi z letom povečali v vseh občinah, razen v občini Logatec. Najbolj se je podjetnikov dohodek povečal v občini Borovnica, za 28%; izkazali negativni poslovni izid v znesku 11.801 tisoč evrov ali 25 % več kot v letu. Negativni poslovni izid je ugotovilo 14,1 % vseh podjetnikov. Najbolj se je negativni poslovni izid v primerjavi z letom povečal pri podjetnikih občine Log - Dragomer (za 4,7 krat), sledili so jim podjetniki občine Vrhnika (za 2,7 krat). Pri zmanjševanju negativnega poslovnega izida iz leta so bili najbolj uspešni podjetniki v občini Dobrepolje, ki so ga zmanjšali za 89 %, ter v občini Ig, ki so ga zmanjšali za 26 %; kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 94.601 tisoč evrov, kar predstavlja 12 % povečanje v primerjavi z letom. Rast neto podjetnikovega dohodka je zabeležilo dvaindvajset (22) občin osrednjeslovenske regije. Najvišjo rast neto podjetnikovega dohodka so izkazali podjetniki v občini Dobrepolje, povečali so ga kar za 15,1 krat glede na leto prej. Največji padec neto podjetnikovega dohodka je zabeležila občina Vrhnika, ki ga je zmanjšala za 11 %. 14
Graf 2: Indeks rasti neto podjetnikovega dohodka po občinah (/) Opomba: Iz grafa je izvzeta občina Dobrepolje, saj indeks rasti neto podjetnikovega dohodka v primerjavi z ostalimi občinami izrazito odstopa (indeks 1.410). na dan 31. 12. imeli 793.413 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev ali 11 % več kot na dan 31. 12.. V letu so aktivo povečali podjetniki v vseh petindvajsetih (25) občinah, najbolj podjetniki v občini Mengeš, kjer je bila njena vrednost ob koncu leta za 49 % višja kot ob koncu leta. Najmanjše povečanje vrednosti sredstev glede na predhodno leto pa je zaznati v občini Komenda, kjer se je njihova vrednost povečala zgolj za 1 %; imeli ob koncu leta 441.244 tisoč evrov podjetnikovega kapitala oziroma 7 % več kot ob koncu leta. Povečanje podjetnikovega kapitala je zabeležilo štiriindvajset (24) občin, v občini Borovnica pa je ostal na ravni leta. Podjetnikov kapital se je najbolj povečal v občini Mengeš, za 27 %, najmanj pa v občini Lukovica, zgolj za 1 %; ob koncu leta izkazali 341.357 tisoč evrov finančnih in poslovnih obveznosti ali 16 % več kot ob koncu leta. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti so znašale 100.922 tisoč evrov oziroma 13 % več kot leto poprej, medtem ko so 15
kratkoročne finančne in poslovne obveznosti znašale 240.434 tisoč evrov oziroma 17% več kot predhodno leto. Kratkoročne in dolgoročne finančne in poslovne obveznosti so se najbolj povečale v občini Mengeš, za 64 %, zmanjšale pa najbolj v občini Horjul, za 7 %. 16
3. GOSPODARSKE DRUŽBE 3.1. OSNOVNI KAZALNIKI V letu je v osrednjeslovenski regiji poslovalo 43,1 % vseh družb v državi, ki so zaposlovale 37,9 % vseh zaposlenih, ustvarile 46,5 % vseh prihodkov, 47,3 % čistega dobička ter 41,5 % dodane vrednosti. Graf 3: Gibanje čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov in dobičkovnosti poslovnih prihodkov v letih od 2014 do 0,050 0,045 0,040 0,035 0,030 0,025 0,020 0,015 0,010 0,005 0,000 2014 2015 2016 Čista dobičkovnost skupnih prihodkov Dobičkovnost poslovnih prihodkov Kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti gospodarskih družb osrednjeslovenske regije so ugodnejši od kazalnikov za celotno Slovenijo. Prihodki na zaposlenega so v osrednjeslovenski regiji v primerjavi s Slovenijo višji za 23 %, neto dodana vrednost na zaposlenega je višja za 9%, čisti poslovni izid na zaposlenega za 30 % in povprečna mesečna plača na zaposlenega za 7 %. 17
v tisoč eur 3.2. REZULTATI POSLOVANJA Družbe so v letu ustvarile 46.851.513 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 44.417.470 tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključile z neto celotnim dobičkom ali EBT 19 v višini 2.434.043 tisoč evrov, 37 % več od neto celotnega dobička leta. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, 2.086.554 tisoč evrov (v letu 1.704.829 tisoč evrov), iz finančnega delovanja, 246.911 tisoč evrov (v letu 29.510 tisoč evrov) in iz drugega delovanja, 100.578 tisoč evrov (v letu 42.033 tisoč evrov). Največji delež, 85,7 % neto celotnega dobička, so ustvarile družbe iz poslovanja. V primerjavi z letom so ga povečale za 22 %. Graf 4: Poslovni izid družb po vrsti prihodkov in odhodkov v letih in 2.500.000 2.000.000 2.086.554 1.704.829 1.500.000 1.000.000 500.000 0 246.911 29.510 100.578 42.033 iz poslovanja iz financiranja iz drugega delovanja Družbe so ustvarile 2.437.003 tisoč evrov čistega dobička in 363.377 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 23 %, čista izguba pa je manjša za 26%. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom v znesku 2.073.627 tisoč evrov in ga v primerjavi z letom povečale za 574.842 tisoč evrov. 19 EBT ali neto celotni dobiček/izguba je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. 18
