PODOBA SLOVENSKIH GOSPODINJSTEV SKOZI PRIZMO NACIONALNIH RAČUNOV Mojca Škrlec (mojca.skrlec@gov.si), Statistični urad RS POVZETEK Za merjenje stanja gospodarstva in ugotavljanje gospodarskih gibanj se tako v svetu kot tudi v Sloveniji najpogosteje uporablja bruto domači proizvod. Zato je širši javnosti ta kategorija nacionalnih računov tudi najbolj poznana. Vendar pa nacionalni računi niso le bruto domači proizvod, ampak bogata celota podatkov. V prispevku bo podrobneje predstavljen položaj sektorja gospodinjstev v obdobju 2000-2007. Na osnovi različnih podatkov nefinančnih in finančnih sektorskih računov bo analizirana skladnost med samopodobo prebivalstva in uradnimi agregatnimi statističnimi podatki. Tako bomo ugotavljali, kaj se je v opazovanem obdobju dogajalo s plačami, socialnimi prispevki, izdatki za končno potrošnjo, z varčevanjem gospodinjstev, zadolževanjem in drugimi kategorijami, ter ugotavljali, kaj nam ti podatki natančneje povedo o sektorju gospodinjstev. Ključne besede: gospodinjstva, nefinančni sektorski računi, finančni sektorski računi, plače, socialni prejemki, potrošnja, investicije, varčevanje, posojanje/izposojanje SLOVENIAN HOUSEHOLDS IN THE VIEW OF NATIONAL ACCOUNTS ABSTRACT All around the world and in Slovenia as well, gross domestic product is the most widely used for the measurement of the national economy and the assessment of business cycles. Because of this, this category of national accounts is broadly well known. However, national accounts are not only gross domestic product but also a rich set of other data. In this paper the situation regarding Slovenian households in the 2000-2007 period will be presented. On the basis of different data of financial and non-financial sector accounts, the coherence between the self image of households and official aggregate statistical data will be analysed. We will assess what was happening with wages, social contributions, household s final consumption expenditure, household s savings, net borrowing and other categories of household accounts and what these data tell us about the household sector. Key words: households, non-financial sector accounts, financial sector accounts, wages, social benefits, consumption, fixed capital formation, saving, lending/borrowing 1
1. UVOD S področja nacionalnih računov je širši javnosti najbolj poznan agregat bruto domači proizvod. Vendar pa sistem nacionalnih računov obsega različne podatke, ki še podrobneje prikazujejo položaj gospodarstva kot celote in tudi po posameznih institucionalnih sektorjih. Ker je ločeno opazovanje posameznih institucionalnih enot nemogoče, enote združujemo v skupine, imenujemo jih institucionalni sektorji, od katerih se nekateri delijo na podsektorje. Vsak od sektorjev in podsektorjev združuje institucionalne enote s podobnim ekonomskim vedenjem. Transakcije so združene v zaporedje računov, ki prikazuje vse vidike ekonomskega obnašanja, od proizvodnje do razdelitve dohodka, preko potrošnje in investicij do posojanja in izposojanja, ki financira ekonomsko aktivnost sektorja. Vsak posamezen račun sektorja pripelje do izravnalne postavke izračunane kot razlika med vsemi viri in porabami. S strani uporabnikov so sektorski računi zanimivi, ker ponujajo različne informacije, ki nam omogočajo: analizo denarne politike in mehanizmov prenosa političnih odločitev, primerjavo ekonomskega obnašanja posameznih sektorjev gospodarstva v različnih državah in času, postopke napovedovanja obnašanja institucionalnih sektorjev itd. Izdelava računov institucionalnih sektorjev sledi metodologiji Evropskega sistema računov 1995 (ESR). Omogočajo nam obsežen pregled ekonomije posamezne države in široke analize medsebojnega delovanja nefinančnih družb, finančnih družb, države, gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Računi prikazujejo tudi sodelovanje omenjenih sektorjev s tujino. V prispevku se bomo osredotočili na sektor gospodinjstev. Ta zajema posameznike in skupine posameznikov kot potrošnike ali kot podjetnike. Sestavljajo ga samozaposleni (samozaposleni, ki imajo zaposlene in samozaposleni brez zaposlenih), zaposleni, prejemniki dohodkov od lastnine, prejemniki pokojnin, prejemniki drugih transfernih dohodkov in druga gospodinjstva. Vključuje tudi zaposleno osebje v gospodinjstvih. Glavni viri teh enot so sredstva za zaposlene, dohodki od lastnine, transferji iz drugih sektorjev, prejemki od prodaje tržnih proizvodov in pripisani prejemki iz proizvodnje proizvodov za lastno končno potrošnjo. Gospodinjstva kot potrošniki so definirani kot majhne skupine oseb, ki so skupaj nastanjene, ki deloma ali v celoti združujejo svoje dohodke in premoženje in ki skupaj trošijo določene vrste blaga in storitev (največkrat stanovanjske storitve in hrano). 2
