TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018
Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j. 1človek /6; 1/5 MK je smrtnih; Incidenca MK je 25% višja pri moških kot pri ženskah; 45% ljudi, ki doživijo MK je 65 let in 27% bolnikov 55 let; Vodilni vzrok zmanjšane zmožnosti pri odraslih, 40% ljudi ima zmerne, 20% hude težave pri funkcioniranju.
Možganska kap = bolezen možganskega žilja, vzrok za motnje krvnega pretoka v možganih. Temu sledijo okvare možganskih struktur. Ishemična možganska kap Znotraj možganska krvavitev Subarahnoidna krvavitev
Nevroške posledice možganske kapi Hemipareza 88 % Ataksija 20% Hemianopsija 26% Motnje vida 66% Afazija 33% Dizartrija 48% Motnje zaznavanja 80% Spoznavne motnje 92% Depresija 29% Motnje nadzora sfinktrov 50% Disfagija 40%
Napredek pri zdravljenju AMK o Slikovne diagnostične metode o Sodelovanje zdravstvenih služb o Enote za MK o Široka uporaba fibrinolitičnega zdravljenja o Mehanske tehnike rekanalizacije arterij
PARTNER OČE USLUŽBENEC PRIJATELJ PLANINEC SMUČAR Po možganski kapi???
Ljudje, ki so preživeli MK, doživljajo različne omejitve pri dejavnostih in sodelovanju v življenjskih situacijah. Največ težav navajajo zaradi: slabe mobilnosti (58%) utrujanja (52%) slabše koncentracije (45%) padcev (44%) Saunders et al. Stroke 2014.
Spremlajoče bolezni: Arterijska hipertenzija Bolezni srca Sladkorna bolezen Artroza velikih sklepov (¼ preživelih po MK) Funkcijsko stanje pred MK: Zmerna do huda stopnja zmanjšane zmožnosti (⅕ preživelih po MK) Demenca (10% preživelih po MK) Gordon et al. Circulation 2004.
Telesna zmogljivost ljudi po MK Pogosto slaba. telesna nedejavnost pred MK nevrološka okvara telesna nedejavnost po MK spremljajoče bolezni fiziološke spremembe po MK >80% časa preživijo sede V primerjavi z zdravimi: vzdržljivost srčno-žilnega sistema 50-60% mišična moč/ jakost 40-60% Tieges Z et al. Arch Phys Med Rehabil 2015. Saunders et al. Stroke 2014.
VO2 ml/kg/min Telesna zmogljivost ljudi po MK in DA 30 25 20 15 10 5 MET 3 MET Osnovne dnevne aktivnosti 5 0 zdravi Ivey FM et al. Top Stroke Rehabil 2005. MK
Kronično obdobje po MK Redno sledenje bolnikov Programi telesne vadbe Prostočasne aktivnosti Pang M et al. Cardiovasc Dis 2013. Billinger S et al. Stroke Research and Treatment 2012.
Telesna vadba po MK Telesna vadba je kompleksni postopek z raznovrstnimi učinki. Saunders et al. Stroke 2014. S posamezno vrsto telesne vadbe lahko vplivamo na več funkcijskih težav, ki so posledica možganske kapi. Utrujanje
Telesna vadba po MK Dokazano: telesno zmogljivost sposobnost hoje mišično moč zg. udov Billinger SA et al. Stroke 2014. Ni dovolj raziskano: mišično moč sp. udov št. padcev simptomov depresije izvršilnih sposobnosti in spominskih funkcij utrudljivosti z zdravjem povezana QoL
Vrsta in način vadbe skupinska vadba aerobna vadba vadba za izboljšanje mišične moči / jakosti (zlasti za zg. del telesa) vadba za izboljšanje gibljivosti
Intenzivnost vadbe po MK??? Ocena funkcijskih zmogljivosti: pregled pri internistu ali kardiologu EKG meritve krvnega tlaka osnovne laboratorijske preiskave obremenitveno testiranje Erjavec T et al. Rehabilitacija 2015 Obremenitveno testiranje
Priporočila za odmerjanje telesne vadbe po MK Vrsta vadbe Intenzivnost Pogostnost Trajanje Aerobna vadba Vadba za mišično moč in jakost Vadba za gibljivost (pred ali po aerobni vadbi ali za mišično moč in jakost) Živčno-mišična vadba 55-80% najvišjega SU 8-10 vaj, ki zajemajo glavne mišične skupine pri 50-80% max.mišične jakosti 3-5 krat / teden 20-60 min (ali večkrat po 10 min); 5-10 min ogrevanja in ohlajanja 2-3 krat / teden Za vsako vajo 3 serije 10-15 ponovitev; Sčasoma postopno večanje obremenitve. Statično raztezanje 2-3 krat / teden Zadržati za 10-30 sek Vaje za ravnotežje, Tai-chi, Joga; dopolnilo pri aerobni vadbi in vadbi za mišično moč, jakost in gibljivost
Načrtovanje vadbe za ljudi po MK Funkcijska zmožnost Telesna zmogljivost Zanimanje Dostopnost Za motivacijo in vztrajnost: o o o o o nove aktivnosti sodelovanje bolnikovega partnerja vadba ob glasbi interaktivne računalniške igre priznanje po vadbi
Načrtovanje vadbe za ljudi po MK Funkcijska zmožnost Telesna zmogljivost Zanimanje Dostopnost ogrevanje / ohlajanje prepoznavanje utrujenosti izogibanje bolečini dnevi počitka
Šport po MK Prilagoditev športnih aktivnosti Nove, primernejše športne aktivnosti HOJA POČASEN TEK PLAVANJE VODNA AEROBIKA KOLESARJENJE FITNES VADBA V TELOVADNICI PLES
NAMIZNI TENIS JOGA PILATES JAHANJE GOLF LOKOSTRELSTVO
Nevarnosti pri vadbi po MK Smernice za vadbo temeljijo na predpostavki, da koristi vadbe presegajo tveganje. poškodbe mišično skeletnega sistema nenadni srčni dogodek (akutni koronarni sindrom, motnje ritma, srčni zastoj) Billinger SA et al. Stroke 2014.
Nevarnosti pri vadbi po MK Smernice za vadbo temeljijo na predpostavki, da koristi vadbe presegajo tveganje. PREPREČEVANJE presejalno testiranje nadzor med vadbo izobraževanje bolnikov poškodbe mišično skeletnega sistema nenadni srčni dogodek (akutni koronarni sindrom, motnje ritma, srčni zastoj) Billinger SA et al. Stroke 2014.
Zaključek Telesna vadba pri ljudeh po preboleli možganski Podcenjen del zdravstvene oskrbe telesna zmogljivost, funkcijsko stanje Individualno prilagojena vadba / nadzorovana