Preglednica 6: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih * Prihodki 46.851.513 43.325.883 108 100,0% 100,0% Odhodki 44.417.470 41.549.511 107 94,8% 95,9% Neto celotni dobiček 2.434.043 1.776.372 137 5,2% 4,1% Čisti dobiček 2.437.003 1.989.282 123 5,2% 4,6% Čista izguba 363.377 490.497 74 0,8% 1,1% Neto čisti dobiček 2.073.627 1.498.785 138 4,4% 3,5% Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto Družbe so v primerjavi z letom izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Na 100 evrov skupnih odhodkov so izkazale 105 evra skupnih prihodkov, kar je največ v zadnjih petih letih. Prav tako so družbe izboljšale vrednost kazalnika gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Za leto je znašal 1,05. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so imele družbe 105 evra poslovnih prihodkov, kar je največ v zadnjih petih letih. Družbe so izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 4,4 evra neto čistega dobička, kar je prav tako največ v zadnjih petih letih. Primerjavo rezultatov poslovanja družb po letih od 2014 do 20 izkazuje Priloga 1, primerjavo kazalnikov pa Priloga 12. Delež skupnih odhodkov v skupnih prihodkih je v letu znašal 94,8 %, kar predstavlja najmanjši delež v zadnjih petih letih. Kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, se je zvišal. V letu je znašal 0,046, medtem ko je v letu znašal 0,040. 20 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. 19
V tisoč EUR Delež v skupnih prihodkih Graf 5: Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2006 do leta 6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% -1,0% 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček/izguba Graf 6: Višina čistega dobička in čiste izgube od leta 2006 do 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Čisti dobiček Čista izguba Med poslovno aktivnimi gospodarskimi družbami v letu je bilo 205 velikih, 381 srednjih, 3.050 majhnih in 25.100 mikro družb. Velike gospodarske družbe, ki jih je bilo v regiji 205 oziroma 0,7 % so z 39,6 % vseh zaposlenih ustvarile 56,1 % vseh prihodkov in 65,8 % celotnega izvoza v regiji. Čisti dobiček velikih gospodarskih družb se je povečal za 34 %, čista izguba pa se je zmanjšala za kar 71 %. Srednje družbe so z 17,1 % vseh zaposlenih ustvarile 16,3 % vseh prihodkov, višino čistega dobička so glede na predhodno leto povečale za 4 %, za 22 % pa so zmanjšale tudi čisto izgubo. Majhne družbe so zaposlovale 24,4 % vseh zaposlenih in ustvarile 18,7 % vseh 20
v tisoč eur prihodkov družb v regiji. Čisti dobiček se je glede na leto povečal za 21 % in je znašal 21,4 % celotnega čistega dobička vseh družb v regiji, čisto izgubo pa so majhne družbe povečale kar za 43 %. Mikro družbe, ki jih je bilo v regiji 25.100 oziroma 87,3 % so v letu zaposlovale 18,9 % vseh zaposlenih in ustvarile 9,0 % vseh prihodkov v regiji. V primerjavi z letom so povečale znesek čistega dobička za 19 %, povečale pa so tudi znesek čiste izgube za 20 %. Vse velikostne skupine družb so poslovno leto zaključile s pozitivnim rezultatom. Graf 7: Čisti prihodki od prodaje na zaposlenca glede na velikost družb 400.000 350.000 334.778 300.000 250.000 224.565 200.000 181.345 150.000 100.000 106.046 50.000 0 Mikro Majhne Srednje Velike V letu so družbe izboljšale kazalnik donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnim kapitalom. Družbe so v letu na 100 evrov kapitala ustvarile 44,8 evrov neto dodane vrednosti, v letu pa 43,8 evrov. Prav tako so družbe v letu izboljšale kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi. Družbe so v letu na 100 evrov sredstev ustvarile 20,7 evra neto dodane vrednosti, v letu pa 19,7 evra. V zadnjih petih letih so družbe v letu izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev, ki je v letu znašal 46,5 % in bil je večji od tovrstnega deleža v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto (45,2 %). Tudi razmerje med finančnim dolgom (finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi) se v primerjavi z denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) z leti znižuje, v letu je znašalo 3,563 in je bilo najugodnejše v zadnjih petih letih. 21
Razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi se v primerjavi z EBITDA z leti znižuje, v letu je znašalo 3,6 in je bilo najugodnejše v zadnjih petih letih. V letu so se izboljšali kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le število zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega so znašali 245.471 evrov in so bili za 4.447 evrov višji od celotnih prihodkov družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto. Čisti poslovni izid na zaposlenega, ki je znašal 10.864 evrov, je bil v letu največji v zadnjih petih letih, prav tako neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 48.340 evrov. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, se je povečala za 4 %. V letu se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala 1.759 evrov. V primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto, je bila nominalno večja za 74 evrov (4,4 %). Ob upoštevanju 1,7 odstotnega povečanja cen življenjskih potrebščin pa realno višja za 2,7 % 21. 21 Če ugotavljamo povprečno mesečno plačo na zaposlenega v letu 2016 iz podatkov letnih poročil za leto (podatki za prejšnje leto), je ta znašala 1.691 evrov in bila realno višja za 2,3 %. 22
ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB 3.2.1. Prihodki Družbe v osrednjeslovenski regiji so v letu ustvarile 46.851.513 tisoč evrov prihodkov, 8 % (3.525.629 tisoč evrov) več kakor v letu, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale za 1,7 %. Večino celotnih prihodkov, 97,7 %, so pomenili poslovni prihodki, 2,0 % finančni prihodki in le 0,3 % drugi prihodki. V primerjavi z letom se je zmanjšal delež poslovnih prihodkov, povečala pa sta se deleža finančnih in drugih prihodkov. Graf 8: Struktura posameznih vrst prihodkov v letu Družbe so v letu izkazale 45.772.462 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 8 % (3.336.385 tisoč evrov) več kakor v letu. Največ poslovnih prihodkov, 29.766.981 tisoč evrov (65,0%), so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, s prodajo na trgu EU 11.537.882 tisoč evrov (25,2 %) in s prodajo na trgu izven EU 3.605.388 tisoč evrov (7,9 %). V primerjavi z letom so družbe na vseh treh omenjenih trgih povečale poslovne prihodke, in sicer najbolj na trgu EU, za 14 %, na domačem trgu, za 6 %, in na trgu izven EU, za 5 %. V strukturi prihodkov se je povečal delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, deleža čistih prihodkov 23
od prodaje na domačem trgu in čistih prihodkov od prodaje na trgu izven EU pa sta se nekoliko zmanjšala. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 9.439 družb. Od tega je 152 velikih družb ustvarilo 65,8 % teh prihodkov, 327 srednjih družb pa 13,7 % prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 35,2 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 2.894 družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 1.112 družb s področja predelovalnih dejavnosti 29,7% teh prihodkov, 32 družb s področja oskrbe z električno energijo in plinom 11,3 % teh prihodkov, 996 družb s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,6 % teh prihodkov in 656 družb s področja prometa in skladiščenja 5,0 % teh prihodkov. Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo 3.268 (od tega 2.532 mikro družb, 582 malih družb, 107 srednjih družb in 47 velikih družb). Skupaj so ustvarile 74,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Finančni prihodki so znašali 923.120 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom višji za 16%. Med finančnimi prihodki je bilo 55,9 % prihodkov iz deležev, 27,7 % prihodkov iz danih posojil in 16,4 % prihodkov iz poslovnih terjatev. Povečali so se finančni prihodki iz deležev in poslovnih terjatev, medtem ko so se finančni prihodki iz danih posojil zmanjšali. Drugi prihodki so znašali 155.930 tisoč evrov, kar je 65 % več kakor v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti in tudi neobičajne postavke (prejete subvencije, dotacije, odškodnine in kazni kakor tudi vse ostale prihodke). Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz Priloge 2. 3.2.2. Odhodki Družbe so v letu izkazale 44.417.470 tisoč evrov odhodkov, 7 % (2.867.959 tisoč evrov) več kakor v letu. Rast prihodkov je bila 1 % višja od rasti odhodkov. Večino celotnih odhodkov, 98,4 %, so predstavljali poslovni odhodki, 1,5 % finančni odhodki in le 0,1 % drugi odhodki. V primerjavi z letom se je za 0,3 odstotne točke povečal delež poslovnih odhodkov, medtem, ko se je delež finančnih odhodkov zmanjšal za 0,3 odstotne točke. 24
