Microsoft Word - UNI_Kukovec_Tomaž_1986_ doc

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA TOMAŽ KUKOVEC PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE S POUDARKOM IZVEDBE V PRAKSI Diplomsko delo Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE S POUDARKOM IZVEDBE V PRAKSI Študent: Tomaž Kukovec Številka indeksa: 71155480 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Civilno pravo Mentor: prof. dr. Renato Vrenčur Maribor, avgust 2011

POVZETEK Pridržek lastninske pravice je stvarnopravni institut, ki pa je v slovenskem pravu urejen v Obligacijskem zakoniku. Njegov namen je zavarovanje prodajalca za primere neplačila kupnine s strani kupca, kateremu pa pridržek omogoča, da pridobi blago še pred plačilom in si tako lažje priskrbi sredstva za plačilo kupnine. Predvsem gospodarska praksa pa je s težnjo po večjih pravicah kupca in boljšem zavarovanju prodajalca izoblikovala nove posebne oblike pridržka lastninske pravice. Le ti se v praksi pojavljajo skupaj z navadnim pridržkom lastninske pravice in tako predstavljajo zadostno zavarovanje prodajalcev. Poseben pomen pri pridržku lastninske pravice predstavlja tudi pričakovalna pravica kupca, na podlagi katere bo z izpolnitvijo pogoja (plačila kupnine) prišlo do nastanka pričakovane pravice (lastninske pravice). Pričakovalna pravica je še posebej pomembna za kupca, saj lahko slednji to prenaša, hkrati pa mu nudi varstvo pred neupravičenimi posegi tretjih oseb na blago, prodanim s pridržkom. Novost v našem pravnem redu pa predstavlja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki s svojimi posegi prinaša tudi spremembe na področju pridržka v stečaju. Edini problem tako pri pridržku predstavlja neenotna sodna praksa v primerih pridržka lastninske pravice na nepremičninah, saj je moč zaslediti odločbe sodišč, v katerih je zastopano stališče, da pridržek lastninske pravice na nepremičninah ni mogoč, kot tudi stališča, da je mogoč in da se uporabijo analogna pravila o pridržku na premičninah. Ključne besede: pridržek lastninske pravice, podaljšan pridržek lastninske pravice, pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi, fiduciarna cesija, pričakovalna pravica, factoring cesija i

ZUSAMMENFASSUNG Der Eigentumsvorbehalt ist ein sachrechtlicher Institut, der im slowenischen Recht in Obligationengesetztbuch geregelt ist. Im Fall der Nichtzahlung des Käufers soll der Eigentumsvorbehalt eine Sicherung für den Verkäufer gewähren. Der Eigentumsvorbehalt gewährt den Käufer den Übergang einer Sache vor der Kaufpreiszahlung um leichter zu den Mitteln für den Kaufpreis zu erlangen. Vor allem hat die Wirtschaftspraxis wegen der Tendenz nach größeren Rechten des Käufers und besserer Sicherung des Verkäufers neue Formen des Eigentumsvorbehalts erstellt, die zusammen mit dem einfachen Eigentumsvorbehalt in der Praxis genügende Sicherung des Verkäufers darstellen. Bei den Eigentumsvorbehalt hat eine besondere Bedeutung die so genannte Anwartschaft des Käufers, auf Grund deren mit der Bedingungserfüllung (Kaufpreiszahlung) zum Entstehen der Anwartschaft kommen wird (Eigentumsrecht) Die Anwartschaft ist besonders für den Käufer wichtig, denn der kann sie übertragen, gleichzeitig bietet sie Schutz vor unberechtigten Eingriff der Dritten auf Sachen, verkauften mit den Eigentumsvorbehalt. Eine Neuheit in unserem Rechtssystem ist das Gesetz über die Finanzverwaltung, Verfahren wegen der Zahlungsunfähigkeit und der Zwangseinstellung, der mit Eingriffen auch Änderungen im Bereich des Vorbehalts im Konkurs bringt. Das einzige Problem stellt die uneinheitliche Rechtsprechung im Fällen des Eigentumsvorbehalts bei Immobilien, denn unter den gerichtlichen Entscheidungen ist einerseits der Standpunkt vertreten, dass der Eigentumsvorbehalt bei Immobilien nicht möglich ist, anderseits das er möglich ist und dass die analogen Regeln beim Vorbehalt der Immobilien angewendet werden. Stichwörter: Eigentumsvorbehalt, verlängerter Eigentumsvorbehalt, Eigentumsvorbehalt mit Verarbeitungsklausel, Sicherungszession, Anwartschaftsrecht, factoring Zession. ii

KAZALO 1 UVOD... 1 2 LASTNINSKA PRAVICA... 3 2.1 Splošno... 3 2.2 Opredelitev lastninske pravice... 3 2.3 Načelo ločevanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom... 4 2.4 Načelo kavzalnosti... 4 2.5 Omejena možnost pogojnega prenosa lastninske pravice... 5 3 POSEST... 6 3.1 Splošno... 6 3.2 Pravne posledice pridobitve lastninske pravice na premičninah... 6 3.3 Neposredna in posredna posest... 7 3.4 Lastniška in nelastniška posest... 7 4 PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE... 8 4.1 Splošno... 8 4.2 Objekt (predmet) lastninskega pridržka... 8 4.3 Pridržek lastninske pravice na nepremičninah... 9 4.4 Sodna praksa... 10 4.5 Učinki pridržka lastninske pravice proti tretjim osebam... 13 4.6 Mednarodni vidik učinkov lastninskega pridržka proti tretjim osebam... 13 4.7 Direktiva 2000/35/EC... 14 4.8 Pogodba o prodaji s pridržkom lastninske pravice... 15 5 PRIČAKOVALNA PRAVICA... 19 5.1 Splošno... 19 5.2 Prenos pričakovalne pravice... 19 5.3 Pravno varstvo pričakovalne pravice... 20 5.4 Sodna praksa... 21 6 PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE IN PRODAJA NA OBROKE... 22 6.1 Sodna praksa... 23 7 POSEBNE OBLIKE PRIDRŽKA LASTNINSKE PRAVICE... 24 7.1 Podaljšani pridržek lastninske pravice... 24 7.2 Pogodba o prodaji s podaljšanim pridržkom lastninske pravice... 26 7.3 Konflikt med podaljšanim pridržkom lastninske pravice in factoring cesijo... 31 7.3.1 Splošno... 31 7.3.2 Časovno kasnejša factoring globalna cesija pri pravem factoringu... 31 7.3.3 Časovno predhodna factoring globalna cesija pri pravem factoringu... 32 7.3.4 Rešitve pri nas... 32 7.4 Pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi... 34 7.5 Pogodba o prodaji s pridržkom lastninske pravice s klavzulo o predelavi... 35 7.6 Razširjeni pridržek lastninske pravice... 40 7.7 Preneseni pridržek lastninske pravice... 41 iii

