Microsoft Word - kovacevic-babosek-karmen.doc

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA»X«Kandidatka: Karmen Kovačević Babošek Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80008611 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Bobek Dušan Maribor, september 2005

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidatka Karmen KOVAČEVIĆ BABOŠEK absolventka študijske smeri: Finance in bančništvo študijski program: Visokošolski strokovni izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom redni prof. dr. Dušan BOBEK in uspešno zagovarjala 04.10.2005. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne 04.10.2005 Podpis: Karmen KOVAČEVIĆ BABOŠEK

2 PREDGOVOR Slovenska podjetja so v tržnem gospodarskem sistemu izpostavljena ostri konkurenci in spreminjanju tržnih razmer. Iz tega razloga je postalo odločanje poslovodstva odgovorno in zahtevno opravilo, ki mora bazirati na znanju in poslovnih analizah. Le kvalitetna poslovna analiza omogoča poslovnemu sistemu sprejemanje dobrih poslovnih odločitev, ki vodijo k izboljševanju uspešnosti njihovega poslovanja. V ekonomsko in družbeno razvitih okoljih je poslovanje podjetij povsem avtonomno, kar se kaže v samostojni izbiri gospodarskih dejavnosti in poslovnih oblik, ter v tveganju in prevzemanju odgovornosti za poslovne dejavnosti. Obvladovanje tveganj pa zahteva nenehno usmerjanje in uravnavanje vseh poslovnih opravil, sicer ne bo pričakovanih koristi. Tveganja pa ne prevzema samo podjetje, ampak tudi lastniki, managerji, upniki, zaposlenci in država. V podjetju je prisotna nenehna težnja po entropiji, ki jo je mogoče omejevati z nenehnim usmerjanjem in uravnavanjem. To vlogo opravljajo organi vodenja in upravljanja, ki sprejemajo strateške in operativne odločitve. Za sprejemanje odločitev pa morajo seveda imeti stalen pregled nad ekonomskim položajem podjetja ter dober zunanji in notranji kontrolni sistem, ki odpravlja nastale nepravilnosti in preprečuje nastajanje novih. Cilji podjetja se običajno kažejo v želji po trajnem opravljanju dejavnosti z namenom, da bi prinašale koristi. To je, ko prodane vrednosti poslovnih učinkov presežejo vse vrednosti in druge napore v zvezi z njimi. Kar doseže podjetje le, če opravlja izbrano dejavnost na preudaren način. Poslovno korist meri z dobičkom, ki je razlika med vrednostjo prodanih proizvodov in storitev ter pripadajočimi odhodki. Dober ekonomski položaj vsakega podjetja se kaže v premoženjsko-finančni stabilnosti ter poslovni in finančni uspešnosti. Zato je potrebno položaj podjetja nenehno proučevati, izboljševati poslovanje. Analiza poslovanja je proces spoznavanja konkretnega poslovanja podjetja z določenim ekonomskim in organizacijskim namenom. Seveda pa je namen analize poslovanja odvisen od interesov uporabnikov konkretne analize. Največkrat to pomeni maksimiziranje dosežene uspešnosti poslovanja na dolgi rok, ekonomsko kontrolo poslovanja, gre za proces spoznavanja poslovanja konkretnega podjetja proces analiziranja. V diplomskem delu sem obravnavala poslovni položaj podjetja»x«, s poudarkom na ekonomski upravičenosti lastne pridelave, z namenom ugotoviti njegove slabosti in pomanjkljivosti ter s ciljem presoditi dejansko uspešnost poslovanja ter predlagati ustrezne ukrepe za njihovo izboljšanje.

3 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE... 4 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE... 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE... 5 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA... 5 2. PREDSTAVITEV PODJETJA IN PANOGE... 7 3. ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA... 8 3.1 ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA... 8 3.1.1 Prihodki... 8 3.1.2 Odhodki... 10 3.1.3 Poslovni izid... 11 3.2 ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI... 12 3.2.1 Produktivnost dela... 13 3.2.2 Ekonomičnost... 14 3.2.3 Donosnost ali rentabilnost... 15 3.3 DEJAVNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA... 16 4. ANALIZA SREDSTEV... 17 4.1 ANALIZA STALNIH SREDSTEV... 17 4.1.1 Obseg in struktura stalnih sredstev... 17 4.1.2 Odpisanost osnovnih sredstev... 18 4.1.3 Učinkovitost osnovnih sredstev... 19 4.2 ANALIZA GIBLJIVIH SREDSTEV... 19 4.2.1 Obseg in struktura gibljivih sredstev... 20 4.2.2 Hitrost obračanja obratnih sredstev... 20 5. ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ... 21 5.1 ANALIZA ZAPOSLENIH... 21 5.1.1 Obseg zaposlenih... 21 5.1.2 Starostna struktura zaposlenih... 22 5.1.3 Izobrazbena struktura zaposlenih... 22 5.2 NABAVA... 23 5.3 ANALIZA PROIZVODNJE... 24 5.3.1 Količinski obseg in struktura proizvodnje... 24 5.3.1.1 Vinogradništvo...25 5.3.1.2 Sadjarstvo...25 5.3.2 Stroški proizvodnje... 26 5.3.2.1 Stroški vinogradništva...26 5.3.2.2 Stroški sadjarstva...27 5.4. ANALIZA PRODAJE... 28 5.4.1 Obseg in struktura prodaje po vrstah proizvodov... 28 5.4.2 Obseg in struktura prodaje po posameznih kupcih... 31 5.5 ANALIZA FINANCIRANJA... 32 5.5.1 Obseg in struktura obveznosti do virov sredstev... 32 5.5.2 Analiza razmerij med strukturo sredstev in strukturo virov... 34 5.5.3 Finančna stabilnost... 34 5.5.4 Plačilna sposobnost... 35 6. SKLEP... 37 7. POVZETEK... 38 8. SEZNAM VIROV... 40 9. SEZNAM TABEL... 43 PRILOGE

4 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V današnjem času so ključnega pomena pravočasne in pravilne odločitve managementa, za kar je potrebna ustrezna podlaga v obliki informacij o spremembah in stanju poslovanja. Zato so danes pravilne in kakovostne informacije bistvene za doseganje uspešnosti poslovanja podjetja. Temeljna naloga poslovodstva je zagotoviti trajen obstoj in razvoj podjetja. Zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti poslovanja terja tudi učinkovito strateško načrtovanje. Podjetje se mora prilagajati spremembam v okolju, sprejemati izzive ter tudi vplivati nanj. Pomembna je sposobnost podjetja, da pravočasno in na pravi način reagira na okolje. Prav tako mora obvladovati pojave znotraj podjetja, ki bi lahko ogrozili poslovanje podjetja. V središču je strateško in operativno načrtovanje ter presojanje uresničevanja vseh ciljev in nalog. S tem želi podjetje doseči večjo učinkovitost, odpraviti oziroma zmanjšati tveganja, doseči večje sinergijske učinke, povečati prilagodljivost podjetja. Analiza poslovanja je dejavnost, ki omogoča, da presodimo ekonomski položaj podjetja, to je njegovo učinkovitost, uspešnost, premoženjsko in finančno stabilnost. Privede nas do osnove za ukrepanje glede bodočega poslovanja. Spoznanja, ki jih dobimo na podlagi analize poslovanja nam omogočajo boljše in racionalnejše odločanje, izvajanje in analiziranje poslovanja v podjetju. Iskanje strateških možnosti podjetja je iskanje možnosti za uresničitev njegovih smotrov, poslanstva in ciljev. Trajni razvojni smotri podjetja so v njegovem prizadevanju za kakovost poslovanja, torej za uspešnost, ugled, za trženje, gibčnost in učinkovitost ter za gospodarsko moč in neodvisnost podjetja S teoretičnega in praktičnega vidika bom predstavila podlago, na kateri temeljijo odločitve o poslovanju podjetja in odločitve o lastni proizvodnji. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Tema diplomskega dela je analizirati poslovanje proizvodnega podjetja»x«. Cilj te analize je analizirati poslovanje podjetja»x«v letu 2003 v primerjavi z letoma 2002 in 2001, ugotoviti kakšne rezultate je podjetje dosegalo glede na vložena sredstva, kakšna so odstopanja v pogojih poslovanja in rezultatih ter nato omogočiti pripravo odločitev za boljše poslovanje. Ugotovitev in analizo položaja podjetja bom opravila na podlagi predstavitve podjetja in njegovega okolja, temeljnih računovodskih izkazov bilance stanja, bilance uspeha.