Graf 9: Struktura posameznih vrst odhodkov v letu Družbe so v letu ugotovile 43.685.908 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 7 % (2.954.660 tisoč evrov) več kakor v letu. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu so družbe obračunale 36.117.904 tisoč evrov teh stroškov, kar je za 7 % več kakor v letu. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 62,9 %, delež stroškov porabljenega materiala 13,6 % in delež stroškov storitev 23,5 %. V primerjavi s podatki za preteklo leto so bili stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala višji za 9 %, stroški storitev pa višji za 3 %. Med poslovnimi odhodki so se stroški dela povečali za 10 % in so znašali 5.466.121 tisoč evrov. Med stroški dela je bilo 73,7 % stroškov plač, 13,2 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 13,1 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu za plače namenile 4.029.686 tisoč evrov, 11 % več kakor v letu. V osrednjeslovenski regiji je v letu povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah znašala 1.759 evrov, v letu pa 1.691 evrov. V primerjavi z letom se je povečala za 4,0 %, realno pa je višja za 25
2,3 %. V primerjavi s slovenskim povprečjem so bile plače zaposlenih v družbah osrednjeslovenske regije povprečno za 7 % višje od slovenskega povprečja. Preglednica 7: Povprečna mesečna plača po regijah REGIJA povprečna plača na zaposlenega (v EUR) odstopanje od slovenskega povprečja Pomurska 1.450-12 % Podravska 1.509-9 % Koroška 1.607-3 % Savinjska 1.525-8 % Zasavska 1.549-6 % Posavska 1.645 0 % Jugovzhodna Slovenija 1.794 9 % Osrednjeslovenska 1.759 7 % Gorenjska 1.686 2 % Primorsko-notranjska 1.443-13 % Goriška 1.597-3 % Obalno-kraška 1.599-3 % POVPREČJE V SLOVENIJI 1.652 Pregled povprečnih plač po dejavnostih pokaže, da je povprečna plača v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro precej višja kot povprečna plača v preostalih dejavnostih. Le-ta je v letu znašala 2.747 evrov in presega povprečje regije za kar 56 %. Sledijo družbe s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti (2.485 evrov), kjer je plača višja za 41 % in družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti (2.313 evrov), kjer je plača višja za 31 % od povprečja v regiji. 26
Preglednica 8: Povprečna plača na zaposlenega po področjih dejavnosti PODROČJE DEJAVNOSTI povprečna plača na zaposlenega (v EUR) odstopanje od povprečja v regiji A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.461-17 % B Rudarstvo 2.250 28 % C Predelovalne dejavnosti 1.914 9 % D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.747 56 % E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.715-3 % F Gradbeništvo 1.314-25 % G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.740-1 % H Promet in skladiščenje 1.526-13 % I Gostinstvo 1.239-30 % J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.485 41 % K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.313 31 % L Poslovanje z nepremičninami 1.852 5 % M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.048 16 % N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.229-30 % O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.071 18 % P Izobraževanje 1.350-23 % Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.665-5 % R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.718-2 % S Druge dejavnosti 1.270-28 % T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 1.617-8 % POVPREČJE V REGIJI 1.759 Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 720.670 tisoč evrov, drugi stroški dela pa 715.765 tisoč evrov. V primerjavi z letom so se prvi povečali za 10 % in drugi za 8 %. Odpisi vrednosti so se v primerjavi z letom zmanjšali in so znašali 1.673.755 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 84,3 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na predhodno leto se je amortizacija povečala za 7 %, prevrednotovalni poslovni odhodki pa so se zmanjšali za 33,5 %. Finančni odhodki so znašali 676.209 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom nižji za 12%. Največji del finančnih odhodkov, 46,0 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih 27