7.7.1 Nadalje izgovorjeni pridržek lastninske pravice... 41 7.7.2 Priključeni pridržek lastninske pravice... 42 8 PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE V RAZMERAH INSOLVENTNOSTI IN IZVRŠBE... 43 8.1 Stečaj... 43 8.2 Prisilna izvršba... 44 8.3 Tuji zgledi v zvezi s položajem insolventnosti pri modernih oblikah pridržka... 45 8.3.1 Podaljšani pridržek lastninske pravice... 45 8.3.2 Pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi... 46 9 PRENEHANJE PRIDRŽKA... 47 9.1 Sodna praksa... 48 10 SKLEP... 50 11 LITERATURA IN VIRI... 51 iv

1 UVOD Institut pridržka lastninske pravice je v sedanjem času zelo pogosta oblika zavarovanja prodajalcev pred morebitnimi neplačili kupcev, saj se z njim predvsem poskušajo zavarovati tisti gospodarski subjekti, ki poslujejo s plačilno slabše sposobnimi strankami. Le slednji bodo tako v določenih primerih, zaradi močnega vpliva prodajalca in njegove prevlade na trgu, prisiljeni v sklepanje takšnih pogodb, ki ne bodo vedno popolnoma v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Diplomska naloga poleg teoretičnega dela vsebuje tudi praktični vidik, ki je sestavljen predvsem iz sodne prakse in osnovnih oblik pogodb v primeru pridržka lastninske pravice. Oba dela se tekom diplomske naloge prepletata in tako bralcu omogočata, da se seznani z določenimi segmenti v celoti, še preden prebere celotno delo. Na začetku naloge je tako na kratko povzeta urejenost lastninske pravice in posest v slovenskem pravu, kar omogoča lažje razumevanje lastninskega pridržka in tako bralca seznani z nekaj osnovami. Sledi jima poglavje, v katerem je napisano splošno o pridržku lastninske pravice, kar služi potrebam vseh oblik pridržkov v slovenskem pravu in tako predstavlja temelj pridržka. Za splošnim delom sledi prikaz pričakovalne pravice, katera je pomembna za kupca, predvsem z vidika njenega prenosa in varstva. Na podlagi pričakovalne pravice je kupcu dano vsaj nekaj manevrskega prostora in varstvo pred neupravičenimi posegi tretjih oseb po predmetu pridržka. Predvsem zaradi pomanjkanja učinkovitega varstva in potreb gospodarske prakse po bolj prožnem zavarovanju, ki bi omogočalo kupcu s pridržkom večjo svobodo upravljanja z blagom, so se izoblikovale posebne oblike lastninskega pridržka. Tako so v tem poglavju obravnavani podaljšan pridržek lastninske pravice, ki kupcu omogoča nadaljnjo prodajo stvari, prodajalec pa se za te primere zavaruje s (anticipirano) fiduciarno cesijo, sledi mu pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi, ki kupcu omogoča predelavo stvari, prodajalec pa se zavaruje s (anticipiranim) posestnim konstitutom. Zraven teh oblik sta obravnavana še razširjeni in preneseni pridržek lastninske pravice. Prvi služi prodajalcu z namenom, da si zavaruje vse bodoče terjatve, ki jih bo imel zoper kupca, medtem ko preneseni pridržek omogoča kupcu, da prodaja blago naprej, prav tako pod pridržkom lastninske pravice. Posebnim oblikam pridržka lastninske pravice sledi poglavje, v katerem je obravnavan namen in pomen pridržka lastninske pravice v primerih stečaja (kupca in prodajalca) in prisilne izvršbe, v kateri posežejo tretji upniki na predmet samega pridržka. Za sam konec je predstavljeno še prenehanje pridržka lastninske pravice. 1

Cilj te diplomske naloge je na najenostavnejši način prikazati vse oblike pridržkov lastninske pravice in njihovo pot od sklenitve pogodbe pa vse do plačila oz. neplačila. V diplomski nalogi bosta uporabljeni predvsem teoretično deskriptivna (opisna) in eksperimentalna metoda. S pomočjo prve bom na podlagi korektne uporabe, študije in interpretacije strokovne literature napisal teoretični del, medtem ko bom za praktičen del uporabil eksperimentalno metodo, s pomočjo katere bom obširno pregledal sodno prakso ter oblike pogodb v praksi. 2

2 LASTNINSKA PRAVICA 2.1 SPLOŠNO Lastninska pravica je najpomembnejša in najširša stvarna pravica v našem pravu. Njeno podlago je mogoče zaslediti že v Ustavi 1, kjer v 33. členu določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Njeno definicijo pa nadalje določa Stvarnopravni zakonik 2 v 37. členu, kjer pravi, da je to pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja pa lahko določi samo zakon. 2.2 OPREDELITEV LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica je v našem pravu sestavljena iz treh klasičnih lastniških upravičenj: pravice do posesti stvari (ius possidendi), pravice do uporabe in uživanja stvari (ius utendi et fruendi) in pravice do razpolaganja s stvarjo (ius abutendi). 3 Pravica do posesti, uporabe in razpolaganja stvari lastniku omogočajo, da stvar uporablja v skladu s svojimi interesi in željami, da uživa njene plodove, jo odsvoji ali obremeni, pa tudi uniči. Ta upravičenja tvorijo pozitivni vidik lastninske pravice, medtem ko negativni pomeni, da lahko lastnik od vsakogar zahteva, da se vzdrži kršitve njegove lastninske pravice. 4 Lastninska pravica je trajna, kar je moč razbrati iz drugega odstavka 37. člena SPZ, kjer je določeno, da lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj (razen, če zakon ne določa drugače). Vsakršna vezanost lastninske pravice na rok ali pogoj je nezdružljiva z njeno absolutno naravo in s samim bistvom lastninske pravice. V primeru možnosti pogojevanja in vezanja lastninske pravice na rok, bi le to pomenilo degradacijo osnovnih načel stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. 5 1 Ustava RS, Ur. l. RS, št. 33I/1991. 2 SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002. 3 Juhart Miha, v Juhart Miha, Vrenčur Renato, Tratnik Matjaž, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 206. 4 Tratnik M. v Stvarno pravo, str. 206 207. 5 Berden A. v SPZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 222. 3