5 Vsi podatki v diplomskem delu so izraženi vrednostno, da pa bi bili med seboj realno primerljivi, sem jih inflacionirala, tako da sem v diplomskem delu uporabljala le inflacionirane podatke. Tovrstne podatke sem prikazala v prilogi na koncu diplomskega dela. Podatke iz bilance stanja sem tako inflacionirala z indeksom cen življenjskih potrebščin DECEMBER 2002 /DECEMBER 2001, ki je znašal 107,2 in ter DECEMBER 2003 /DECEMBER 2002, ki je znašal 104,6. Podatke iz izkaza poslovnega izida sem inflacionirala s povprečnim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki je znašal 107,5 in je opredeljen kot razmerje povprečnih cen življenjskih potrebščin za obdobje januar-december 2001, ter s povprečnim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki je znašal 105,6 in je opredeljen kot razmerje povprečnih cen življenjskih potrebščin za obdobje januar december 2002. (Bilten Banke Slovenije, 2004, str 75) Z analizo želim olajšati sprejemanje odločitev v podjetju in s tem vplivati na smotrnost uspešnega poslovanja podjetja. Namen analize poslovanja je omogočanje ustreznejših, smotrnejših odločitev, ki vodijo k večji uspešnosti poslovanja celotnega podjetja. Pravilne odločitve so v današnjih časih zelo pomembne, saj se vsako podjetje sooča z rastočo konkurenco, kajti vsaka napačna odločitev je lahko usodnega pomena za podjetje. Cilj analize poslovanja je oceniti probleme in težave, ki so negativno, in prednosti, ki so pozitivno, vplivale na cilj poslovanja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Teoretični del diplomskega dela temelji na predpostavkah in podatkih iz strokovne literature, zajema pa tudi znanje, pridobljeno v času študija na EPF v Mariboru in delu. V praktičnem delu je uporabljeno znanje iz prvega dela. Kot podlaga služijo zaključni računi podjetja»x«in letna poročila za obravnavana leta 2001-2003. Podjetje»X«sestavlja računovodske izkaze v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pravilnikom o računovodstvu. Ker izpolnjuje določene pogoje, je podjetje vsako leto tudi revidirano. Glavna predpostavka pri tem je, da so analizirani izkazi podjetja»x«resničen in pošten prikaz premoženjskega in finančnega položaja podjetja. Zaradi zagotovitve tajnosti podatkov proučevanega podjetja ne omenjam z imenom. Označujem ga le z črko»x«. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu so uporabljene metode, ki so ekonomistom uporabne ter v praksi do neke mere že uveljavljene. Diplomsko delo je osredotočeno na posamezne funkcije podjetja, zato govorimo o poslovni raziskavi.

6 Pristop k raziskovanju je analitičen, kajti teorijo sem preučila na praktičnem primeru, kasneje sem na podlagi dobljenih ugotovitev preučevala vzroke. Sledila sem splošni metodi analize poslovanja, ki zajema pet faz: opazovanje dejstev, opredeljevanje poslovnih prijemov, postavljanje hipotez, logično preizkušanje hipotez in praktično preizkušanje hipotez. Uporabila sem domačo in tujo literaturo ter aktualne članke v časopisu. Teoretična izhodišča sem povezala s praktičnimi prikazi in komentirala številčne podatke. Informacije sem pridobila na podlagi razgovorov z zaposlenimi.

7 2. PREDSTAVITEV PODJETJA IN PANOGE Leta 1902 je bila v Mariboru ustanovljena prva Kletarska zadruga. Vodili so jo uspešni veleposestniki, večinoma nemškega porekla. Po osvoboditvi so se združili privatni vinogradniki, agrarni interesenti in vinogradniške zadruge iz okolice Maribora in Slovenskih goric ter ustanovili»vinarsko zadrugo«. Po koncu vojne so v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru izvedli ustanovni občni zbor Vinarske zadruge r.z.o.j., ki je prevzela kleti bivših trgovcev Pugel in Rossmana, Pfrimerja, hausmanigerja in klet bivše kletarske zadruge. Leta 1953 je bila zadruga likvidirana in ustanovljeno je Zadružno vinarsko podjetje. Leta 1958 v Ljubljani ustanovljena agencija se je preselila v Maribor, kjer se je v to izvozno podjetje vključilo tudi zadružno vinarsko podjetje. Prelomno leto za podjetje»x«je bilo leto 1990, ko je prvič začelo delovati kot samostojni pravni subjekt v obliki delniške družbe, kar je še danes. Je eno najuglednejših vinarskih podjetij v Sloveniji in največji vinar v mariborskem vinorodnem okolišu. Podjetje ima v upravljanju 285 ha, ki se razprostirajo na obeh bregovih reke Drave. Pridelava grozdja poteka po postopkih okolju prijazne, oziroma integrirane pridelave. Z zmerno obremenitvijo trt zagotavljajo vsako leto visoko in izenačeno kakovost vin. Vrhunska oprema za stiskanje grozdja in računalniško voden prevzem omogočata hiter sprejem grozdja in kvalitetno predelavo. Vinski mošt se spremeni v vino v globokih prostorih skoraj 200 let stare kleti, kjer fermentacija s pomočjo hlajenja poteka počasi in vedno pod kontrolo enologa in kletarjev. V tišini globoke klasične kleti hladno vino nadaljuje svojo pot zorenja v velikih hrastovih sodih, kjer se vino izgrajuje in bogati tako v vonju, kot v okusu. Vse do polnitve v steklenice. Redne laboratorijske kontrole kvalitete vin in od fermentacije, zorenja v sodih, sterilne polnitve, zagotavljajo stabilnost in visoko kakovost vin. Podjetje»X«je tudi pridelovalec jabolk z več kot 40 letno tradicijo, ki se je pričela s starimi, visokodebelnimi nasadi. Ves čas sledijo razvoju tehnologije pridelave jabolk in spremembam sortnega sestava v Evropi. Jabolka pa pridelujejo na 125 ha zemljišč. Nasade obdelujejo po načelih okolju prijazne pridelave po pravilih Slovenske integrirane pridelave (SIPS) z zaščitnim znakom siničke.