obveznosti. Sledili so finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, 34,1 %, preostalih 19,9 % pa so pomenili finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. Od naštetih vrst finančnih odhodkov so se odhodki iz poslovnih obveznosti povečali za 14 %, odhodki iz finančnih obveznosti, ki zajemajo odhodke za obresti in tečajne razlike od kratkoročnih in dolgoročnih finančnih dolgov, so se znižali za 11 %, odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb pa so se zmanjšali za 23 %. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb vsebujejo tudi odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnim po pošteni vrednosti in odhodke iz odtujitve naložbenih nepremičnin, merjenih po pošteni vrednosti. Družbe so v letu obračunale 55.353 tisoč evrov drugih odhodkov, 6 % več kakor v letu. Ta vrsta odhodkov obsega denarne kazni in odškodnine, donacije in subvencije, dotacije in podobne odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov je razviden iz Priloge 2. 3.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci Dodana vrednost 22 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 9.343.409 tisoč evrov, za 10 % več kakor v letu, je ugotovilo 22.365 družb ali 77,8 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 116.978 tisoč evrov, za 31 % več kakor v letu, je izkazalo 5.390 družb, 18,8 % vseh. Družbe so v letu ustvarile 9.226.430 tisoč evrov neto dodane vrednosti 23, 10 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 48.340 evrov, 4 % več kakor v letu. 3.2.4. Čisti dobiček / čista izguba Čisti dobiček v znesku 2.437.003 tisoč evrov je v letu izkazalo 19.070 družb, to je 66,4% vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 23 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb se je povečal, iz 4,6 % v letu na 5,2 % v letu. 22 23 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 28
V 633 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 77,3 % čistega dobička. 8.908 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 0,6 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku 363.377 tisoč evrov je v letu izkazalo 8.717 družb, to je 30,3 % vseh družb. V primerjavi z letom je bila čista izguba nižja za 26 %. Njen delež v prihodkih vseh družb se je zmanjšal, iz 1,1 % v letu na 0,8 % v letu. Družbe s čisto izgubo so imele 23.400 zaposlenih, kar je 12,3 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube, 22,5 % so imele družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo družbe s področja s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, z 13,0 % in družbe s področja predelovalnih dejavnosti, z 12,1 %. Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu ugotovilo 103 družb. Skupaj so imele 222.740 tisoč evrov čiste izgube, kar je 61,3 % celotne čiste izgube. Neto čisti dobiček je v letu znašal 2.073.627 tisoč evrov in je za 574.842 tisoč evrov večji kakor v letu. 3.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Družbe so na dan 31. 12. izkazale 46.182.814 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 7 % (3.027.897 tisoč evrov) več kakor na dan 31. 12.. Premoženje družb se je glede na 1,4 % 24 dvig cen življenjskih potrebščin realno povečalo za 6 %. 3.3.1. Sredstva Družbe so na dan 31. 12. izkazale 56,7 % dolgoročnih sredstev, 42,2 % kratkoročnih sredstev in 1,1 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. V primerjavi z letom so zmanjšale delež dolgoročnih sredstev, povečale pa delež kratkoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so znašala 26.167.897 tisoč evrov, 5 % več kakor na dan 31. 12.. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 47,1 %, dolgoročnih finančnih naložb, 33,1 %, in naložbenih nepremičnin, 10,7 %. Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 12.320.815 tisoč evrov, 4 % več kakor ob koncu leta. 24 Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na indeks teh cen v decembru v primerjavi z decembrom in je znašal 101,4 (vir: SURS). 29
Dolgoročne finančne naložbe so znašale 8.667.738 tisoč evrov, 5 % več kakor ob koncu leta. Njihov delež v strukturi sredstev se je zmanjšal od 19,0 % na 18,8 %. Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta znašala 19.510.083 tisoč evrov in so večja za 9 % kot konec leta. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 38,8 %, zalog, 22,8 %, in kratkoročnih finančnih naložb, 20,0 %. Zaloge so se povečale za 10 %, kratkoročne finančne naložbe za 6%, kratkoročne poslovne terjatve za 9 %, denarna sredstva pa za 12 %. 3.3.2. Obveznosti do virov sredstev Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan 31. 12. 46,5 % kapitala, 20,3 % dolgoročnih obveznosti, 29,0 % kratkoročnih obveznosti in 4,2 % rezervacij in dolgoročnih ter kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ob koncu leta so imele družbe 21.466.897 tisoč evrov kapitala, 9 % (1.786.961 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta. Zaradi povečanja kapitala kot najkvalitetnejšega vira financiranja sredstev in zaradi povečanja obsega sredstev, se je povečal njegov delež v strukturi virov sredstev iz 45,6 % na 46,5 %. V strukturi kapitala je največji del, 28,4 % pomenil vpoklicani kapital, 25,3 % kapitalske rezerve, 10,9 % rezerve iz dobička, 3,2 % rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in 0,6 % revalorizacijske rezerve. Preostali del kapitala, 31,5 %, pa je bil odvisen od rezultatov poslovanja družb v letu in iz prejšnjih let. Dolgoročne obveznosti družb so na dan 31. 