OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE

e

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE Predgovor Med obnovljive vire energije sodijo sončno sevanje, veter, dež, plima in geotermalna energija. Vse jih je mogoče izkoristiti za neposredno pretvorbo v toploto ali pa jih preko različnih naprav pretvoriti v električno energijo. V Evropski uniji (EU) predstavlja porabe energije v stavbah okoli 40 % vse porabljene energije in pri tem se sprošča v ozračje 36 % vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Brošura, ki je pred vami prinaša informacije o obnovljivih virih energije za ogrevanje in oskrbo gospodinjstev z električno energijo. Na koncu podaja vprašalnik, ki vam bo v pomoč pri izrabi možnosti rabe obnovljivih virov energije v vašem domu. Povečevanje koncentracij toplogrednih plinov v ozračju je v zadnjih 200 letih pripeljalo do dviga povprečne globalne temperature na površju Zemlje za 0,7 C. Ker izgorevanje fosilnih virov energije za oskrbo stavb z energijo pomembno prispeva h globalnim izpustom toplogrednih plinov, smo bili v zadnjih 20 letih priča vse večjim naporom za promocijo rabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. 1 2 Pri 3 Fosilna goriva (premog, nafta in zemeljski plin) znotraj časovnega horizonta civilizacije niso obnovljiva, ko jih bomo porabili ne bodo nadomeščena. Vse bolj omejena dostopnost teh virov ima za posledico tudi občutno porast cen energije. Razpoložljivost lokalnih obnovljivih virov energije zmanjšuje odvisnost od uvoza energetskih virov kot je npr. nafta. kurjenju premoga, nafte in kurilnega olja vaš ogrevalni sistem v ozračje sprošča tudi toplogredni ogljikov dioksid (CO 2 ), s čimer neposredno prispevate k podnebnim spremembam. Pri uporabi obnovljivih virov teh izpustov ni oz. so podnebno nevtralni, zato je s stališča varstva podnebja raba teh virov veliko boljša izbira. Čeprav so tehnologije rabe obnovljivih virov energije vse cenejše, bo pri njihovi rabi začetni investicijski vložek kljub temu višji kot pri tehnologijah pretvorbe konvencionalnih oz. fosilnih virov energije. Vendar pa so stroški goriva v primeru rabe obnovljivih virov energije veliko nižji oz. jih pri rabi nekaterih tehnologij praktično sploh ni. Vračilna doba investicij je tako med 5 in 15 leti, z vse cenejšimi tehnologijami in vse večjo konkurenco med ponudniki tehnologij pa se stroški pri končnem porabniku še naprej znižujejo. 1

Osnovne informacije Korak 1: Kako lahko obnovljive vire energije uporabljamo doma? Obnovljivih virov energije je na pretek, so zelo razširjeni, mogoče jih je uporabljati brez negativnih vplivov na okolje in so lokalno dostopni. Tehnologije njihove rabe je mogoče integrirati v zasnovo novih zgradb, mogoča pa je tudi vgradnja v obstoječe stavbe. Vendar pa je raba obnovljivih virov energije za ogrevanje z izjemo biomase ekonomična samo v primeru stavb, ki za primerno temperaturo prostorov potrebujejo relativno malo energije, se pravi stavb, ki imajo vgrajena okna z vrednostjo toplotne prehodnosti U enako ali manjšo od 1.1 W/m 2 K in primerno izolativnostjo toplotnega ovoja. Za ekonomično rabo obnovljivih virov energije so prav tako potrebni pravilno dimenzionirani sodobni ogrevalni sistemi. Korak 2: Kaj so obnovljivi viri energije? Za neposredno pretvorbo energije sončnega sevanja so na voljo tehnologije, ki s pomočjo različnih sprejemnikov toplotne energije ( solarni kolektorji ) omogočajo pripravo tople sanitarne vode in/ali ogrevanje prostorov ter s foto-napetostni moduli električno energijo ( PV celice oz. moduli ). Posredno energijo sončnega sevanja v obliki vetra lahko izkoriščamo za pogon vetrnih turbin s tem za pridobivanje mehanske in električne energije. S pomočjo fotosinteze pretvorjeno in uskladiščeno energijo sončnega sevanja v rastlinah lahko v obliki trdne (npr. drva), tekoče (biodizel) ali plinaste (bioplin) biomase kurimo v kotlih ter v motorjih z notranjim in zunanjim izgorevanjem in na ta način pridobivamo toploto (kotli) in/ali mehansko energijo (ki jo lahko s pomočjo generatorjev pretvorimo tudi v električno energijo). S pomočjo toplotnih črpalk, ki za delovanje potrebujejo električno energijo, lahko odvzamemo zunanjemu mediju (zrak, voda, zemlja) toploto in jo na višjem temperaturnem nivoju uporabimo za ogrevanje sanitarne vode in/ali ogrevanje prostorov. Z isto tehnologijo lahko v poletnem času prostore tudi ohlajamo. Vrednost U je kazalnik energetske učinkovitosti. Nanaša se na koeficient toplotne prevodnosti (toplotna prehodnost) določene strukture, ki je podana s toplotnim tokom skozi gradbeni element v wattih na kvadratni meter pri temperaturni razliki ene stopinje (K): W/m 2 K. Višja kot je U vrednost manjša je toplotna odpornost, zato prehaja skozi gradbeni element več toplote oz. energije. (Vir: Alternative Energy and Sustainable Living, www.daviddarling.info/encyclopedia/u/ AE_U-value.html) 2