Glede nepremičnin velja to načelo absolutno, iz česar izhaja, da ni mogoč začasni ali pogojni prenos lastninske pravice na nepremičninah. Tako sta glede nepremičnin izključena predvsem fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje in pridržek lastninske pravice. 6 Nekaj več o tem v enem izmed naslednjih poglavij. 2.3 NAČELO LOČEVANJA MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PRAVNIM POSLOM Ena glavnih ločnic med romanskim in germanskim pravnim sistemom je v obravnavanju prenosa lastninske pravice. Prvi obravnavajo pravni posel kot celoto, kar ima za posledico, da se lastninska pravica prenese že s samo sklenitvijo pogodbe. Pravni redi germanske pravne družine, kamor uvrščamo tudi Slovenijo, pa izhajajo iz načela ločevanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Posledično je potrebno za uspešen prenos lastninske pravice skleniti dva pravna posla. Najprej je potreben zavezovalni pravni posel (Verpflichtungsgeschäft), to je obligacijskopravna pogodba, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine in iz katere izhaja pravni naslov (titulus) za sam prenos. Ta pa se izvrši šele z razpolagalnim poslom (Verfügungsgeschäft), ki je pravni posel stvarnega prava. Sam razpolagalni posel praviloma še ne zadostuje za prenos pravice, ampak je s publicitetnim načelom potrebno še navzven razvidno realno dejanje (pri premičninah je to izročitve traditio). 7 2.4 NAČELO KAVZALNOSTI Znotraj germanske pravne družine pa obstaja še ena bistvena delitev. Pravni redi se tukaj razlikujejo glede odnosa med zavezovalnim pravnim poslom in razpolagalnim. Na eni strani so pravni sistemi, ki poznajo načelo kavzalnosti, kar pomeni, da je za veljavnost zavezovalnega pravnega posla potreben predhodno veljaven razpolagalni pravni posel (to so predvsem države: Slovenija, Avstrija, Švica, Nizozemska). Medtem ko so na drugi strani države (predvsem Nemčija), ki za veljaven prenos lastninske pravice ne postavljajo pogoja razpolagalnega posla oz. v času sklepanja zavezovalnega posla mora obstajati razpolagalni, vendar je ta lahko naknadno razveljavljen z učinkom ex tunc. To je načelo abstraktnosti. 6 Tratnik M. v Stvarno pravo, str. 207. 7 Tratnik M. v Stvarno pravo, str. 222. 4

2.5 OMEJENA MOŽNOST POGOJNEGA PRENOSA LASTNINSKE PRAVICE Kot smo že prej omenili, lastninska pravica ne sme biti vezana na rok ali pogoj, vendar SPZ na tem mestu določa dve izjemi glede premičnin. Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice. 8 Besedilo 63. člena SPZ uporablja izraz»zlasti«, kar pomeni, da so dopustni tudi drugi primeri pogojnega prenosa lastninske pravice. Tako lahko na primer starši prenesejo sinu študentu lastninsko pravico na osebnem računalniku pod razveznim pogojem, da do začetka naslednjega akademskega leta opravi pogoje za vpis v višji letnik študija. 9 8 63. člen SPZ. 9 Tratnik M. v Stvarno pravo, str. 224. 5

3 POSEST 3.1 SPLOŠNO Posest je dejanska oblast nad stvarjo in ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik je sicer v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga, pri čemer pa ni pomembno ali ima tudi pravico do tega. Čeprav ni pravica, pa vendar daje posestniku pravovarstveno upravičenje. Varuje se torej dejanska oblast nad stvarjo in ne pravica. Prav zaradi tega lahko privede posest oz. zagotavljanje varstva posesti do absurda. Celo tat uživa posestno varstvo, čeprav je njegova posest viciozna. 10 3.2 PRAVNE POSLEDICE PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH Posest ni pomembna samo z vidika varstva dejanske oblasti nad stvarjo, ampak predstavlja pridobitni način (modus) pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice in izvedenih stvarnih pravic na premičninah. Prenos lastniške posesti, ki pomeni spremembo lastniškega položaja, se praviloma izvede z dejansko izročitvijo (traditio vera), ki je navzven najbolj zaznavna oblika spremembe posestnega stanja. Odsvojitelj prenese svojo neposredno posest na pridobitelja. 11 Ker pa neposredna izročitev vedno ni mogoča oz. ne predstavlja najbolj optimalne rešitve, je naše pravo izoblikovalo še druge oblike prenosa posesti, ki pa za potrebe te naloge niso pomembne. Posest na premičninah je pomembna tudi z vidika publicitete, saj ustvarja privid lastninske pravice. 10 Vrenčur R. v Stvarno pravo, str. 95. 11 Vrenčur R. v Stvarno pravo, str. 100. 6

3.3 NEPOSREDNA IN POSREDNA POSEST Neposredna posest je urejena v 24. členu SPZ, kateri določa, da je to dejanska oblast nad stvarjo. V drugem odstavku istega člena pa določa, da je posredni posestnik tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Kadar govorimo o posesti, se največkrat misli na neposredno posest, saj ima v tem primeru posestnik popolno oblast nad stvarjo, medtem ko pri posredni posesti ne more direktno poseči po stvari. 12 PRIMER: A ima kolo, vendar ga ne potrebuje, zato ga posodi B- ju, kateremu je tako všeč, da ga želi kupiti. A se s tem strinja in kolo proda. Na samem začetku našega primera je A neposredni posestnik, medtem ko posrednega posestnika ni. Ko A posodi kolo B- ju, postane B neposredni posestnik, A pa posredni. Z samim nakupom kolesa pa B postane neposredni posestnik, medtem ko A ni več posestnik. 3.4 LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik (Eigenbesitzer). Kdor pa ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika (lastniškega posestnika ali drugega upravičenca, ki je lahko tudi nelastniški posestnik), je nelastniški posestnik (Fremdbesitzer). 13 Tako je glavna razlika med lastniško posestjo in nelastniško v obliki volje, s katero posestnik poseduje stvar. PRIMER: A najame od B- ja avto. V primeru da A priznava lastninsko pravico B- ja, potem je nelastniški posestnik. Kadar pa B ne želi več vrniti avta in sebe izkazuje kot lastnika, potem je lastniški posestnik. Vsekakor pa lastninsko razmerje ne glede na posest ostane nedotaknjeno. 14 12Wolf Manfred, Wellenhofer Marina, Sachenrecht, Verlag C.H.Beck, München 2008, str. 51. 13 Vrenčur R. v Stvarno pravo, str. 109. 14 Wolf M., Sachenrecht, str. 50. 7

4 PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE 4.1 SPLOŠNO»Eno od osnovnih pravil pogodbenega obligacijskega prava določa, da morata stranki vzajemne pogodbe istočasno izvršiti izpolnitev svoje obveznosti, če se nista drugače dogovorili.«15 Le to pravilo pa je dispozitivne narave in nima absolutnega učinka, kar pomeni, da se stranki lahko dogovorita drugače. 16 Pridržek lastninske pravice 17 je v našem pravu sicer urejen v Obligacijskem zakoniku 18, pri katerem gre za pogojni prenos lastnine, kjer prodajalec proda in izroči kupcu premično stvar pod odložilnim pogojem plačila celotne kupnine (glej prvi odstavek 520. člena OZ). Čeprav je kupec neposredni posestnik premične stvari, ne postane njen lastnik vse dokler ne plača celotne kupnine. Prodajalcu ostaneta lastnina in posredna posest, kupec pa pridobi neposredno posest in pričakovalno pravico, da bo pridobil lastnino, ko bo odložilni pogoj izpolnjen. Za prodajalca pomeni pridržek učinkovito sredstvo zavarovanja terjatve, za kupca pa je pomemben zato, ker dobi blago v svojo neposredno posest še preden ga je v celoti poplačal. Neposredna posest nad stvarjo namreč kupcu omogoča rabo in uživanje kupljene stvari. 19 Če za zaključek poglavja poskušamo kratko in jedrnato definirati pridržek lastninske pravice, potem bi ga razumeli kot»posebno pogodbeno klavzulo, s katero si prodajalec zadrži lastninsko pravico toliko časa, dokler kupec v celoti ne plača kupnine.«20 4.2 OBJEKT (PREDMET) LASTNINSKEGA PRIDRŽKA Pridržek lastninske pravice pride v poštev le glede premičnih stvari. Pri nepremičninah se zavarovanje prodajalčeve terjatve zagotavlja bodisi s hipoteko bodisi z zemljiškim dolgom ali na druge načine, kar je navedeno tudi v javnem 15 Juhart Miha, Pridržek lastninske pravice, Zbornik znanstvenih razprav, letnik: 57, ŽZ UL Republike Slovenije, Ljubljana, 1997, str. 1. 16 Juhart M. v OZ s komentarjem, 3. del, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 551. 17 (pactum reservati dominii, Retention of title, Eigentumsvorbehalt). 18 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001. 19Vrenčur R., Pridržek lastninske pravice, Podjetje in delo, letnik: 31, št. 6/7, Gospodarski vestnik članek, Ljubljana, 2005, str. 1366. 20 Juhart Miha, Pridržek lastninske pravice, str. 1. 8