12. znašale 9.369.171 tisoč evrov, 5 % (503.666 tisoč evrov) manj kakor konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 90,4 % finančnih in 8,4 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Na zmanjšanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti, ki so znašale 8.469.785 tisoč evrov, 6 % (578.703 tisoč evrov) manj kakor konec leta. Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti družb znašale 13.398.382 tisoč evrov, 15 % (1.726.917 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 63,2 % poslovnih in 36,8 % finančnih obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti so znašale 6.466.959 tisoč evrov, 10 % (777.881 tisoč evrov) več kot konec leta. Kratkoročne finančne obveznosti so znašale 4.927.503 tisoč evrov, 24 % (948.530 tisoč evrov) več kakor konec leta. 30
Deleži 3.3.3. Struktura financiranja Družbe so konec leta s kapitalom financirale 82,0 % dolgoročnih sredstev, konec leta pa 79,3 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 25 je konec leta znašal 1,044. Pri družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto pa 1,057. Dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, so bila v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Pospešeni koeficient 26, ki kaže, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1), se je znižal. Družbe so konec leta na 100 evrov kratkoročnih obveznosti imele 109,6 evrov kratkoročnih sredstev brez zalog, konec leta pa 114,6 evrov. Graf 10: Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta 100 % 90 % 80 % KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG; 33,7% KRATKOROČNE OBVEZNOSTI; 30,8 % 70 % 60 % 50 % ZALOGE; 9,6 % DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE; 22,8 % 40 % 30 % 20 % DOLGOROČNA SREDSTVA; 56,7 % KAPITAL; 46,5 % 10 % 0 % SREDSTVA VIRI Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz Priloge 11. 25 26 Izračunan iz razmerja med kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi v primerjavi z dolgoročnimi sredstvi in zalogami. Izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. 31
4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI V letu je v osrednjeslovenski regiji poslovalo 13.975 podjetnikov, ki so bili zavezani k oddaji letnega poročila, kar predstavlja 25,2 % vseh tovrstnih podjetnikov v Sloveniji. V informaciji predstavljeni statistični podatki o poslovanju podjetnikov so zbrani iz letnih poročil za leto, katera je AJPES predložilo 13.702 27 podjetnika. Zaposlovali so 21,5 % vseh zaposlenih pri podjetnikih v državi (podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni), ustvarili 22,8 % vseh prihodkov, 23,8 % neto podjetnikovega dohodka ter 22,7 % dodane vrednosti vseh podjetnikov. Iz istih letnih poročil so izračunane tudi primerjave za predhodno leto. 4.1. OSNOVNI KAZALNIKI Podjetniki so v primerjavi z letom prihodke in odhodke povečali za 12 %. Kazalnik celotne gospodarnosti 28 v letu znaša 1,09. Podjetniki so na 100 evrov odhodkov izkazali 109 evrov prihodkov. Kazalnik celotne gospodarnosti se od leta 2014 ne spreminja, ostaja enak. Primerjava rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2014 do 29 je prikazana v Prilogi 13 in Prilogi 23. 27 28 29 K oddaji letnega poročila niso zavezani podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po Pravilih skrbnega računovodenja 8 (2016) RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE je kazalnik celotne gospodarnosti izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki. Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. 32
Delež v prihodkih Graf 11: Deleži podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2014 do 10,0% 9,0% 8,0% 7,0% 6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% 2014 2015 2016 Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek Iz primerjave rezultatov poslovanja med leti je razvidno, da se je kazalnik čiste donosnosti sredstev podjetnikov od leta 2014 do leta povečeval, v letu pa je ostal na ravni leta. Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi. Na 100 evrov sredstev so v letih in podjetniki ustvarili 12,5 evra neto podjetnikovega dohodka, v letu 2016 12,3 evra in v letu 2015 12,2 evra. Vsi v informaciji uporabljeni kazalniki produktivnosti so se v letu v primerjavi z letom povečali. Prihodki na zaposlenega so se povečali kar za 5.366 EUR, neto dodana vrednost na zaposlenega za 1.774 EUR, neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene za 1.054 EUR, neto podjetnikov dohodek pa za 411 EUR. Kazalniki produktivnosti merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo število zaposlenih. 33