Sprejemnik sončne energije Kotel na biomaso Toplotna črpalka Slika 1: Možnosti domače uporabe OVE z namenom preprečevanje klimatskih sprememb. <www.kyotoinhome.info> 2006. str..64 Možnosti Korak 3: Kateri viri energije pridejo v poštev v vašem gospodinjstvu? Vaša izbira obnovljivih virov energije bo odvisna od prevladujočih klimatskih pogojev v kraju vašega bivanja oz. vašega doma, značilnosti stavbe, v kateri živite ter od relativnih prednosti in slabosti vsakega od razpoložljivih obnovljivih virov energije. Vse članice EU morajo imeti izdelan akcijski načrt rabe obnovljivih virov energije. Zato morajo biti tudi v vaši državi na razpolago podrobni zemljevidi oz. mape regionalnih in lokalnih klimatskih razmer, ki vključujejo podatke o vetru in sončni obsevanosti. Te podatke je mogoče pridobiti na občinah, pri Agenciji RS za okolje (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/) ter pri regionalnih energetskih agencijah. Seznam za preverjanje na koncu te brošure vam bo v pomoč pri oceni značilnosti vaše stavbe in pri odločitvi za okolju najbolj prijazno izbiro. Če pa nameravate graditi nizkoenergijsko hišo ali temeljito obnoviti vaš dom, potem se na vsak način potrudite pridobiti strokovne nasvete. Osnovne nasvete lahko brezplačno dobite preko mreže energetsko svetovalnih pisarn: http://gcs.gi-zrmk.si/svetovanje/index.html. 3

Spodnja tabela povzema relativne prednosti in slabosti tehnologij rabe obnovljiv virov energije (OVE): Tehnologija rabe OVE Sprejemniki sončne energije za ogrevanje sanitarne vode in prostorov Prednosti Okoljske Energetske - Lahko nadomestijo - Praktično jih je pripravo tople vode na mogoče uporabiti povsod osnovi fosilnih goriv. (v odvisnosti od - Brez škodljivih izpustov razpoložljive količine in odpadkov pri sončnega sevanja). delovanju ter brez tveganj - Nezahtevni za nesreč. vzdrževanje. Omogočajo dobro prilagoditev glede na potrebe in razpoložljive vire. Slabosti - Orientacija strehe stavbe ni vedno ustrezna (naklon strehe, če ga le-ta ima, ni vedno obrnjen proti jugu). - Če ni dovolj sončnega obsevanja mora biti sistem podprt oz. dopolnjen z drugo tehnologijo. Toplotne črpalke - Mogoče jih je uporabiti za ogrevanje, hlajenje in pripravo toplo vode. - Električno energijo in toploto na nizki ravni lahko zagotavljamo iz različnih vrst virov. - Za obratovanje toplotne črpalke je mogoče potrebno električno energijo zagotoviti na osnovi obnovljivih virov energije. - Uporabljamo lahko naravna sredstva proti zamrzovanju, ki imajo majhen ali nikakršen vpliv na okolje. - Mogoče je postaviti sisteme zelo različnih velikosti. - Investicijski stroški so relativno visoki. Potrebno je precej prostora v primeru rabe zemeljskega kolektorja. - Ob koncu življenjske dobe je potrebno varno odstraniti sredstvo proti zmrzovanju. - Potrebna električna energija lahko prihaja iz elektrarne, ki uporablja fosilne vire energije. - Potreben je nizko-energijski sistem ogrevanja (talno ali stensko ogrevanje), običajno ogrevanje s pomočjo radiatorjev ni mogoče oz. je energetsko premalo učinkovito. 4