registru (zemljiški knjigi). Nikakor pa ne more biti predmet pridržka nepremičnina, o čemer bo več povedanega v naslednjem poglavju. Poznamo pa tudi še t. i. zakoniti pridržek lastninske pravice na premičninah, ki nastane v postopku sodne delitve stvari v solastnini. Če je predmet delitve premičnina, obdržijo solastniki do izplačila na njej lastninsko pravico do vrednosti svojih idealnih deležev, kot so bili ugotovljeni s sklepom o delitvi (četrti odstavek 71. člena SPZ). 21 4.3 PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH Stališče, da je v našem pravu dopusten pridržek lastninske pravice na nepremičninah, je izrecno zavrnjen, kajti v skladu s pravno naravo lastninske pravice kot najobsežnejše stvarne pravice je določena prepoved vezanosti na pogoj. Zato lastninska pravica načeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj, lahko pa takšno vezanost določi zakon (glej drugi odstavek 37. člena SPZ). 22 Kot smo že v poglavju lastninske pravice povedali pa zakon izrecno v 63. členu SPZ dopušča vezanost lastninske pravice samo na premičninah, zlasti v primeru pridržka in fiduciarne lastninske pravice. Tudi zemljiškoknjižno pravo ne podpira niti pogojne niti na rok vezane vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo. 23 To izhaja tudi iz prvega odstavka 23. člena SPZ, kateri določa zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Institut pridržka lastninske pravice, kot ga poznamo na premičninah, pri nepremičninah pravno ni mogoč, še manj potreben, saj obstajajo druge zanesljive in v tujini že uveljavljene možnosti zavarovanja. a) Prva možnost zavarovanja je s hipoteko. Pri tem zavarovanju se bo lahko prodajalec v eni pogodbeni listini (prodajna pogodba in pogodba o ustanovitvi hipoteke) dogovoril s kupcem o prodaji nepremičnine in ustanovitvi hipoteke v breme kupca za zavarovanje neplačanega dela kupnine. To pomeni, da bo izstavil zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice prodajalec, zemljiškoknjižno dovolilo za obremenitev lastninske pravice pa kupec. b) Podobna pravna konstrukcija kot s hipoteko je možna tudi v povezavi z zemljiškim dolgom. Zemljiški dolg lahko ustanovi lastnik nepremičnine sam 21 Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanja plačil, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 220 221. 22 Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanj, str. 221. 23 Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanj, str. 221. 9

(lastniški zemljiški dolg), kar pomeni, da lahko obremeni svojo nepremičnino v korist vsakokratnega zakonitega imetnika zemljiškega pisma (kar je lastnik sam). Ko bo prenesel lastninsko pravico na kupca, bo pismo zadržal in mu bo služilo v zavarovanje neplačane kupnine. c) Enako bi lahko dosegli tudi tako, da bi prodajalec sicer sklenil s kupcem prodajno pogodbo, vendar pogodba ne bi vsebovala intabulacijske klavzule. To pomeni, da se kupec ne bo mogel vknjižiti kot lastnik v zemljiško knjigo. Ko bo kupec plačal kupnino v celoti, mu bo prodajalec izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom. Vendar je ta pravna konstrukcija lahko nevarna za kupca, če prodajalec v vmesnem času nepremičnino odsvoji tretji osebi ali če jo obremeni v korist tretje osebe. Zato se priporoča zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ki naj se predlaga hkrati s sklenitvijo prodajne pogodbe, pri čemer naj sklep zemljiškoknjižnega sodišča o zaznambi pridobi v posest kupec. Alternativa je tudi notarska hramba izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila (v posebni listini) in sklepa o zaznambi. V skladu z izrecnim dogovorom pa naj bo kupec upravičen zahtevati izročitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, ko na ustrezen način izkaže, da je kupnino poplačal v celoti. 24 Na podlagi pravkar povedanega menimo, da ni nobene potrebe po kakršnikoli prisilni uporabi pridržka lastninske pravice na nepremičninah oz. o analogni uporabi zakonskih določil pridržka na premičninah glede nepremičnin, saj imajo stranke pestro izbiro različnih možnosti zavarovanja svojih interesov pri prometu z nepremičninami. 4.4 SODNA PRAKSA Sodba VS RS II Ips 495/2002, 18. 09. 2003 Kupoprodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (in tudi s pridobitvijo nepremičnine v posest) lastninske pravice na nepremičnini ne pridobi, ker je potreben še pridobitni način, torej vpis v zemljiško knjigo. Pogodbeni dogovor, da se lastninska pravica na poslovnem prostoru vknjiži na ime kupca šele po plačilu celotne kupnine, zato ne predstavlja pridržka lastninske pravice v smislu 540. člena ZOR. 24 Vrenčur R., Retencijska pravica in pridržek lastninske pravice na nepremičninah?, Pravna praksa, št. 9, leto: 21, GV Založba 2002, str. 9. 10