Graf 12: Gibanje kazalnikov celotne gospodarnosti, čiste donosnosti sredstev in razmerja med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami in kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi med leti 2014 in 1,200 1,000 0,800 0,600 0,400 0,200 0,000 2014 2015 2016 Razmerje med kratko. poslovnimi terjatvami ter kratko. finančnimi in poslovnimi obveznostmi Celotna gospodarnost Čista donosnost sredstev 4.2. REZULTATI POSLOVANJA Podjetniki so v letu ustvarili 1.181.530 tisoč evrov prihodkov in 1.086.929 tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom, 94.601 tisoč evrov, ki je bil za 12 % večji kakor v letu. Cene življenjskih potrebščin pa so se v letu zvišale za 1,7 % 30. Podjetniki so izkazali 106.401 tisoč evrov podjetnikovega dohodka in 11.801 tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom povečal za 13 %, negativni poslovni izid pa za 25 %. 30 Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na indeks teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december in je znašal 101,7 (SURS). 34
Preglednica 9: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih Prihodki 1.181.530 1.056.572 112 100,0% 100,0% Odhodki 1.086.929 971.993 112 92,0% 92,0% Podjetnikov dohodek 106.401 94.015 113 9,0% 8,9% Negativni poslovni izid 11.801 9.436 125 1,0% 0,9% Neto podjetnikov dohodek 94.601 84.579 112 8,0% 8,0% Večina, 99,1 % ali 13.581 podjetnikov, je po merilih ZGD-1 31 sodila med mikro podjetnike. Mikro podjetniki so v letu s 77,7 % vseh zaposlenih pri podjetnikih ustvarili 78,1 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 73,5 % sredstev vseh podjetnikov. Majhnih podjetnikov je bilo 117, kar je 13 več kot v letu. Zaposlovali so 16,1 % vseh zaposlenih, ustvarili 14,4 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 16,4 % vseh sredstev. V osrednjeslovenski regiji so v letu poslovali tudi 4 srednje veliki podjetniki, ki so zaposlovali 6,2 % vseh zaposlenih, ustvarili 7,5 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 10,1 % sredstev podjetnikov. Preglednica 10: Pomembnejši podatki podjetnikov po posameznih skupinah glede na število zaposlenih SKUPINE (zneski v tisoč EUR) PODJETNIKI ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NETO PODJETNIKOV DOHODEK VREDNOST SREDSTEV NA DAN 31.12. število delež število delež znesek delež znesek delež znesek delež 1. od 0 do 1 zaposleni 12.046 87,9% 1.814 19,9% 548.005 47,0% 62.003 65,5% 377.487 47,6% 2. od 2 do 9 zaposlenih 1.560 11,4% 5.170 56,7% 414.619 35,6% 23.110 24,4% 251.320 31,7% 3. od 10 do 49 zaposlenih 89 0,6% 1.384 15,2% 108.853 9,3% 4.982 5,3% 81.314 10,2% 4. od 50 do 249 zaposlenih 7 0,1% 757 8,3% 94.252 8,1% 4.505 4,8% 83.291 10,5% SKUPAJ 13.702 100,0% 9.125 100,0% 1.165.729 100,0% 94.601 100,0% 793.413 100,0% Opomba: Število zaposlenih, ki ga podjetniki izkazujejo na 2 decimalni mesti, je v tabeli zaokroženo na celo število. Največ podjetnikov, 12.046 ali 87,9 %, je razvrščenih v skupino, ki ima od 0 do 1 zaposlenega. Ustvarili so 47,0 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 65,5 % neto podjetnikovega dohodka. 31 Novela ZGD-1I je spremenila pragove meril, ki se uporabljajo od leta 2016 (glej opombo št. 10). 35
9.516 oziroma 69,4 % vseh podjetnikov ni imelo nobenega zaposlenega 32, ustvarili pa so 28,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 46,9 % celotnega neto podjetnikovega dohodka. Po številu zaposlenih je bila največja skupina podjetnikov, ki so imeli od 2 do 9 zaposlenih, po čistih prihodkih od prodaje, neto podjetnikovem dohodku in sredstvih pa skupina podjetnikov, ki so imeli od 0 do 1 zaposlenega. Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja podjetnikov po velikosti je prikazan v Prilogi 15. Podjetniki se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti 33. Po številu zaposlenih, prihodkih in sredstvih so bila v letu najpomembnejša tri področja: predelovalna dejavnost, promet in skladiščenje ter gradbeništvo. Najpomembnejše področje po številu zaposlenih je bilo področje gradbeništva. 