8 3. ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA Analizirati poslovni uspeh in uspešnost gospodarske družbe pomeni spremljati in ocenjevati uspeh in uspešnost, ki jo gospodarska družba dosega, pri tem ugotavljati odklone med doseženimi in določenimi osnovami, ocenjevati te odklone in luščiti problemske položaje (Pučko 1998, 92). Zato sem najprej proučila poslovni uspeh podjetja in uspešnost poslovanja. 3.1 Analiza poslovnega uspeha Doseganje ustreznega poslovnega izida opredeljuje Bernstein (Kavčič 1995, 54) kot najpomembnejši razlog za obstoj podjetij, katerih cilj je ustvarjanje dobička in je pomemben dejavnik vrednosti podjetja in njegove solventnosti. Tu pa naletimo na prvo oviro v okviru analize poslovnega uspeha, ki se trudi ugotavljati ekonomski uspeh poslovanja, vendar ga je načeloma možno pravilno ugotoviti samo v poslovnem obdobju, ki se pokriva s celo življenjsko dobo in je enak razliki med končno vrednostjo lastnega kapitala iz začetno vrednostjo vloženega kapitala (Pučko 1998, 93). Ker bi analiza za tako dolgo obdobje povzročila previsoke stroške, je edina rešitev, da vzamemo za predmet analize računovodsko ugotovljen poslovni uspeh v izkazu uspeha, ki pa se nanaša na krajše obdobje. Vpogled v bilanco uspeha nas ne zadovolji vedno. Želimo vedeti, ali bi lahko bili še boljši in kaj nas je oviralo, da tega nismo dosegli. Razen tega želimo spoznati, ali je poslovni sistem dovolj učinkovit in uspešen, ter kakšen bo lahko v prihodnosti (Koletnik 1997, 137). Poslovni uspeh proučimo tako, da najprej proučimo prihodke, nato odhodke in na koncu še poslovni izid. Tako dobimo dovolj širok vpogled v ugodnost uresničenega izida. 3.1.1 Prihodki Kot prihodke razumemo prodajne vrednosti poslovnih učinkov, dosežene v poslovnem letu, ki so enake zmnožku količin proizvodov in storitev s prodajnimi cenami. Tako pridobljene prihodke imenujemo poslovne prihodke. Poznamo pa tudi prihodke od financiranja, ki so povezani s finančnim poslovanjem podjetja. Obe vrsti prihodkov uvrščamo med redne prihodke, od katerih pa moramo ločiti izredne prihodke. Ti nastajajo kot posledica izrednih dejavnosti (Zadravec 1997, 63). Po SRS so prihodki v izkazu uspeha razdeljeni v tri skupine (Zadravec 1997, 65): - poslovni prihodki; - prihodki od financiranja in - izredni prihodki.

9 Med poslovne prihodke prištevamo prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev), prihodke iz prodaje trgovskega blaga in materiala ter druge prihodke, ki se nanašajo na pridobljene podpore za prodane količine (Melavc in Turk 1994, 75). Prihodki od financiranja se pojavljajo v povezavi s terjatvami iz prodaje proizvodov in storitev ter z dolgoročnimi in kratkoročnimi naložbami (Zadravec 1997, 66). Izredni prihodki so neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki povečujejo poslovni izid iz rednega delovanja (Turk 1996, 121). Namen presojanja prihodkov je spoznati njihovo ugodnost. Tukaj ugotavljamo prihodke z vidika obsega, strukture in dinamike. Z analizo želimo odgovoriti, ali je poslovni sistem v preteklih letih ustvaril enak, povečan ali zmanjšan obseg in sestavo prihodkov (Koletnik 1997, 158). Tabela 1: OBSEG IN STRUKTURA PRIHODKOV V PODJETJU X V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (V 000 SIT IN V %) PRIHODKI Podjetje "X" Panoga 2001 % 2002 % 2003 % I02/01 I03/02 2003 % I03/02 Poslovni prihodki 1.559.920 96 1.389.417 99 958.956 99 89 69 1.350.337 98 75 Prihodki od financiranja 18.252 1 10.836 1 5.688 1 59 52 15.558 1 23 Izredni prihodki 45.414 3 1.742 0 0 0 4 0 10.163 1 49 SKUPAJ 1.623.586 100 1.401.995 100 964.644 100 86 69 1.376.058 100 72 Vir: Bilanca uspeha podjetja»x«v letih 2001, 2002, 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 Iz tabele 1 je razvidno, da so celotni prihodki podjetja največ znašali v letu 2001 in sicer 1.623.586 milijonov SIT, v naslednjem letu so se zmanjšali za 14 % in znašali 1.401.995 milijonov SIT, medtem ko so se v letu 2003 zmanjšali kar za 31 % in znašali 964.644 milijonov SIT. Takšno gibanje celotnih prihodkov je bilo pogojeno z gibanjem poslovnih prihodkov, ko so v celotnem obravnavanem obdobju predstavljali največji delež v strukturi prihodkov. Pri prihodkih od financiranja in izrednih prihodkih lahko zasledimo isto gibanje kot pri poslovnih prihodkih. Prihodki od financiranja so v letu 2001 znašali 18.252 milijonov SIT, vendar so se v naslednjem letu zmanjšali za 41 % ter znašali 10.836 milijonov SIT, prav tako so se zmanjšali tudi v letu 2003 za 48 % in znašali 5.688 milijonov SIT. Zmanjšali so se tudi izredni prihodki. V letu 2002 v primerjavi z letom 2001 so se zmanjšali kar za 96 %, v letu 2003 pa jih ni bilo. Zaradi izjemno nizkega deleža prihodkov od financiranja in izrednih prihodkov v celotni strukturi prihodkov, njihovo gibanje ni pomembno vplivalo na gibanje prihodkov. Ob primerjavi teh podatkov s podatki v panogi ugotovimo, da podjetje»x«doseže do 70 % prihodkov v primerjavi z povprečjem v panogi v letu 2003. Poslovni prihodki so bili za 29 % manjši v letu 2003, v primerjavi z povprečjem v panogi. Prihodki od financiranja so bili za 63 % manjši v letu 2003 v primerjavi z povprečjem v panogi. Povprečno je imela panoga v letu 2003 0,74 % izrednih prihodkov v strukturi prihodkov, medtem ko podjetje»x«ni imelo izrednih prihodkov.

10 3.1.2 Odhodki Odhodki so tisti stroški, ki po odbitku prihodkov soustvarjajo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Večino odhodkov lahko pojasnimo s stroški, ki se nanašajo na prodane količine, s katerimi so pridobljeni prihodki, zajemajo pa tudi druge postavke zunaj stroškov in nabavnih vrednosti, ki prav tako zmanjšujejo poslovni izid (Melavc in Turk 1994, 61) Po SRS razčlenjujemo odhodke na (Zadravec 1997, 72): - odhodke poslovanja; - odhodke od financiranja in - izredne odhodke. Odhodki od poslovanja so poslovni stroški, nastali v obračunskem obdobju, popravljeni za spremembo stroškov, ko so ostali zadržani v zalogah nedokončane in dokončane proizvodnje (Koželj 1996, 142). Odhodki od financiranja so stroški, ki se praviloma na zadržujejo v vrednostnih nedokončane proizvodnje in drugih zalogah, zato lahko rečemo, da je v tem primeru pojav stroškov in odhodkov istočasen (Melavc in Turk 1994,68). Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki v obračunskem obdobju zmanjšujejo celotni poslovni izid družbe. Izrednih odhodkov torej ni možno vračunati v vrednosti zalog poslovnih učinkov (Koželj 1996, 147). Tabela 2: OBSEG IN STRUKTURA ODHODKOV V PODJETJU X V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (V 000 SIT) ODHODKI Podjetje "X" Panoga 2001 % 2002 % 2003 % I02/01 I03/02 2003 % I03/02 Poslovni odhodki 1.603.722 94 1.435.116 95 1.335.730 95 89 93 1.416.829 94 73 Odhodki od financiranja 79.531 5 74.582 5 68.820 5 94 92 86.194 6 74 Izredni odhodki 18.960 1 7.082 0 686 0 37 10 4.515 0 140 SKUPAJ 1.702.213 100 1.516.779 100 1.405.236 100 89 93 1.507.538 100 73 Vir: Bilanca uspeha podjetja X v letih 2001, 2002, 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 Podobno gibanju prihodkov (glej tabela 1) je iz tabele 2 razvidno gibanje odhodkov podjetja v obravnavanem obdobju. Celotni odhodki podjetja so v letu 2001 znašali 1.702.213 milijonov SIT, v letu 2002 so se zmanjšali za 11 % in so znašali 1.516.779 milijonov SIT, v letu 2003 pa so se zmanjšali za 7 % in so znašali 1.405.236 milijonov SIT. V strukturi odhodkov so v vseh treh letih največji delež predstavljali poslovni odhodki. Največ so znašali v letu 2001 in sicer 1.603.722 milijonov SIT, v naslednjem letu so se zmanjšali za 11% in znašali 1.435.116 milijonov SIT, v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 so se zmanjšali za 7 % in znašali 1.335.730 milijonov SIT.