Sodba VSL I Cp 1157/2001, 19. 09. 2001 Pridržek lastninske pravice je institut zavarovanja terjatve, ki se po svoji naravi prilega pravnemu poslovanju s premičninami. Pridobitev stvari v posest kupca namreč predstavlja pridobitni način lastninske pravice na premičninah, medtem ko pri nepremičninah pridobitev posesti takšnega učinka nima. Iz tega razloga tudi izročitev nepremičnine v posest kupca za prodajalca še ne predstavlja nevarnosti, ki bi jo moral ustrezno zavarovati. Nevarnost nastopi šele tedaj, ko je nepremičnina vknjižena na kupca. V tem primeru pa pravni red pozna drugačen način zavarovanja, in sicer s hipoteko. Tudi pozitivno pravo izrecno ureja le prodajo s pridržkom lastninske pravice glede premičnin (540. člen Zakona o obligacijskih razmerjih ZOR). Vse povedano pa kljub vsemu še ne pomeni prepovedi ustanavljanja pridržka lastninske pravice na nepremičninah. V skladu z načelom svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR) je torej pogodbena klavzula o pridržku lastninske pravice dopustna. Ker pa je pravni red izrecno ne ureja, ostaja odprto vprašanje njene vsebine. Sodba VS RS II Ips 677/2001, 26. 09. 2002 Tako kot v pritožbi toženca tudi v reviziji zelo obširno pojasnjujeta, kaj je to pridržek lastninske pravice, kdaj je mogoč, kaj pomeni, kakšni so njegovi učinki itd. Tem revizijskim trditvam ni mogoče oporekati. Hudovanje revizije, da sodišča ne razumejo tega instituta stvarnega prava, da ga pogosto ne uporabljajo, čeprav bi ga morala itd., je odveč. Ravno tako je odveč zatrjevanje, da sodišča odklanjajo uporabo tega pravnega instituta pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah. Prav nobeno od sodišč namreč ni nasprotovalo trditvam tožencev, da je uporaba tega instituta mogoča tudi pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah. Še več. Sodišče prve stopnje je delu zahtevka iz nasprotne tožbe ugodilo ravno ob sklicevanju na pridržek lastninske pravice. Ravno tako nobeno od sodišč ni odrekalo pravilnosti trditev tožencev, da mora biti v primeru lastninskega pridržka pravni posel sklenjen v obliki notarskega zapisa. Tako je vsaj bilo do uveljavitve Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 (OZ), ki je določil, da z njegovo uveljavitvijo neha veljati 5. točka 47. člena Zakona o notariatu, Uradni list RS, št. 13/94 do 41/95 ZN (prvi odstavek 1061. člena OZ). 11

Sodba VS RS III Ips 9/96, 05. 02. 1997 Prav ima pritožbeno sodišče, da 540. člena ZOR v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Ta namreč ureja pridržek lastninske pravice samo pri prodajah premičnih stvari, ne pa tudi pri prodajah nepremičnin. Sploh ni predpisa, ki bi kakorkoli urejal pridržek lastninske pravice pri prodajah nepremičnin. 12

4.5 UČINKI PRIDRŽKA LASTNINSKE PRAVICE PROTI TRETJIM OSEBAM Večina pravnih redov»starih«držav članic za učinkovanje lastninskega pridržka nasproti drugim kupčevim upnikom ne postavlja nobenih obličnostnih in/ali publicitetnih zahtev (Avstrija, Velika Britanija, Irska). Izjema so le potrošniške pogodbe, kjer se že za veljavnost med strankama zahteva (navadna) pisna oblika ter na Nizozemskem tudi druge "pogodbe o obročnem kupu." 25 Za razliko od drugih držav pa naše pravo določa v drugem odstavku 520. člena OZ, da ima pridržek pravice učinke nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice, notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari. Ta določba je bila vnesena v naše pravo z namenom, da se izključi možnost antidatiranja pridržkov in s tem oškodovanja ostalih upnikov dolžnika (kupca s pridržkom). Kupec, ki je na primer kupil določeno blago na podlagi nepogojne prodajne pogodbe, bi lahko v cilju priviligiranja prodajalca antidatiral pridržek lastninske pravice in na ta način postavil konkretnega prodajalca v bistveno boljši položaj. Prav zahteva po overitvi podpisa kupca pa takšne zlorabe preprečuje. Ta oblikovna zahteva torej ni pogoj za veljavnost pridržka med strankama samima (inter partes), pač pa je pogoj za veljavnost pridržka proti ostalim kupčevim upnikom, kar bo prišlo do izraza predvsem v primeru kupčeve insolventnosti. 26 Tako v primeru, da podpis kupca na prodajni pogodbi s pridržkom lastninske pravice ne bo overjen, prodajalec v primeru insolventnosti kupca izenačen z ostalimi navadnimi upniki. 4.6 MEDNARODNI VIDIK UČINKOV LASTNINSKEGA PRIDRŽKA PROTI TRETJIM OSEBAM Lastninski pridržek je standardna klavzula v velikem številu prodajnih pogodb in je tako v neposredni povezavi z načelom prostega pretoka blaga znotraj EU. Za ta prosti pretok je bistvenega pomena, da prodajalec v eni državi članici, ki prodaja kupcu v drugi državi članici, ve, kakšen bo njegov položaj, če se bo moral v kupčevi državi sklicevati na lastninski pridržek. 27 25 Tratnik M., Pridržek lastninske pravice, URL: www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/pdf/cip/17_3_10_tratnik_civil.pdf (22.9.2010), str. 7. 26Tratnik M., Pridržek lastninske pravice, str. 1. 27 Tratnik Matjaž, Pretirana obličnost pri lastninskem pridržku, Podjetje in delo, št. 5, letnik 25, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, str. 684 685. 13

Čeprav je pridržek lastninske pravice v našem pravu urejen v Obligacijskem zakoniku, gre za stvarni institut. To pa je bistvenega pomena v mednarodnem zasebnem pravu, saj se bo pridržek presojal po stvarnem statutu, kateri določa, da se stvarne pravice na premičninah presojajo po pravu države, kjer premičnina leži (lex rei sitae). Premičnina pa se v večini primerov nahaja ravno v državi kupca (namen pridržka), kar pomeni, da ga bo ta pravni red priznal s tem, ko ga bo trasponiral v lastninski pridržek po lastnem pravu. V primeru stečaja kupca bo torej imel pridržek učinke kot jih predpisuje pravo kupčeve države. V skladu s povedanim se lahko pripeti, da bo prodajalec, misleč, da si je izgovoril veljaven lastninski pridržek, presenečen, ko stečajni upravitelj v kupčevi državi ne bo priznal lastninskega pridržka, bodisi ker dotično pravo ne priznava učinkov lastninskega pridržka v stečaju (na primer belgijsko pravo) ali pa zato, ker lastninski pridržek ni dogovorjen v predpisani obliki (na primer slovensko ali italijansko pravo). 28 Glede na to, da se v mednarodni prodaji blaga dosti uporablja tudi Dunajska konvencija 29, je potrebno še dodati, da konvencija v drugem stavku 4. člena s primeroma določa območja neuporabe konvencije, med katerima je tudi prenos lastninske pravice, kar pomeni, da se nikoli ne bo uporabila glede pridržka. 30 4.7 DIREKTIVA 2000/35/EC V skladu z direktivo 2000/35/EC 31 je tudi naš OZ, ki določa kot obličnostno zahtevo notarsko overitev kupčevega podpisa. V pretežni meri se direktiva nanaša na določitev obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, delno pa tudi na pridržek lastninske pravice, vendar le za razmerja med gospodarskimi subjekti ter razmerja med le-temi in osebami javnega prava, ki nastopajo na trgu. Direktiva opredeljuje pridržek v 3. točki 2. člena kot pogodbeni dogovor, v skladu, s katerim prodajalec zadrži lastninsko pravico na blagu tako dolgo, dokler kupnina ni plačana v celoti. V členu 4. direktive pa je urejeno, da morajo države članice v nacionalnih ureditvah zagotoviti, da sme prodajalec zadržati lastninsko pravico na blagu vse do popolnega plačila kupnine, če je bila klavzula o pridržku lastninske pravice izrecno dogovorjena med kupcem in prodajalcem pred dobavo blaga. Namena same direktive sta, da države, katere še niso imele urejenega pridržka lastninske pravice, tega sploh uvedejo in da se preprečijo zlorabe v zvezi z antidatiranji pridržkov. 32 28 Tratnik M., Pretirana obličnost pri lastninskem pridržku, str. 685. 29 Dunajska konvencija, Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe 10-395/1984. 30 Huber Peter, Alastair Mullis, The CISG, Sellier, München 2007, str. 20 21. 31 Direktiva 2000/35/EC, OJ L 200, 8.8.2000, p. 35 38. 32 Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanj, str. 226. 14