Tehnologija rabe OVE Biomasa za ogrevanje Prednosti Okoljske Energetske - Lahko vključuje lesne - Relativno preprosta ostanke iz spravila in tehnologija. predelave lesa (sekanci, peleti). dov in rešitev. - Širok nabor proizvo- - Je ogljično nevtralen - Relativno poceni. vir: pri zgorevanju se v ozračje sprosti prav toliko CO 2 kot ga je rastlina absorbirala v času svojega življenja. - Ob uporabi lokalnih virov se lahko izognemo transportu. Slabosti - Zahteva ustrezen dimnik, kar lahko poveča investicijske stroške. - Dimni plini lahko vsebujejo strupene snovi in zdravju nevarne delce. - Potreben je ustrezen prostor za pred vremenom zaščiteno skladiščenje goriva. Foto-napetostne (PV) celice oz. moduli - Pri obratovanju ni izpustov plinov, prav tako ne nastajajo odpadki, ni tudi nevarnosti nesreč. - Glede na količino sončnega obsevanja lahko proizvedejo nezanemarljive količine električne energije. - Mogoče jih je integrirati v konstrukcijske materiale oz. elemente. - V času življenjske dobe (20 do 30 let) ni potrebno vzdrževanje. - Trg ponuja vse bolj učinkovite in vse cenejše PV celice oz. module. - Električna energija se proizvaja lokalno, tako ne prihaja do izgub pri prenosu. - Velikost je mogoče prilagajati potrebam in/ali razpoložljivim površinam. - Relativno draga tehnologija, čeprav je vračilna doba že krajša od 15 let. - Streha stavbe mogoče ni pravilno orientirana ( ne gleda na jug ). - Za zagotavljanje nemotene oskrbe z električno energijo je potrebna bodisi povezava v električno omrežje bodisi drage ter za vzdrževanje relativno zahtevne akumulatorske baterije. Mikro vetrne turbine - Pri obratovanju ni izpustov plinov, prav tako ne nastajajo odpadki, nevarnosti nesreč je majhna. - Lahko dopolnjuje hišno foto-napetostno elektrarno. - Električno energijo proizvajamo lokalno in zaradi tega ni izgub pri njenem prenosu. - Zahteva lokacijo s primerno prevetrenostjo. - Za zagotavljanje nemotene oskrbe z električno energijo je potrebna bodisi povezava v električno omrežje bodisi drage ter za vzdrževanje relativno zahtevne akumulatorske baterije. Vir: Uporaba mikro naprav za izkoriščanje OVE v vašem domu z namenom preprečevanja klimatskih sprememb, 2006 <www.kyotoinhome.info> 5

Raba obnovljivih virov energije Korak 4: Katere tehnologije so na razpolago? Danes je centralno ogrevanje domov standardna zahteva. Toplo vodo za ogrevanje (in sanitarno uporabo) zagotavljamo s kurjenjem premoga, lesa, kurilnega olja ter v vse večjem obsegu tudi zemeljskega plina v kotlih, ki so danes praviloma prilagojeni uporabi ene vrste kuriva. Preko cevi in radiatorjev potem razpeljemo toplo vodo po hiši in tako ogrevamo prostore. Kot alternativo temu lahko z uporabo drugih sistemov pretvorbe zagotovimo toploto na osnovi obnovljivih virov energije. Sprejemniki sončne energije absorbirajo sončno svetlobo, da segrejejo vodo. Toplotne črpalke odvzamejo nekaj toplote na nizki temperaturni ravni okolici (zraku, vodi oz. podtalnici ali zemlji) in jo na višji temperaturni ravni oddajo v sistem ogrevanja. Lesno biomaso v obliki sekancev ali peletov lahko poleg drv kurimo v sodobnih kotlih, ki zagotavljajo boljše izkoristke, manj pepela in manj izpustov škodljivih plinov in delcev. Toplo vodo lahko zagotovimo tudi s kurjenjem deponijskega plina ali bioplina v posebej prilagojenih motorjih z notranjim izgorevanjem, ki imajo prigrajen generator ter tako poleg toplote proizvajamo tudi električno energijo. Vsi ti sistemi so lahko vgrajeni v vašo in/ali sosednje stavbe ter lahko proizvedejo vso ali del toplote, ki jo potrebujete za ogrevanje doma. Izbira sistema je poleg tehnične razpoložljivosti in ekonomike rabe posameznega obnovljivega vira na lokaciji odvisna tudi od vrste stavbe, njene lege v prostoru ter lokacije in višine sosednjih stavb. Ne glede na to katero tehnologijo rabe obnovljivih virov energije imate v mislih, ko gradite ali prenavljate vaš dom, se za nasvete obrnite na strokovnjake. Slika 2: Primer vakuumskega solarnega modula za pripravo tople vode. Vir: http://www.kyotoinhome.info/hu/solar_thermal/basic_principles.htm 6