11 Odhodki od financiranja so v celotni strukturi odhodkov predstavljali 5 % delež odhodkov, v letu 2002 so se zmanjšali za 6 % v primerjavi z letom 2001, v letu 2003 pa so se zmanjšali za 8 % v primerjavi z letom 2002 in znašali 68.820 milijonov SIT. Izredni odhodki niso imeli v vseh letih bistvenega vpliva na celotne odhodke, saj niso presegli 1% v strukturi celotnih odhodkov. V panogi so največji delež prav tako predstavljali poslovni odhodki, ki so znašali 94 % v strukturi, sledijo pa odhodki od financiranja s 6 % v strukturi. Struktura odhodkov je podobna strukturi podjetja X. Poslovni odhodki so se v povprečju v panogi zmanjšali v letu 2003 za 27 %, odhodki od financiranja so se zmanjšali za 26 %, izredni odhodki pa so se spet povečali za 40 %. 3.1.3 Poslovni izid Poslovni izid odraža uspešnost podjetja v določenem razdobju z razliko med prihodki in odhodki. Informacije o poslovnem izidu pa dobimo v izkazu uspeha podjetja. Dobiček je pozitivni poslovni izid, ki pripada tako podjetju kot državi. Lahko ga razčlenimo na dobiček iz poslovanja, iz financiranja, dobiček iz rednega delovanja (to je seštevek obeh) ter izredni dobiček. Čisti dobiček je pozitivni poslovni izid, ki pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi dela in kapitala (Zadravec 1997, 78-79). Iz tabele 3 je razvidno, da je podjetje skozi vsa tri leta poslovalo neuspešno. Največjo izgubo je podjetje imelo v letu 2003 (440.592 milijonov SIT), ki je bila v primerjavi z letom 2002 skoraj štirikrat večja. Visoka izguba je posledica predvsem večjega zmanjšanja poslovnih prihodkov (31 %) v letu 2003, medtem ko so se poslovni odhodki zmanjšali le za 7 %. Podjetje izkazuje izgubo tako na ravni osnovnega poslovanja, na ravni financiranja in na ravni izrednega poslovanja v vseh treh letih. Izjema je le leto 2001, ko je podjetje imelo dobiček na ravni izrednega poslovanja. Celotna izguba se je vsako leto povečevala. V letu 2002 se je povečala za 46 % v primerjavi z letom 2001, nakar se je v letu 2003 še povečala za 284 % v primerjavi z letom 2002. Podjetje je vsekakor v veliki krizi in težavah, saj se mu izguba iz osnovnega poslovanja vsako leto strmo povečuje. Tako je podjetje imelo v letu 2001 43.802 milijonov SIT izgube iz osnovnega poslovanja, v letu 2002 se je izguba povečala za 4 %. V letu 2003 pa je izguba narasla kar na 376.774 milijonov SIT, kar je za 724 % več kot v letu 2002. Izguba iz financiranja je v letu 2001 znašala 61.279 milijonov SIT, v naslednjem letu se je povečala za 4 %, v letu 2003 pa se je zmanjšala za 1 % v primerjavi z letom 2002. Podjetje je imelo dobiček iz izrednega delovanja le v letu 2001 v znesku 26.454 milijonov SIT, v letu 2002 je nato imelo podjetje izgubo v znesku 5.339 milijonov SIT, v letu 2003 pa se je izguba zmanjšala za 87 %.

12 Celotni prihodki so se vsako leto zmanjševali, še posebej v letu 2003 je viden velik padec, medtem ko so celotni odhodki le nekoliko zmanjšali. Tabela 3: POSLOVNI IZID V PODJETJU»X«V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (V 000 SIT IN V %) PRIHODKI Podjetje "X" Panoga 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 2003 I03/02 Poslovni prihodki 1.559.920 1.389.417 958.956 89 69 1.350.337 75 Poslovni odhodki 1.603.722 1.435.116 1.335.730 89 93 1.416.829 73 Izguba iz poslovanja -43.802-45.698-376.774 104 824-66.492 51 Prihodki od financiranja 18.252 10.836 5.688 59 52 15.558 23 Odhodki iz financiranja 79.531 74.582 68.820 94 92 86.194 74 Izguba iz financiranja -61.279-63.746-63.132 104 99-70.636 144 Izredni prihodki 45.414 1.742 0 4 0 10.163 49 Izredni odhodki 18.960 7.082 686 37 10 4.515 140 Izredna izguba 26.454-5.339-686 -20 13 5.648 32 Celotni prihodki 1.623.586 1.401.995 964.644 86 69 1.376.058 72 Celotni odhodki 1.702.213 1.516.779 1.405.236 89 93 1.507.538 73 Celotna izguba -78.627-114.784-440.592 146 384-131.480 82 Davek iz dobička 0 0 0-4.760 Čista izguba -78.627-114.784-440.592 146 384-136.240 85 Vir: Bilanca uspeha podjetja»x«v letih 2001, 2002, 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 Ob primerjavi z panogo ugotovimo, da je prav tako celotna panoga v krizi, kar se še posebej kaže na ravni osnovnega poslovanja, sej je tudi tukaj negativno in znaša 66.492 milijonov SIT. Prav tako je negativen rezultat na ravni financiranja, ki znaša 70.636 milijonov SIT. Povprečno je panoga dosegla dobiček le na ravni izrednega delovanja v znesku 5.648 milijonov SIT. 3.2 Analiza poslovne uspešnosti Poslovna uspešnost je donos ali korist, ki jo želimo imeti z opravljanjem poslovne aktivnosti (Koletnik 1997, 187). Uspešnost poslovanja nam odgovarja na vprašanje, kako se rešuje temeljno načelo gospodarjenja oziroma»minimax načelo«, ki ga lahko izrazimo na dva načina (Tekavčič 1995, 67): - doseči rezultat z minimalnimi žrtvami (z minimalno možno uporabo sredstev) in - z danimi žrtvami (z danimi sredstvi) doseči maksimalni možni rezultat. Pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja nas torej ne zanima absolutna velikost rezultata, ampak rezultat poslovanja v primerjavi s sredstvi, potrebnimi za njegovo doseganje. Mero uspešnosti poslovanja zato lahko zapišemo kot razmerje med rezultatom in sredstvi, pri čemer rezultat v števcu predstavlja merjeno količino, sredstva v imenovalcu pa so merilo rezultata. Zgornja opredelitev mere uspešnosti je preširoka, da bi lahko mero uspešnosti poslovanja opredelili enolično, saj lahko tako