4.8 POGODBA O PRODAJI S PRIDRŽKOM LASTNINSKE PRAVICE ki sta jo dogovorila in sklenila 1. (navedba firme oz. imena in sedeža družbe, ter osebe pooblaščene za zastopanje) ID št. za DDV...., matična št.: TRR, kot prodajalec in 2. (navedba firme oz. imena in sedeža družbe, ter osebe pooblaščene za zastopanje) ID št. za DDV...., matična št.: TRR, kot kupec. Predmet prodaje 1. člen (1) Prodajalec proda, kupec pa kupi (navedba blaga)..... (navedba podrobnejših dimenzij blaga)... (2) Prodajalec proda blago, navedeno v prejšnjem odstavku tega člena, s pridržkom lastninske pravice. Prevozna klavzula 2. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se bodo za njuno pogodbeno razmerje v zvezi s pogoji dobave uporabljali»incoterms 2000«. Pogodbeni stranki se dogovorita za klavzulo»exw EX WORKS (frankotovarna).... (navedba sedeža prodajalca)«. Pogodbeni stranki sta prav tako sporazumni, da opravi izvozno carinjenje prodajalec. 15

Čas izročitve blaga in zamuda prodajalca 3. člen (1) Pogodbeni stranki sta sporazumni, da bo prodajalec izročil blago kupcu, ki bo ustrezalo opisu iz 1. člena te pogodbe, na svojem sedežu, v skladu z 2. členom te pogodbe najkasneje do.. (navedba datuma izročitve blaga). (2) Če prodajalec zamudi z izpolnitvijo v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, je dolžan kupcu plačati pogodbeno kazen v višini 1% pogodbene vrednosti za vsaki dan zamude, vendar skupaj ne več kot 15% pogodbene vrednosti. (3) Če prodajalec zamuja z dobavo blaga ali če ga sploh ne more proizvesti zaradi tehničnih in tehnoloških težav v proizvodnji, je dolžan o tem nemudoma pisno obvestiti kupca ter mu natančno pojasniti nastalo situacijo. V takem primeru ima kupec pravico opraviti kritni kup, vendar mora o svoji nameri nemudoma obvestiti prodajalca ter mu določiti dodatni rok za izpolnitev obveznosti, če je ta po naravi stvari še mogoča. (4) Če je v tej pogodbi označen rok za izpolnitev kakšne obveznosti z izrazom»nemudoma«, se šteje, da ja treba dejanje opraviti v osmih dneh. Kupnina in način plačila 4. člen (1) Kupec se zaveže plačati kupnino v.. (št. obrokov) obrokih, pri čemer plača... (navedba datuma plačila obroka).. (navedba odstotka kupnine odvisno od števila obrokov)..pogodbene cene, kar znaša.. (navedba zneska in valute).,... (navedba datuma plačila drugega obroka)... (navedba odstotka) pogodbene cene, kar znaša (navedba zneska in valute)..itd. odvisno od števila obrokov. Tako znaša skupna kupnina za prodano blago iz 1. člena te pogodbe. (navedba zneska in valute).. Cena je določena glede na pariteto EXW iz 2. člena te pogodbe. (2) V ceno iz prvega odstavka tega člena ni vštet davek na dodano vrednost (DDV), ki ga bo prodajalec obračunal po predpisani stopnji ob izdaji vsakokratne fakture. 16

Zamuda kupca 5. člen (1) Če kupec zamudi s plačilom kateregakoli obroka kupnine, lahko prodajalec bodisi odstopi od pogodbe ali pa zaračuna zakonske zamudne obresti, ki so za 20% višje od predpisanih zakonskih zamudnih obresti. Če prodajalec odstopi od pogodbe, mora to kupcu pisno sporočiti. Odstop učinkuje od trenutka, ko je kupec prejel pisno odstopno izjavo prodajalca. Pri odstopu od pogodbe lahko prodajalec uveljavlja odškodnino za kritno prodajo. (2) Kupec je dolžan prevzeti blago v kraju in času, kot je dogovorjeno med pogodbenima strankama. Če kupec v dogovorjenem kraju in času blaga ne prevzame (prevzemna zamuda), je dolžan prodajalcu plačati pogodbeno kazen v višini 1% pogodbene obveznosti za vsak dan zamude, vendar skupaj ne več kot 15% pogodbene vrednosti. Če so prodajalcu zaradi skladiščenja blaga nastali večji stroški (škoda po krivdi kupca), kot je znesek pogodbene kazni, do katerega je upravičen, lahko zahteva še razliko do popolne odškodnine. V vsakem primeru lahko prodajalec, čeprav kupec ni prevzel blaga, zahteva plačilo kupnine. Če pogodbeni stranki določita nov datum prevzema blaga, kupec ni prost svojih obveznosti, ki so nastale zaradi zamude, razen če prodajalec s tem izrecno in pisno soglaša. Overitev 6. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se podpis kupca na tej pogodbi overi pri notarju, pri čemer krije stroške notarske overitve. (kupec/prodajalec).. Nasprotja med določili te pogodbe in morebitnimi splošnimi pogoji poslovanja kupca 7. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da bodo v primeru nasprotja med določili splošnih pogojev poslovanja in določili tega dogovora veljali posebni dogovori iz te pogodbe. 17

Izvodi pogodbe in stroški pogodbe 8. člen Pogodba je sestavljena v štirih identičnih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po dva. Stroške priprave pogodbe se zaveže plačati prodajalec. Merodajno pravo 9. člen Za to pogodbeno razmerje, kot tudi na njegovi podlagi sklenjene posamične prodajne pogodbe ter dopolnitve, velja izključno pravo.. (navedba nacionalnega prava npr. pravo Republike Slovenije, pravo Zvezne republike Nemčije, vsekakor ne Dunajska konvencija CISG). Mirno reševanje sporov 10. člen Stranki si bosta prizadevali rešiti morebitne spore, izvirajoče iz te pogodbe, sporazumno, če pa sporazum ne bo mogoč, bo za spor pristojno sodišče v 33 V (kraj in datum) Podpis prodajalca. Podpis kupca.. 33 Celotna pogodba: Vrenčur Renato, Pridržek lastninske pravice: vzorec pogodbe s predgovorom in komentarjem, Odvetnik, št. 3, leto 4, 2002, str. 15-19 in Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, Šlamberger Miha, Zavarovanje plačil, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor, Maribor 2010, str. 375-383. 18