Pred namestitvijo oz. vgradnjo novega sistema ogrevanja je ekonomsko in okoljsko smiselno zmanjšati zahteve po potrebni energiji za zagotavljanje ustreznega toplotnega udobja v vašem domu. To bo omogočilo, da zagotovite najbolj primeren in ravno prav zmogljiv sistem ogrevanja. To praviloma pomeni, da se boste izognili tako investicijskim kot obratovalnim stroškom za manj primeren in neoptimalno delujoč ali predimenzioniran ogrevalni sistem. Solarni sistem za ogrevanje vode sestavljajo eden ali več ploščatih ali cevastih sprejemnikov tople vode, skozi katere teče voda z dodatkom sredstva proti zmrzovanju; obtočna črpalka, izmenjevalec toplote ter zalogovnik tople vode. Čeprav so sistemi najbolj učinkoviti poleti, lahko v Evropi, z izjemo severnih področij, proizvedejo dovolj toplote za oskrbo gospodinjstev s toplo vodo skozi vse leto. Sprejemnike sončne energije, ki imajo praviloma dimenzije od 1,5 2 m x 1 m, je najbolje namestiti na strehe, ki gledajo na jug ali na vrtove ob južnem delu stavbe. Optimalni kot postavitve je enak stopinjam geografske širine plus 15 % (v Sloveniji torej okoli 60 ), kar je najlažje doseči na ravni strehi. Na slemenastih strehah je sprejemnik sončne energije praviloma vzporeden z naklonom strehe in je lahko pri novih stavbah oz. ostrešjih sestavni del kritine. Če je mogoče spreminjati naklonski kot, potem je ta v letnem času 30, pozimi, ko je sonce nižje na obzorju, pa 70. Naklonski kot Sprejemnik sončne energije SSE Naklonski kot Ravna streha Nagnjena streha Slika 3: Vir: Prikaz uporabe sončne energije (OVE) v primeru hiše z namenom preprečevanja klimatskih sprememb, 2006, www.kyotoinhome.info 7

Toplota, ki jo kopno absorbira v poletnem času je pozimi shranjena v vrhnjem sloju, saj ima zemlja slabo toplotno prevodnost in veliko toplotno maso. S pomočjo toplotne črpalke lahko zajamemo toploto na nizkem nivoju (se pravi pri temperaturah pod 18 C) iz zraka, vode (podtalnice) ali zemlje in jo koncentriramo ter na ta način ogrevamo prostore in sanitarno vodo. Za koncentracijo oz. dvig temperaturnega nivoja je potrebna električna energija za delovanje toplotne črpalke, vendar lahko na ta način pridobimo do več kot 4 x toliko toplotne energije, kot je za to potrebno elektrike. Razmerje med pridobljeno toplotno energijo in za to potrebno električno energijo imenujemo grelno število. Klimatsko-prezračevalni sistem Toplotna črpalka Stropno sevalo za ogrevanje in hlajenje Zemljski toplotni izmenjevalec Slika 4: Prikaz uporabe toplotne črpalke. Slika: www.rec.org V poletnem času toplotne črpalke lahko uporabljamo tudi za hlajenje. Pri tem odvajamo toploto iz stavbe in jo na nižjem toplotnem nivoju oddajamo v okolico. Sistem tako lahko ogreva in hladi prostore ter zagotavlja toplo sanitarno vodo. Pomembno je, da izberemo toplotno črpalko primernih dimenzij oz. zmogljivosti glede na toplotne izgube stavbe. Če je stavba starejša od 20 let, potem jo 8