13 rezultat poslovanja kot tudi sredstva izrazimo na več načinov. Zaradi tega skušamo mero uspešnosti poslovanja izražati z več denarnimi merami oziroma kazalci uspešnosti poslovanja in sicer s: - produktivnostjo dela; - ekonomičnostjo in - donosnostjo. Ker je donosnost tesno povezana z ekonomičnostjo (ta pa s produktivnostjo), in ker produktivnost in ekonomičnost dobro osvetljujeta uspešnost poslovanja vsaka z drugega zornega kota, pa kaže pri analizi uspešnosti izhajati iz treh delnih mer uspešnosti poslovanja v njihovi medsebojni povezanosti. Navedene delne mere uspešnosti in njihove medsebojne povezave podajam v točkah, ki sledijo. 3.2.1 Produktivnost dela Načelo produktivnosti dela zahteva doseganje čim večje količine poslovnih učinkov v enoti delovnega časa, zato lahko rečemo, da je produktivnost dela naturalno merilo uspešnosti poslovanja, ki jo izračunamo kot razmerje med proizvedeno količino poslovnih učinkov in zanjo vloženim delovnim časom, ali ustreznim recipročnim kazalcem (Tekavčič 1995, 68). Pri izračunavanju produktivnosti dela sem obseg pridobljenih poslovnih učinkov izrazila s poslovnimi prihodki, delovni čas pa sem izrazila s povprečnim številom zaposlenih. Izračunala sem, koliko poslovnih prihodkov je v poslovnem letu v povprečju ustvaril en zaposleni. Izračuni so prikazani v tabeli 4. Tabela 4: IZRAČUN PRODUKTIVNOSTI V PODJETJU»X«V LETIH 2001, 2002 IN 2003 ODHODKI Podjetje "X" 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 Poslovni prihodki (v 1000 SIT) 1.559.920 1.389.417 958.956 89 69 Povprečno število zaposlenih 205 201 188 98 94 Produktivnost (1/2) (v 1000 SIT/ povpr. št. zaposlenih) 7.609 6.913 5.101 91 74 Vir: Bilanca uspeha podjetja X v letih 2001, 2002, 2003 Tabela 4 prikazuje nihanje produktivnosti v podjetju»x«v obravnavanem obdobju. V letu 2002 je podjetje zabeležilo zmanjšanje poslovnih prihodkov za 11 %. Zmanjšanje je bilo večje od povprečnega števila zaposlenih, ki se je zmanjšalo za 2 %. Zato se je produktivnost dela zmanjšala, kar je negativno vplivalo na uspešnost poslovanja v letu 2002. V letu 2003 se je produktivnost še zmanjšala. En zaposleni je letu 2003 v povprečju ustvaril 5,101 milijonov SIT, torej za 9 % manj kot v letu 2002. Zmanjšanje produktivnosti v letu 2003 je posledica zmanjšanja poslovnih prihodkov za 31 %, saj se je število zaposlenih zmanjšalo le za 6 %.

14 3.2.2 Ekonomičnost Ekonomičnost je možno opredeliti kot načelo doseganja čim večjega produkta na enoto stroškov. To načelo zahteva, da proizvedemo dani proizvod s čim manjšimi stroški, oziroma da z danimi stroški ustvarimo čim večji proizvod (Žnidaršič in Kranjc 1995, 221). Ekonomičnost opredelimo kot razmerje med ustvarjeno količino poslovnih učinkov in vsemi porabljenimi prvinami poslovnega procesa, pri čemer porabljene prvine poslovnega procesa izrazimo vrednostno kot stroške. Ekonomičnost nam torej pove, koliko poslovnih učinkov proizvede 1 SIT proizvodnih tvorcev, recipročni kazalec pa pove, kakšni so stroški na enoto poslovnega učinka (Pučko in Rozman 1993, 275). V primeru, da gospodarska družba proizvaja heterogen proizvodni program, je omenjena opredelitev ekonomičnosti neustrezna. V praksi jo zato izračunavamo z razmerjem med prihodki in odhodki, za večjo preglednost analize pa lahko izračunavamo tudi t. i. delne ekonomičnosti (razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, med rednimi prihodki in rednimi odhodki, med prihodki od financiranja in odhodki od financiranja) (Tekavčič 1995, 70). Tabela 5 kaže, da je podjetje v obravnavanem obdobju poslovalo neekonomično, saj so vrednosti kazalcev ekonomičnosti manjše od 1. Dosežene stopnje ekonomičnosti so zelo zaskrbljujoče. Podjetje je v letu 2003 na vsakih 100 SIT odhodkov doseglo le 68,65 SIT prihodkov, kar pomeni, da je pri tem imelo za 31,35 SIT izgube. Kar je za 26 % več izgube kot v predhodnem letu. V letu 2002 se je ekonomičnost glede na leto 2001 zmanjšala za 3 %. Če pa pogledamo ekonomičnost po posameznih vrstah prihodkov in odhodkov, lahko ugotovimo, da na ravni poslovanja v nobenem letu kazalec ekonomičnosti ni dosegel vrednosti 1. Podjetje je na vsakih 100 SIT odhodkov imelo izgubo, v letu 2001 imelo za 2,73 SIT izgube, v letu 2002 3,18 SIT izgube in v letu 2003 kar za 28,21 SIT. Kar pomeni, da so bili poslovni prihodki manjši od poslovnih odhodkov in da je podjetje imelo izgubo iz poslovanja. Opazna je tendenca poslabšanja, sej se vrednost kazalca ekonomičnosti z vsakim letom zmanjšuje, posebej je opazen prelom v letu 2003. Tabela 5: IZRAČUN KAZALCEV EKONOMIČNOSTI V PODJETJU»X«V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (v 1000 SIT) PRIHODKI Podjetje "X" Panoga 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 2003 I03/02 1. Poslovni prihodki 1.559.920 1.389.417 958.956 89 69 1.350.337 79 2. Redni prihodki 1.578.172 1.400.253 964.644 89 69 1.365.895 77 3. Celotni prihodki 1.623.586 1.401.995 964.644 86 69 1.376.058 76 4. Poslovni odhodki 1.603.722 1.435.116 1.335.730 89 93 1.416.829 77 5. Redni odhodki 1.683.253 1.509.698 1.404.550 90 93 1.503.023 77 6. Celotni odhodki 1.702.213 1.516.779 1.405.236 89 93 1.507.538 77 7. Ekonomičnost 1 (1/4) 0,9727 0,9682 0,7179 100 74 0,9531 102 8. Ekonomičnost 2 (2/5) 0,9376 0,9275 0,6868 99 74 0,9088 100 9. Ekonomičnost 3 (3/6) 0,9538 0,9243 0,6865 97 74 0,9128 99 Vir: Bilanca uspeha podjetja X v letih 2001, 2002, 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003