5 PRIČAKOVALNA PRAVICA 5.1 SPLOŠNO Za pričakovalno pravico gre, ko je pridobitev določene pravice (največkrat lastninske) že na taki stopnji (tako gotova), da pomeni zavarovan pridobitni položaj (na primer položaj kupca, ki je kupil premično stvar s pridržkom lastninske pravice ter je predvsem od njegove volje odvisno ali bo postal lastnik stvari če bo kupnino plačal v celoti). Pridobitev lastnine je torej v takšnem primeru odvisna le še od nastopa pogoja, na katerega prodajalec nima več vpliva. Pričakovalna pravica je zato predstopnja pričakovane pravice (lastninske pravice). 34 Kupec, ki je pridobil posest od prodajalca je neposredni nelastniški posestnik. Na podlagi prodajne pogodbe ima kupec relativno upravičenje do posesti nasproti prodajalcu, medtem ko ima na podlagi pričakovalne pravice absolutno upravičenje proti vsakomur, tudi lastniku. 35 Pomembnost pričakovalne pravice, kot premoženjske pravice, je v tem, da se lahko kot predstopnja lastnine prenaša. Le pri tistem, ki je imetnik pričakovalne pravice, se lahko spremeni v polno pravico. Velik praktičen pomen ima pričakovalna pravica, torej zaradi prenosljivosti in varstva (o čemer bo več povedanega v naslednjih dveh poglavjih). 36 5.2 PRENOS PRIČAKOVALNE PRAVICE Kupec s pridržkom lahko njegovo pričakovalno pravico po splošnih pravilih prenosa stvarnih pravic prenese. 37 Edino vprašanje, ki se pojavi, je ali ni prenos pričakovalne pravice v nasprotju z zavarovalno funkcijo pridržka. Wieling na tem mestu poudarja, da je za prodajalca vseeno, kdo v trenutku izpolnitve pogoja postane lastnik in zato prenos pričakovalne pravice ne vpliva na prodajalčeve interese. 38 Posledično za prenos pravice ni potrebno soglasje prodajalca. Kupec seveda s prenosom pričakovalne pravice še ne prenaša lastninske pravice na stvari, pač pa nekaj manj, saj še ni postal lastnik stvari. Kupec še nima razpolagalne sposobnosti glede stvari, je pa že imetnik pričakovalne pravice in zato lahko z njo tudi 34 Vrenčur R., Pridržek lastninske pravice, str. 1368. 35 Wolf M., Sachenrecht, str. 163. 36 Vrenčur R., Pridržek lastninske pravice, str. 1368. 37 Primerjaj: Juhart M., Pridržek lastninske pravice, str. 9. 38 Wieling Hans Josef, Sachenrecht, Springer, Berlin 2006, str. 807. 19

razpolaga. Če se odložilni pogoj izpolni, se pričakovalna pravica spremeni v polno pravico (lastninsko pravico), če pa se odložilni pogoj ne izpolni, pričakovalna pravica preneha. Če bo pričakovalna pravica prenesena na koga tretjega, bo potrebno, da bo tudi tretji»bedel«nad tem, da se bo pogoj izpolnil. Kajti neaktivnost prenosnika (kupca s pridržkom) glede poplačila celotne kupnine rezultira v izgubi pričakovalne pravice tretjega, na katerega je bila pričakovalna pravica prenesena. 39 Naslednja značilnost, kot posledica prenosa pričakovalne pravice, je ta, da gre za neposredno pridobitev lastninske pravice. To pomeni, da kupec s pridržkom, ki je prenesel pričakovalno pravico, nikoli niti za juridično sekundo ne postane lastnik stvari. 40 5.3 PRAVNO VARSTVO PRIČAKOVALNE PRAVICE Pričakovalna pravica kot predstopnja lastninske pravice oz. lastninska pravica z odbitkom si zasluži enako varstvo kot sama lastninska pravica. Zato je pravica do posesti imetnika pričakovalne pravice varovana zoper neupravičene posestnike s pomočjo analogne uporabe določb o lastninskopravni tožbi. Imetnik pričakovalne pravice (kot absolutne pravice) pa ni upravičen samo do lastninskopravne tožbe, temveč tudi do odškodninske tožbe zoper povzročitelja škode, kakor tudi do tožbe zoper motenje posesti. Samo varstvo pričakovalne pravice, na podlagi analogne uporabe določb o lastninski tožbi, pa še ne pomeni, da so s tem krateni kakršnikoli zahtevki lastnika. 41 Tako bi se v najslabšem primeru lahko zgodilo, da bi odškodnino za uničenje blaga, prodanega s pridržkom lastninske pravice, zahtevala tako imetnik pričakovalne pravice kot tudi lastnik. V tem primeru bi bil do odškodnine upravičen vsekakor samo lastnik blaga (kajti oškodovalec je dolžan škodo povrniti samo enkrat), medtem ko bi kupec s pridržkom na podlagi stvarne subrogacije pridobil pričakovalno pravico na terjatvi. 42 V tem primeru pa bi se po našem mnenju pričakovalna pravica prenašala s cesijo, saj gre za obligacijsko pravico (terjatev). 39 Vrenčur R., Pridržek lastninske pravice, str. 1368 1369. 40 Vrenčur R., Pridržek lastninske pravice, str. 1369. 41 Wolf M., Sachenrecht, str. 164 165. 42 Wolf M., Sachenrecht, str. 164 165. 20

5.4 SODNA PRAKSA Sklep VSL II Cp 1899/99, 24. 11. 1999 Kupec ima pri prodaji s pridržkom lastninske pravice položaj publicianskega (domnevnega) lastnika. Zato ima zoper tretjega vindikacijsko in negatorno publiciansko tožbo. 21

6 PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE IN PRODAJA NA OBROKE Največkrat se pridržek lastninske pravice pojavlja v praksi s pogodbo o prodaji na obroke. S pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih (522. člen OZ). 523. člen OZ določa, da mora biti pogodba na obroke sestavljena v pisni obliki, v kateri se mora navesti poleg opredelitve stvari in cene tudi skupni znesek vseh obročnih odplačil, znesek posameznih obrokov ter njihovo število in roki. Prav tako pa določbe OZ- ja vsebujejo tudi odstopna upravičenja, tako lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom. V primeru, da je kupec poravnal prvi obrok, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine. Izjemoma lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo le z enim obrokom, kadar za plačilo kupnine niso predvideni več kot štirje obroki. Kadar kupec zamudi z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine in kadar zamudo le z enim obrokom (če ni predvidenih več kot štiri obrokov), lahko prodajalec, namesto da bi odstopil od pogodbe, zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine, vendar mu mora pred tem pustiti dodaten petnajstdnevni rok (525. člen OZ). 43 Gre za dispozitivne določbe, kar pomeni, da se lahko stranki dogovorita tudi drugače. Če se pogodba razveže, mora prodajalec vrniti kupcu prejete obroke z obrestmi od dneva, ko jih je prejel in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel za stvar, medtem ko mora kupec vrniti prodajalcu stvar v stanju, v kakršnem je bila tedaj, ko mu je bila izročena in mu dati povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe (526. člen OZ). Pri prodaji na obroke je sicer določena pisna oblika, ki ni ad valorem, temveč ad probationem. Vendar, če bosta stranki želeli, da ima pridržek lastninske pravice učinke tudi proti tretjim osebam, bosta tako ali tako morali overiti podpis kupca na pogodbi (pisni seveda). 44 43 Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanj, str. 229. 44 Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanj, str. 229 230. 22