2.334 podjetnikov s področja gradbeništva je z 22,8 % vseh zaposlenih ustvarilo 18,3 % vseh prihodkov. Sledilo je področje predelovalne dejavnosti, kjer je 1.707 podjetnikov imelo 19,7 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 18,4 % vseh prihodkov. Po prihodkih in sredstvih je bila najpomembnejša dejavnost prometa in skladiščenja, v kateri je delovalo 1.055 podjetnikov, ki so zaposlovali 18,4 % zaposlenih, ustvarili so 19,4 % vseh prihodkov in imeli 23,5 % sredstev. Neto dodano vrednost so povečala vsa področja dejavnosti, razen dveh, in sicer rudarstvo in dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti. Neto dodano vrednost je najbolj povečalo področje finančne in zavarovalniške dejavnosti, sledita področje dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja in področje informacijske in komunikacijske dejavnosti. Neto dodano vrednost glede na leto prej so najbolj zmanjšali podjetniki iz področja dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti, in sicer za 1,6 krat. Neto podjetnikov dohodek so imela vsa področja dejavnosti, razen dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti, kjer so v letu zabeležili neto negativni poslovni izid v znesku 63 tisoč evrov. Največji delež neto podjetnikovega dohodka so imeli podjetniki s področja gradbeništva, 20,1 %, sledijo podjetniki s področja predelovalnih dejavnosti, 17,8 % in prometa in skladiščenja, 15,3 %. Neto podjetnikov dohodek so povečali podjetniki na vseh področjih dejavnosti razen področij: rudarstvo, finančna in zavarovalniška dejavnost, dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Podjetnikom s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti se v letu neto podjetnikov dohodek ni bistveno spremenil v primerjavi z letom. Neto podjetnikov dohodek so glede na leto 32 33 Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08. 36
Deleži prej najbolj povečali podjetniki s področja kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva, in sicer za 2,1 krat, najmanj pa so ga povečali podjetniki s področja drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, zgolj za 1 %. Od štirih področij dejavnosti, kjer se je neto podjetnikov dohodek zmanjšal, izstopa dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, kjer se je zmanjšal kar za 8,9 krat. Graf 13: Struktura pomembnejših podatkov podjetnikov v letu po področjih dejavnosti 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0% F Gradbeništvo C Predelovalne dejavnosti G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil H Promet in skladiščenje M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Ostale dejavnosti Število podjetnikov Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja podjetnikov po področjih dejavnosti je razviden iz Priloge 16, Priloge 17 in Priloge 18. 4.2.1. Prihodki Podjetniki so v letu ustvarili 1.181.530 tisoč evrov prihodkov, 12 % več kakor v letu. V strukturi prihodkov leta so večino prihodkov, 99,4 %, pomenili poslovni prihodki, 0,1 % finančni prihodki in 0,5 % drugi prihodki. 37
Graf 14: Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 4. Ostali poslovni prihodki 3. Čisti prihodki od 0,8 % prodaje na trgu izven EU 0,9 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 9,3 % II. FINANČNI PRIHODKI 0,1 % III. DRUGI PRIHODKI 0,5 % I. POSLOVNI PRIHODKI 99,4 % 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 88,5 % Podjetniki so v letu izkazali 1.174.676 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 12 % več kakor v letu. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 89,0 %, na trgu EU, 9,3 %, in na trgu izven EU, 0,9 %. Najmanj so se povečali čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, za 11 %, čisti prihodki od prodaje na tujem trgu pa so bili večji za 17 % (na trgu EU so se povečali za 18 %, izven EU pa za 8 %). Tako podjetniki kot družbe so bolj povečali prihodke na tujem kot na domačem trgu, še vedno pa družbe na tujem trgu ustvarijo večji delež poslovnih prihodkov (33,1 %) kot podjetniki (10,3 %). Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 1.621 podjetnikov. Od tega je 1.541 mikro podjetnikov ustvarilo 44,0 %, 77 majhnih podjetnikov 24,9 % in 3 srednji podjetniki 31,0 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 52,2 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 199 podjetnikov iz področja dejavnosti prometa in skladiščenja, sledi jim 338 podjetnikov iz področja predelovalne dejavnosti s 23,4 % teh prihodkov. Finančni prihodki so znašali 631 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 45%. Finančni prihodki iz deležev so se zmanjšali za 97 %, finančni prihodki iz poslovnih terjatev za 32 % in finančni prihodki iz danih posojil za 11 %. 38