15 Panoga je v letu 2003 poslovala neekonomično, saj so bile vrednosti vseh treh kazalcev manjše od 1. Na 100 SIT odhodkov je panoga ustvarila 8,72 SIT izgube, kar je za 1 % manj kot v letu 2002. Na ravni poslovanja je panoga v povprečju na vsakih 100 SIT odhodkov ustvarila 4,69 SIT tolarjev izgube. 3.2.3 Donosnost ali rentabilnost Donosnost oziroma rentabilnost je opredeljena kot razmerje med dobičkom in zanj vloženim povprečnim kapitalom. Tako opredeljena donosnost je zanimiva predvsem z vidika lastnika, medtem ko je z vidika podjetja kot celote ustrezneje izračunavati tako imenovano donosnost sredstev, ki jo opredelimo z razmerjem med dobičkom in povprečno vloženimi vsemi poslovnimi sredstvi (Tekavčič 1995, 72). Donosnost kapitala pove vlagateljem, koliko je podjetje ustvarilo z njihovim kapitalom. Zanje je to ključni kazalnik uspešnosti in kakovosti managementa. Donosnost sredstev kaže uspešnost managementa pri gospodarjenju s sredstvi in oblikovanju dobička. Raven tega kazalnika se spreminja, odvisna pa je od samega posla, konkurenčnosti proizvodov in storitev ter od stopnje dodane vrednosti, ki jo zaposleni realizirajo v podjetju (Miheljak 1999, 180). Iz tabele 6 je razvidno, da je podjetje v celotnem obravnavanem obdobju poslovalo nedonosno, kar nam kažejo negativne stopnje donosnosti kapitala in sredstev, ki so posledica ustvarjene izgube. Donosnost kapitala, ki je opredeljeno kot razmerje med čistim dobičkom in povprečno vrednostjo kapitala, nam prikazuje, da je podjetje v letu 2002 na 100 enot kapitala ustvarilo za 5,1 enoto izgube, kar je za 64 % več kot v predhodnem letu. V naslednjem letu je na 100 enot kapitala ustvarilo že za 25,6 enot čiste izgube, to je za 404 % več kot v letu 2002. Dosežene stopnje donosnosti so bile v celotnem obravnavanem obdobju negativne. Na takšno gibanje donosnosti kapitala je vplivalo predvsem povečanje izgube, v letu 2002 za 46 % in v letu 2003 za 284 % ter tudi padajoča povprečna vrednost kapitala (v letu 2002 za 11 % in v letu 2003 za 24 %). Tabela 6: IZRAČUN RENTABILNOSTI SREDSTEV IN KAPITALA V PODJETJU»X«V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (v 1000 SIT) PRIHODKI Podjetje "X" Panoga 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 2003 I03/02 1. Čista izguba -78.627-114.784-440.592 146 384-136.240 85 2. Povprečna vrednost sredstev 4.055.476 3.748.195 3.220.327 92 86 2.494.697 91 3. Povprečna vrednost kapitala 2.545.012 2.260.381 1.720.384 89 76 1.248.893 91 4. Rentabilnost sredstev (1/2) -1,9-3,1-13,7 158 447-5,5 92 5. Rentabilnost kapitala (1/3) -3,1-5,1-25,6 164 504-10,9 93 Vir: Bilanca uspeha podjetja X v letih 2001, 2002, 2003, bilance stanja podjetja»x«na dan 31.12. v letih 2001, 2002 in 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 Nedonosnost sredstev je bila nekoliko nižja kot nedonosnost kapitala, a se je prav tako iz leta v leto spreminjala. Povečanju za 58 % v letu 2002 glede na leto 2001, je sledilo še večje povečanje v letu 2003 za 347 %. Kar je bila posledica povečanja

16 čiste izgube za več, kot se je zmanjšala povprečna vrednost sredstev. Donosnost sredstev v letu 2003 je bila -13,7 %. V panogi je leta 2003 donosnost kapitala znašala -10,9 %. To pomeni, da je na 100 SIT vloženega kapitala imelo 10,9 SIT čiste izgube, kar je za 0,43 % manj kot v podjetju X. Donosnost sredstev v panogi je bila negativna saj je znašala -5,5 %. 3.3 Dejavniki uspešnosti poslovanja Kadar želimo pojasnjevati stanje in uspešnost poslovanja, se navadno opiramo na večje število računovodskih kazalnikov. Te pa je koristno povezati, saj tako bolje spoznamo njihovo vplivanje. Med najstarejšimi sistemi kazalnikov je Du Pont-ov sistem kazalnikov. Izhodišče tega sistema kazalnikov je kazalnik donosnosti sredstev (ROI). Ta je pojasnjen z zmnožkom deleža dobička v prodaji in količnikom obračanja vseh sredstev (Turk 1995, 7). Tabela 7: UPORABA DU-PONT-ovega SISTEMA POVEZANIH KAZALNIKOV NA PRIMERU PODJETJA»X«V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (V 1000 SIT) POSTAVKA Podjetje "X" 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 1. Celotni prihodki 1.623.586 1.401.995 964.644 86 69 2. Celotni odhodki 1.702.213 1.516.779 1.405.236 89 93 3. Čista izguba -78.627-114.784-440.592 146 384 4. Povprečna vrednost sredstev 4.055.476 3.748.195 3.220.327 92 86 5. Povprečno število zaposlenih 205 201 188 98 94 6. Produktivnost dela (1/5) 7.920 6.975 5.131 88 74 7. Ekonomičnost (1/2) 0,9538 0,9243 0,6865 97 74 8. Opremljenost dela s poslovnimi sredstvi (4/5) 19.783 18.648 17.129 94 92 9. Količnik čiste izgube v prihodkih (3/1) -0,0484-0,0819-0,4567 169 558 10. Količnik obračanja poslovnih sredstev (1/4) 0,4003 0,3740 0,2995 93 80 11. Donosnost sredstev (9 x 10) -0,0194-0,0306-0,1368 158 447 Vir: Bilanca uspeha podjetja X v letih 2001, 2002, 2003, bilance stanja podjetja»x«na dan 31.12. v letih 2001, 2002 in 2003 Iz tabele 7 je razvidno, da se je nedonosnost sredstev v letu 2002 glede na leto 2001 povečala za 58 %, predvsem na račun povečanja čiste izgube v prihodkih ter hitrosti obračanja poslovnih sredstev, ki se je zmanjšala za 7 %. Prav tako se je zmanjšala ekonomičnost za 3 %. Kazalnik opremljenosti dela s poslovnimi sredstvi se je zmanjšal za 6 %, medtem ko se je produktivnost dela zmanjšala za 12 %. Nedobičkonosnost sredstev se je še povečala na račun povečanja čiste izgube za 46 %, saj so se prihodki zmanjšali za 14 %, odhodki pa so se zmanjšali za 11 %. V letu 2003 se je nedonosnost sredstev še povečala za 347 %, predvsem zaradi povečanja čiste izgube v prihodkih za 458 %, obračanje poslovnih sredstev pa se je zmanjšalo za 20 %.