je praviloma potrebno predhodno dodatno toplotno izolirati, da zmanjšamo toplotne izgube. Ker je temperatura vode za ogrevanje nižja kot pri sistemih, kjer vodo segrevamo v kotlih, bodo radiatorji lahko ogreli prostore na primerno raven samo v primeru, če smo izboljšali toplotno izolativnost ovoja stavbe in stavbnega pohištva. Praviloma sicer uporabljamo toplotne črpalke v kombinaciji z nizkotemperaturnim stenskim in/ali talnim ogrevanjem, kar seveda spet zahteva dobro toplotno izolirano stavbo. Splošno priporočilo je tudi, da izberemo toplotno črpalko, ki lahko zagotovi 90 % maksimalne potrebne toplote za ogrevanje ter v najbolj mrzlih zimskih dneh oz. nočeh manjkajočih 10 % zagotovimo z dodatnimi viri ogrevanja (kamini, peči ali električna ogrevala). Potrebno je upoštevati, da toplotne črpalke uporabljajo električno energijo, zato je zelo pomembno, da imamo visoko učinkovit sistem. S stališča varstva okolja je najbolje, če za delovanje toplotnih črpalk zagotovimo električno energijo iz obnovljivih virov, npr. s pomočjo foto-napetostnih elektrarn. Ko se odločate za toplotno črpalko se morate na vsak način posvetovati s strokovnjakom ter po možnosti pridobiti tudi mnenja in nasvete tistih, ki takšne sisteme že uporabljajo. Biomasa je najstarejši in najbolj pogosto uporabljen obnovljiv vir energije. Lahko jo kurimo v za to primernem kotlu in tako pridobivamo toplo vodo za ogrevanje kot tudi toplo sanitarno vodo. Vrsta kotla je odvisna od vrste goriva (polena, briketi, sekanci, peleti). Sodobni kotli so opremljeni s sondami in elektronskimi sistemi, ki v procesu uplinjanja lesa in izgorevanja lesnih plinov zaznajo pomanjkanje kisika ter le-tega prisilno dovajajo v kurišče, kar znatno izboljša izkoristke ter tako zmanjša količino pepela kot tudi količino snovi in delcev, ki onesnažujejo zrak. Izkoristek kotlov na lesno biomaso je pri delnih obremenitvah veliko slabši kot pri kotlih na fosilna goriva, z izjemo naprednih kotlov na pelete. Tako je za optimalno delovanje kotla na polena potrebno obvezno vgraditi dovolj velik zalogovnik za segreto vodo, tako, da kotel obratuje po potrebi vedno pod polno obremenitvijo, izravnavanje potreb po toploti pa zagotavlja zalogovnik segrete vode. Samo takšni sistemi so tudi upravičeni do nepovratnih sredstev in/ali kreditov s subvencionirano 9

obrestno mero, ki jih je mogoče pridobiti preko razpisov Ekološkega sklada RS. Vgradnja kotla na lesno biomaso v obstoječi stavbi je odvisna tudi od obstoječega sistema ogrevanja, primernega dimnika, razpoložljivega prostora za sam kotel in za skladiščenje lesne biomase ter od zanesljivosti in cenovne konkurenčnosti lokalne oskrbe z biomaso. Z okoljevarstvenega oz. podnebnovarstvenega stališča je, v kolikor se z gozdovi upravlja trajnostno, lesna biomasa ogljično nevtralno gorivo. Vendar pa v odvisnosti od kvalitete zgorevanja celo ob uporabi najnaprednejših tehnologij dimni plini vsebujejo dušikove okside in drobne delce. Samo večji sistemi (daljinsko ogrevanje) so lahko opremljeni tudi napravami za zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov ter s filtri za odstranjevanje delcev, vendar celo ob njihovi uporabi ni mogoče zagotoviti standardov, ki veljajo za t.i. območja čistega zraka. Zato sistemi ogrevanja na osnovi lesne biomase niso primerni za večja področja zgoščene urbane poselitve. Zaradi razpršene poselitve Slovenije, njene velike gozdnatosti in tradicije uporabe lesa kot goriva pa je uporaba lesne biomase v Sloveniji na osnovi naprednih tehnologij eden od najbolj pomembnih ukrepov varstva podnebja in okolja na področju energetike kot tudi regionalnega razvoja. Korak 5: Analiza stroškov in koristi Dolgo vrsto let so bili glavni argument proti uporabi tehnologij rabe obnovljivih virov energije visoki investicijski stroški. Toda s širjenjem teh tehnologij se stroški zmanjšujejo, po drugi strani pa naraščajo stroški rabe fosilnih virov. Medtem ko so začetni investicijski stroški tehnologij rabe obnovljivih virov energije še vedno višji pa je zelo pomembno, da pri izračunu ekonomike zagotavljanja energetskih storitev v vašem domu upoštevate dolgoročne stroške, ki vključujejo tudi stroške vzdrževanja in stroške kuriva. Predvsem cene kurilnega olja in zemeljskega plina kljub nihanjem dolgoročno znatno naraščajo, saj se po eni strani zaradi hitrega razvoja Kitajske, Indije in drugih držav v razvoju poraba teh virov skokovito povečuje, po drugi strani pa so najbolj ugodna nahajališča že izčrpana. Tako je modro pri odločitvi za sistem ogrevanja narediti oceno vseh stroškov vsaj za obdobje 15 let, kolikor je minimalna življenjska doba nekaterih ključnih tehnoloških komponent sistemov ogrevanja in priprave tople sanitarne vode. Ob upoštevanju tega se bo tehtnica vse bolj nagiba- 10