6.1 SODNA PRAKSA Sodba VS RS II Ips 280/2002, 12. 02. 2004 Na konkretni ravni obravnavane zadeve je zato treba poudariti, da se elementi najemne pogodbe kažejo v dogovoru, da dajalec leasinga za določen čas prepusti predmet v uporabo jemalcu leasinga in za to dobiva plačilo. Na drugi strani pa prevalitev tveganja in razbremenitev odgovornosti dajalca leasinga na jemalca leasinga kaže na to, da je dogovor prevzel tudi značilnosti prodajne pogodbe. Ob upoštevanju končnega namena strank, to je prehoda lastninske pravice s plačilom zadnjega obroka, sodi ta dogovor tudi v sklop prodaje na obroke kot modalitete prodajne pogodbe. Pri prodaji na obroke pridobi kupec lastninsko pravico takoj, izjemoma pa z odloženim pogojem, če je hkrati dogovorjen pridržek lastninske pravice. Sklenjeni dogovor tako vsebuje tudi elemente prodaje na obroke s pridržkom lastninske pravice. Glede na navedeno je pravilna tudi presoja nižjih sodišč, da za to pogodbo veljajo pravila o prodaji na obroke kot to določa prvi odstavek 550. člena ZOR, zaradi česar so nična tista njena določila, ki bi bila za kupca (leasingojemalca) manj ugodna od določb ZOR, ki to vrsto posla urejajo (551. člen ZOR). 23

7 POSEBNE OBLIKE PRIDRŽKA LASTNINSKE PRAVICE Zgolj navaden pridržek lastninske pravice se je v praksi mnogokrat izkazal kot nezadostno in ne dovolj učinkovito zavarovanje terjatve. Zato je gospodarska praksa izoblikovala nekaj novih oblik pridržka lastninske pravice, ki boljše in učinkoviteje zavarujejo položaj prodajalca s pridržkom. 7.1 PODALJŠANI PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE Eden glavnih razlogov, da se je pridržek lastninske pravice razvijal v praksi, je razpolagalna nesposobnost kupca s pridržkom. V večini primerov prodaj s pridržkom je kupec takšen gospodarski subjekt, da bo želel kupljeno blago odsvojiti naprej, saj bo najverjetneje prav s pridobljeno kupnino poplačal terjatev zoper prodajalca s pridržkom. Vendar se pri želeni nadaljnji odsvojitvi pojavi problem razpolagalne nesposobnosti, ki je posledica navadnega pridržka lastninske pravice. Kar v praksi pomeni, da kupec s pridržkom proda blago naprej in dobroveren kupec takšnega blaga postane originarno lastnik na podlagi določb pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. S tem pa bo prodajalec izgubil svojo zavarovanje terjatve, ki jo ima zoper kupca. S ciljem da do takšnih primerov v praksi ne bi prihajalo, se je izoblikoval institut podaljšanega pridržka lastninske pravice (oz. pridržek lastninske pravice s klavzulo o odsvojitvi 45 ), kateri daje kupcu, na podlagi neke vrste pooblastila s strani prodajalca, upravičenje, da s stvarjo razpolaga oz. jo odsvoji. Ker pa bo v tem primeru končni kupec blaga postal sicer derivativno lastnik, bo prodajalec kljub temu izgubil lastninsko pravico in s tem svoje zavarovanje. Zato se v takih primerih dogovori še (anticipirana) fiduciarna cesija, katera predstavlja, v primeru odsvojitve blaga kupca s pridržkom, varstvo terjatve prodajalca. 46 V praksi je to izvedeno sledeče. Prodajalec blaga si bo v pogodbi o prodaji dogovoril najprej navaden pridržek lastninske pravice, ki ga bo varoval, dokler bo kupec s pridržkom blago hranil v svojih prostorih. Za nadaljnje odsvojitve kupca s pridržkom pa bo dogovorjena klavzula o odsvojitvi, v kateri bo prodajalec dovolil kupcu s pridržkom, da odsvoji blago tretjemu, vendar se bo zavaroval z anticipirano fiduciarno cesijo, na podlagi katere bo kupec pridobival terjatve proti 45 Prim. Tratnik M., Pridržek lastninske pravice, str. 2 3. 46 Vrenčur Renato, Knez Rajko, Posebne oblike pridržka lastninske pravice kot inovacija gospodarske poslovne prakse, Pravnik, letni: 55, št. 6 8, Zveza društev pravnikov Slovenije, Ljubljana 2000, str. 398 401. 24

tretjim osebam (kupčevim kupcem). Hkrati pa bo kupca s pridržkom pooblastil še za izterjavo terjatev, saj bo le tako lahko poplačal kupnino. V praksi se pogosto dogaja, da kupci s pridržki ne želijo, da se pridržek in fiduciarna cesija javno razglašata, zato gre v večini primerov za tiho cesijo, kar pomeni, da tretja oseba, ki kupi blago od kupca s pridržkom, sploh ne ve za pridržek. Razlogi za to so ekonomski, saj bi v primeru vedenja, tretje osebe predvidevale, da je kupec s pridržkom v slabem finančnem stanju. V primeru, da kupec s pridržkom sicer izterjuje terjatve od tretjih oseb, prodajalcu pa ne poravnava kupnine, lahko slednji obvesti tretje osebe o cesiji in izterja preostalo kupnino od njih. V tistem trenutku pa tiha cesija postane javna in tretje osebe ne morejo več izpolniti obveznosti kupcu s pridržkom. 47 47 Vrenčur R., Posebne oblike pridržka, str. 399 401. 25

7.2 POGODBA O PRODAJI S PODALJŠANIM PRIDRŽKOM LASTNINSKE PRAVICE ki sta jo dogovorila in sklenila 1. (navedba firme oz. imena in sedeža družbe, ter osebe pooblaščene za zastopanje) ID št. za DDV...., matična št.: TRR, kot prodajalec in 2. (navedba firme oz. imena in sedeža družbe, ter osebe pooblaščene za zastopanje) ID št. za DDV...., matična št.: TRR, kot kupec. Predmet prodaje 1. člen (1) Prodajalec proda, kupec pa kupi (navedba blaga)....... (navedba podrobnejših dimenzij blaga)...... Prodajalec proda blago, navedeno v prejšnjem odstavku tega člena, s podaljšanim pridržkom lastninske pravice. Prevozna klavzula 2. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se bodo za njuno pogodbeno razmerje v zvezi s pogoji dobave uporabljali»incoterms 2000«. Pogodbeni stranki se dogovorita za klavzulo»exw EX WORKS (franko tovarna).. (navedba sedeža prodajalca)«. Pogodbeni stranki sta prav tako sporazumni, da opravi izvozno carinjenje prodajalec. 26