17 4. ANALIZA SREDSTEV Analiza sredstev temelji na podatkih iz izkaza stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu obračunskega obdobja. Sredstva, ki jih ima poslovni sistem, stalno spreminjajo svojo pojavno obliko, torej se preoblikujejo. Ena se spreminjajo počasneje, druga hitreje in jih zato uvrščamo med stalna in gibljiva sredstva (Turk in Melavc, 1994, 89). Ker podjetje potrebuje tak obseg sredstev, ki omogoča nemoteno uresničevanje nalog, saj bo lahko le tako z razpoložljivimi sredstvi doseglo čim več poslovnih nalog (Koletnik 1997, 247), sem zato analizirala stalna in gibljiva sredstva v podjetju»x«. 4.1 Analiza stalnih sredstev Stalna sredstva so enaka vsoti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev ter dolgoročnih finančnih naložb. Ker osnovna sredstva neposredno sodelujejo v poslovanju, vodijo do prihodkov iz poslovanja, dolgoročne finančne naložbe pa do prihodkov iz financiranja. Za stalna sredstva je značilno, da je koeficient obračanja manjši od 1 (Zadravec 1997, 21). Stalna sredstva so ožji pojem od dolgoročnih sredstev (dolgoročno obdobje je daljše od enega leta), ker so dolgoročne terjatve vključene v gibljiva sredstva, in širši pojem od osnovnih sredstev, ki poleg opredmetenih osnovnih sredstev vsebujejo samo del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dolgoročnih naložb pa sploh ne. Osnovna sredstva so namreč povezana z nastajanjem prihodkov iz poslovanja (Turk 1996, 21). V okviru analize stalnih sredstev sem najprej analizirala obseg in strukturo, nato pa še odpisanost in učinkovitost stalnih sredstev v podjetju»x«. 4.1.1 Obseg in struktura stalnih sredstev S pomočjo tabele 8 sem analizirala stalna sredstva v podjetju»x«v obdobju od leta 2001 do leta 2003. Največjo vrednost so sredstva dosegla v letu 2001, ko so znašala 2.397.533 milijonov SIT, nakar so se vsako leto zmanjšala. Leta 2001 v primerjavi z letom 2002 za 10 % ter leta 2003 v primerjavi z letom 2002 za 10 %. Tabela 8: OBSEG IN STRUKTURA STALNIH SREDSTEV V PODJETJU X V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (V 000 sit in v %) POSTAVKA Podjetje "X" Panoga 2001 % 2002 % 2003 % I02/01 I03/02 2003 % I03/02 Neopredmetena dolgor. sredstva 11.052 0 5.885 0 2.775 0 53 47 4.990 0 94 Opredmetena osnovna sredstva 2.351.783 98 2.129.961 98 1.922.822 99 91 90 1.307.609 94 91 Dolgoročne finančne naložbe 34.699 1 30.675 1 26.469 1 88 86 74.105 5 111 SKUPAJ 2.397.533 100 2.166.521 100 1.952.066 100 90 90 1.386.704 100 92 Vir: Bilance stanja podjetja»x«na dan 31.12. v letih 2001, 2002 in 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003

18 Največji delež v strukturi v letu 2003 predstavljajo opredmetena osnovna sredstva z 99 % ter dolgoročne finančne naložbe z 1 %. Vrednost stalnih sredstev se je leta 2002 v primerjavi z letom 2001 zmanjšala za 10 %, kjer je največje zmanjšanje zabeleženo pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih za 47 %. Padec stalnih sredstev leta 2003 glede na leto 2002 za 10 % je bil posledica zmanjšanja vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev za 53 %, vrednosti dolgoročnih finančnih naložb za 14 %, ter opredmetenih osnovnih sredstev za 10 %. Struktura stalnih sredstev v panogi je podobna je podobna strukturi v podjetju. Največji delež predstavljajo opredmetena osnovna sredstva z 94 % ter dolgoročne finančne naložbe s 5 %. Leta 2003 v primerjavi z letom 2002 so se opredmetena osnovna sredstva (9 %) ter neopredmetena dolgoročna sredstva (6 %) zmanjšala, medtem ko so se dolgoročne finančne naložbe povečale za 11 %. 4.1.2 Odpisanost osnovnih sredstev V teku delovanja se vrednost osnovnega sredstva zmanjšuje za odpisano vrednost, ki je enaka kumulativi amortizacije. Preostala vrednost je neodpisana vrednost (Lipičnik, Pučko, Rozman, 1991, 4-7). Kazalec stopnje odpisanosti osnovnih sredstev izračunamo kot razmerje med popravkom vrednosti osnovnih sredstev in nabavno vrednostjo osnovnih sredstev. V tabeli 9 je prikazana odpisanost, popravek vrednosti in ter sedanja vrednost v letu 2001, 2002 in 2003. Tabela 9: VREDNOSTI OSNOVNIH SREDSTEV, POPRAVKI VREDNOSTI IN SEDANJA VREDNOST PODJETJA»X«NA 31.12. V LETIH 2001, 2002 in 2003 POSTAVKA Podjetje "X" v 000 SIT Vrednost osnovnih sredstev v letu 2001 2.138.150 Popravek vrednosti osnovnih sredstev v letu 2001 98.825 Sedanja vrednost osnovnih sredstev v letu 2001 (neodpisana vrednost) 2.039.325 Vrednost osnovnih sredstev v letu 2002 2.071.244 Popravek vrednosti osnovnih sredstev v letu 2002 102.271 Sedanja vrednost osnovnih sredstev v letu 2002 (neodpisana vred.) 1.968.973 Vrednost osnovnih sredstev v letu 2003 1.952.066 Popravek vrednosti osnovnih sredstev v letu 2003 111.589 Sedanja vrednost osnovnih sredstev v letu 2003 (neodpisana vred.) 1.840.477 Vir: Bilance stanja podjetja»x«na dan 31.12. v letih 2001, 2002 in 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 Na podlagi podatkov iz tabele 9 lahko ugotovimo, da je bilo leta 2001 odpisanih 4,6 % vseh sredstev, leta 2002 4,9 % in leta 2003 5,7 %. Kar pomeni, da se je stopnja odpisanosti osnovnih sredstev v letu 2002 povečala za 0,32 odstotne točke in leta 2003 za 0,78 odstotne točke.

19 4.1.3 Učinkovitost osnovnih sredstev Z učinkovitostjo osnovnih sredstev razumemo razmerje med razpoložljivim obsegom zmogljivosti osnovnih sredstev in nabavno vrednostjo tega sredstva (Pučko 1998, 34), če pa želimo spremljati učinkovitost za celotna osnovna sredstva v podjetju, ne moremo uporabiti tega izračuna, saj ne moremo sešteti razpoložljivih zmogljivosti posameznih osnovnih sredstev. Pomagamo si tako, da v števcu namesto razpoložljive zmogljivosti upoštevamo poslovne prihodke in na ta način posredno izračunamo učinkovitost osnovnih sredstev. V tem primeru je seveda potrebno v imenovalcu upoštevati povprečno sedanjo vrednost in ne več stanje na koncu obdobja. Tako izračunane učinkovitosti osnovnih sredstev prikazuje tabela 10. Tabela 10: UČINKOVITOST OSNOVNIH SREDSTEV V PODJETJU»X«V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (v 1000 SIT) POSTAVKA Podjetje "X" Panoga 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 2003 I03/02 1. Poslovni prihodki 1.559.920 1.389.417 958.956 89 69 1.350.337 75 2. Povprečna sedanja vre os 2.397.533 2.166.521 1.952.066 90 90 1.386.704 92 3. Učinkovitost osnovnih sr (1/2) 0,65 0,64 0,49 99 77 0,97 81 Vir: Bilance stanja podjetja»x«na dan 31.12. v letih 2001, 2002 in 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 Višja vrednost kazalca naj bi pomenila boljše poslovanje, vendar so možna popačenja zaradi velike odpisanosti osnovnih sredstev ali različne delovne intenzivnosti poslovanja podjetja v različnih panogah. Tako je vrednost kazalca nižja za podjetja z visoko vrednostjo osnovnih sredstev (npr. železarne), medtem ko je npr. v svetovalnih podjetjih vrednost kazalca višja (Mramor 1993, 167). Iz tabele 10 lahko razberemo, da je podjetje v letu 2001 ustvarilo na vsakih 100 SIT vloženih osnovnih sredstev 65 SIT prihodkov, kar pomeni, da je na vsakih 100 SIT vloženih osnovnih sredstev imelo 35 SIT izgube. Leta 2002 je na vsakih 100 SIT vloženih osnovnih sredstev imelo 36 SIT izgube, kar pomeni, da se je izguba v primerjavi s preteklim letom povečala za 1 %. V letu 2003 je na vsakih 100 SIT vloženih osnovnih sredstev imelo 51 SIT izgube, ki se je v primerjavi z letom 2002 povečala za 23 %. Primerjava s panogo je pokazala, da je v primerjavi s podjetjem učinkovitost osnovnih sredstev v panogi večja. 4.2 Analiza gibljivih sredstev Gibljiva sredstva členimo na zaloge, dolgoročne terjatve iz poslovanja, kratkoročne terjatve iz poslovanja, kratkoročna finančne naložbe, denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve (Turk 1995, 21). V okviru gibljivih sredstev sem analizirala obseg in strukturo gibljivih sredstev ter hitrost obračanja obratnih sredstev.