la k vgradnji sodobnih sistemov rabe obnovljivih virov energije, še zlasti, če boste upoštevali celotno življenjsko dobo sistemov, ki je okoli 30 let. Korak 6: Kje lahko dobite finančno podporo? V Sloveniji so že več kot 15 let v omejenih količinah na razpolago sredstva za vgradnjo sistemov rabe obnovljivih virov energije tudi za gospodinjstva. Več o razpisih Ekološkega sklada RS, ki so praviloma objavljeni vsako leto, lahko izveste na spletni strani: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html EU vzpodbuja rabo obnovljivih virov energije preko Strukturnih skladov ter Regionalnih skladov, pri čemer pa je dostop do teh sredstev omejen s splošnimi pravili in s politikami posameznih držav članic oz. njihovimi sposobnostmi za črpanje sredstev v ta namen. Iz teh naslovov je v Sloveniji mogoče pridobiti sredstva za rabo tehnologij obnovljivih virov energije v javnem sektorju ter za dodatne dejavnosti in zagotavljanje oskrbo z energijo na kmetijskih gospodarstvih. Spremljanje Korak 7: Spremljanje porabe energije Po instalaciji sistemov rabe obnovljivih virov energije je pametno sprotno mesečno in letno spremljati stanje porabe energije. Primerjava porabe in stroškov pred in po namestitvi novega sistema vam bo omogočala, da pridete do natančne ocene prihrankov. Vaše ugotovitve bo občasno dobro primerjati z ugotovitvami strokovnjakov; le tako boste lahko prepričani, da novi sistemi res optimalno delujejo in si zagotovili maksimalne koristi. Z uporabo spletnega ogljičnega računala oz CO 2 kalkulatorja lahko tudi izračunate ogljični odtis vašega doma pred in po vgradnji sistema rabe obnovljivih virov energije: http://www.carbonfootprint.com/calculator.aspx http://www.umanotera.org/index.php?node=170 11

Vprašalnik Z uporabo te preproste tabele in evalvacije lahko ocenite možnosti za uporabo obnovljivih virov energije v vašem domu. Energija sončnega sevanja Ali imate streho, ki je orientirana na jug ali jugozahod? Ali na vašo streho ne pada senca sosednje stavbe ali bližnjih dreves? Ali je vaša streha dovolj čvrsta, da nanjo lahko postavite solarne sisteme? DA/NE Ocena Če ste pri vseh vprašanjih odgovorili z DA je smiselno, da razmislite o namestitvi sprejemnikov sončne energije in/ ali foto-napetostnih modulov na vaši strehi. Mikro vetrne turbine Biomasa Toplotna črpalka Ali pri vas redno piha dokaj močan veter? Ali v smeri, v kateri piha veter v bližini vaše stavbe ni drugih stavb ali dreves. Ali imate na razpolago dovolj prostora za varno namestitev vetrne turbine? Ali imate ognjevaren pokrit prostor velikosti vsaj 3m2 za skladiščenje biomase? Ima vaša hiša dimnik oziroma ga lahko brez večjih težav vgradite? Je v bližini vaše hiše primeren prostor za talno vrtino? Ali imate poleg stavbe veliko prostora (vsaj v velikosti srednje velikega vrta) za to, da v zemljo položite cevi? Ali imate na vrtu ali dvorišču vodnjak? Ali imate sistem talnega ali stenskega ogrevanja? Če ste pri vseh vprašanjih odgovorili z DA je smiselno, da razmislite o namestitvi mikro vetrne turbine. Če ste pri obeh vprašanjih odgovorili z DA je smiselno, da razmislite o vgradnji kotla na lesno biomaso. Če ste pri kateremkoli od vprašanj odgovorili z DA in imate dobro izolirano hišo je smiselno, da razmislite o vgradnji toplotne črpalke. 12