20 4.2.1 Obseg in struktura gibljivih sredstev Kolikšna so bila gibljiva sredstva na dan 31.12. v obravnavanih letih v podjetju»x«prikazujem v tabeli 11. Ta nam pove, da je obseg gibljivih sredstev leta 2002 znašal 1.581.673 milijonov SIT in se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 5 %. Razlog je predvsem v zmanjšanju kratkoročnih terjatev iz poslovanja za 32 % ter kratkoročne finančne naložbe, ki so se zmanjšale za 54 %. V letu 2003 je opaziti enak trend, saj so gibljiva sredstva znašala 1.268.261 milijonov SIT, kar pomeni, da so se v primerjavi z letom 2002 zmanjšala za 20 %. Razlog je predvsem v zmanjšanju zalog za 20 %, kratkoročnih terjatev iz poslovanja za 16 %, kratkoročnih finančnih naložb za 36 %, denarnih sredstev za 77 % in aktivnih časovnih razmejitev za 72 %. Tabela 11: OBSEG IN STRUKTURA GIBLJIVIH SREDSTEV V PODJETJU X V LETIH 2001, 2002 IN 2003 TER V PANOGI (V 000 SIT IN V %) POSTAVKA Podjetje "X" Panoga 2001 2002 2003 I02/01 I03/02 2003 I03/02 Zaloge 1.309.051 1.337.440 1.074.402 102 80 720.718 94 Dolg terjatve iz poslovanja 0 0 0 0 0 3.485 74 Krat terjatve iz poslovanja 323.381 218.725 184.046 68 84 319.822 90 Krat finančne naložbe 19.974 9.156 5.867 46 64 40.197 192 Denarna sredstva 4.842 13.797 3.228 285 23 13.698 18 Aktivne časovne razmejitve 695 2.556 718 368 28 10.073 322 SKUPAJ 1.657.943 1.581.673 1.268.261 95 80 1.107.993 90 Vir: Bilance stanja podjetja»x«na dan 31.12. v letih 2001, 2002 in 2003 ter ibon obrazci za leto 2001, 2002 in 2003 V panogi smo v letu 2003 podobno kot v podjetju priča zmanjšanju celotnih gibljivih sredstev, le da je bilo tukaj zmanjšanje le za 10 %, v podjetju pa za 20 %. Struktura v panogi je podobna strukturi v podjetju. V panogi predstavljajo največji delež v strukturi zaloge (65 %), kratkoročne terjatve iz poslovanja (29 %), kratkoročne finančne naložbe (4 %), denarna sredstva (1 %) in aktivne časovne razmejitve (1 %). 4.2.2 Hitrost obračanja obratnih sredstev Obratna sredstva so del gibljivih sredstev, če le-ta pojmujemo kot celoto obratnih sredstev in kratkoročnih naložb. Za obratna sredstva je značilno, da so tista poslovna sredstva, ki hitro spreminjajo svojo obliko, ob zaključku procesa pa se ponovno spremenijo v svojo začetno obliko. Hitrost obračanja sredstev vpliva na poslovni uspeh podjetja. Večja kot je hitrost obračanja sredstev večji poslovni uspeh bo podjetje ustvarilo z obstoječimi sredstvi (Pučko 1998, 76-77). Hitrost obračanja spremljamo na dva načina, in sicer s koeficientom obračanja sredstev in s trajanjem enega obrata. Koeficient obračanja obratnih sredstev je enak razmerju med prometom v obdobju in povprečnim stanjem obratnih sredstev in nam pove, kolikokrat se v določenem obdobju obrnejo obratna sredstva. Trajanje obrata je razmerje med številom dni v letu (365 dni) in koeficientom obračanja obratnih sredstev (Pučko 1998, 79).

21 5. ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ Poslovanja podjetja pomeni povezan sistem planiranja, izvedbe in kontrole. Podjetje pa lahko razčlenimo tudi po fazah reprodukcijskega procesa in sicer na pridobivanje delavcev ali kadrovanje, nabavo delovnih predmetov in delovnih sredstev, proizvodnjo izdelkov in storitev, prodajo izdelkov in storitev ter pridobivanje in vlaganja finančnih sredstev. Poslovne funkcije so torej kadrovska, nabavna, proizvodna, prodajna in finančna (Rozman 1993, 67). 5.1 Analiza zaposlenih Delo je izhodišče poslovnega procesa in je izmed vseh prvin poslovnega procesa najpomembnejše. Pravzaprav si brez dela ni mogoče zamisliti poslovnega procesa. Dela pa ni brez delavca - nosilca delovne sile, to je potenciala fizičnih in umskih sposobnosti, ki jo pri opravljanju dela troši (Pučko, Rozman, 1993, 39). Iz tega sledi, da so zaposleni osnovni delovni potencial podjetja, ki ima praviloma pomemben vpliv na uspešnost poslovanja podjetja (Pučko, 1998, 35). Z namenom, da bi ugotovila, kako so zaposleni vplivali na uspešnost poslovanja sem analizirala obseg in strukturo zaposlenih, dinamiko ter izkoriščenost delovnega časa, tehnično opremljenost dela, zadovoljstvo zaposlenih ter učinke motiviranosti in avtonomnosti. 5.1.1 Obseg zaposlenih Obseg zaposlenih ugotavljamo na več načinov. Najbolj obsežen podatek dobimo, če ga izrazimo s številom zaposlenih po kadrovski evidenci, manj obsežen podatek dobimo, če ga merimo s številom prisotnih zaposlenih, še manj obsežen podatek pa predstavlja število zaposlenih na delovnih mestih. Vsak podatek nam kaže le stanje v danem trenutku. Ker potrebujemo podatek o številu zaposlenih tudi v okviru analiz drugih poslovnih procesov, je potrebno izračunati število zaposlenih za daljše obdobje v obliki povprečja (Lipovec 1983, 176). To povprečje lahko izračunamo iz stanj zaposlenih na koncu posameznih mesecev v letu, iz dnevnih stanj zaposlenih, še najbolj natančno povprečno število zaposlenih pa dobimo na podlagi izračunanega povprečja iz opravljenih delovnih ur, ki prikazuje dejanski delovni potencial podjetja (Pučko 1998, 36). Sama sem obseg zaposlenih v obravnavanem obdobju spremljala s številom zaposlenih na zadnji dan posameznega leta. Iz tabele 12 je razvidno, da je število zaposlenih v obravnavanem obdobju nihalo. V letu 2002 se je število zaposlenih zmanjšalo za 2 % in v letu 2003 za 6 %. Posledično to pomeni zmanjšanje stroškov dela in s tem pozitivni vpliv na poslovno uspešnost podjetja.