2. GOSPODINJSTVA IN NACIONALNI RAČUNI Drugi sektorji, ki jih obravnavamo v nacionalnih računih, družbe, država in nepridobitne inštitucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, sledijo enemu cilju, t.j. proizvodnja proizvodov in storitev. Nasprotno pa so pri gospodinjstvih stvari bolj zapletene. Člani gospodinjstva, če so zaposleni, zaslužijo dohodek, katerega porabijo za nakup vsakodnevnih dobrin ali za investiranje. Vendar pa lahko člani gospodinjstva vodijo družinsko podjetje, kot so npr. trgovine, kavarne, taksi podjetja ali kmetije. V nacionalnih računih tem podjetjem pravimo nekorporativna podjetja. Gospodinjstva proizvajajo tudi stanovanjske storitve, katere so lahko dejanske, to so najemnine za stanovanja, ki jih gospodinjstva dajejo v najem, ali pripisane, za stanovanja, v katerih živijo lastniki. Posledično, računi sektorja gospodinjstev pokrivajo dve zelo različni funkciji: proizvodnjo proizvodov in storitev na eni strani in razdelitev dohodka na potrošnjo in varčevanje na drugi strani. Teoretično bi bilo sicer možno ločiti transakcije 'čistega' gospodinjstva (ki ne proizvaja) in nekorporativnega podjetja (ki se nanašajo na proizvodnjo, vmesna potrošnja, plače, davki na proizvodnjo ), vendar pa je v praksi nemogoče ločiti druge transakcije in s tem zagotoviti celotno zaporedje računov za obe vrsti gospodinjstev. 2. 1 Trije ključni indikatorji v računih gospodinjstev Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo predstavljajo visoko delež bruto domačega proizvoda (v Sloveniji npr. v povprečju 2000-2007, 54 % BDP-ja), tako da ima sprememba tega agregata velik vpliv na rast bruto domačega proizvoda. Za ekonomiste je potrošna funkcija gospodinjstev posebnega pomena v tem, da je ekonomska rast neposredno odvisna od rasti končne potrošnje gospodinjstev, katera je po drugi strani odvisna od razpoložljivega dohodka gospodinjstev in od načina kako se le-ta deli med potrošnjo in varčevanje. Različni razlogi lahko spodbudijo gospodinjstva da povečajo ali zmanjšajo svojo potrošnjo. Na prvem mestu so spremembe v višini dohodka, razlog pa so lahko tudi dobički ali izgube pri finančnih in nepremičninskih investicijah. Potrošnja je odvisna tudi od tega, kako gospodinjstvo vidi svojo prihodnost: verjetnost za zvišanje ali znižanje dohodka, zaznavanje tveganja brezposelnosti, pričakovanja glede inflacije. Vpliv obnašanja potrošnikov na BDP sili ekonomiste k pozornemu opazovanju indikatorjev t.i. morale gospodinjstev, ki izhajajo iz mnenjskih raziskav, v katerih so potrošniki vprašani o zaupanju v prihodnost, ali nameravajo v kratkem opraviti kakšne večje nakupe, ali se je njihov finančni položaj v zadnjem času izboljšal ali poslabšal. Varčevanje gospodinjstev je drugi pomembni indikator (36 % varčevanja domačih sektorjev v Sloveniji je leta 2007 predstavljalo varčevanje gospodinjstev). Varčevanje gospodinjstev je na razpolago za financiranje investicij drugih sektorjev (stroji, objekti, transportna oprema, ceste, železnice itd.), deloma pa tudi za investicije samih gospodinjstev (investicije v stanovanja). Na mikroravni je varčevanje pomembno tudi z vidika finančne varnosti za družino v primeru izgube zaposlitve ali v primeru daljše bolezni, ter za čas po upokojitvi. Sistemi socialne 3
varnosti, ki so včasih zagotavljali varnost za ta tveganja, tega v današnjih časih, ko se starost prebivalstva zvišuje, v veliko državah ne zmorejo več. Tretji pomembni indikator, razpoložljivi dohodek gospodinjstev, je vsota končne potrošnje in varčevanja. Kot smo videli, je rast teh dveh komponent zaželena zaradi več razlogov: rast potrošnje gospodinjstev vzpodbuja rast BDP, medtem ko rast varčevanja omogoča delno financiranje investicij in istočasno zmanjšuje breme sistema socialne varnosti. Jasno pa je, da je ta rezultat lahko dosežen le, če rastejo dohodki gospodinjstev, ta rast pa je funkcija gospodarskih zmožnosti doseči visoko produktivnost z bolj učinkovitim koriščenjem dela in kapitala. Ti trije indikatorji so eksplicitno prikazani v računih gospodinjstev. 2.2 Računi gospodinjstev Prvi račun v zaporedju računov je račun proizvodnje, ki odseva predvsem proizvodnjo samozaposlenih, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci). Sestavljen je iz treh postavk: proizvodnje, vmesne potrošnje ter izravnalne postavke, to je bruto dodana vrednost, ki je razlika med prvima dvema. Prikazati je mogoče tudi neto dodano vrednost, katero dobimo, če od bruto vrednosti odštejemo potrošnjo stalnega kapitala. Proizvodni račun prikazuje dejavnosti samozaposlenih: trgovina na drobno, taksisti, frizerski in kozmetični saloni, serviserji, kmetje, odvetniki, zdravniki ipd. Vključuje tudi proizvodnjo gospodinjstev za lastno porabo, ter stanovanjske storitve tistih, ki oddajajo stanovanja drugim in stanovanjske storitve lastnikov, ki živijo v svojem stanovanju. Račun ustvarjanja dohodka prikazuje kako se dodana vrednost prenese v različne kategorije dohodka, ki izhaja neposredno iz proizvodnega procesa (vir dohodka), ter z njegovo razdelitvijo med prejemnike dohodkov, proizvodne dejavnike (delo, kapital) in državo (preko davkov na proizvodnjo in uvoz ter subvencij, v sektorju gospodinjstev gre za subvencije kmetom). Izravnalna postavka je razdeljena na neto raznovrstni dohodek samozaposlenih in neto poslovni presežek. Za nefinančne in finančne družbe velja, da je izravnalna postavka v celoti neto poslovni presežek. Pri samozaposlenih pa je nekoliko bolj zapleteno, saj je pogosto nemogoče ločiti prispevek kapitala od prispevka dela. Če pogledamo primer male trgovine na drobno ali taksi podjetja: ko od dodane vrednosti odštejemo sredstva za zaposlene in neto davke na proizvodnjo, je tisto, kar ostane, tako prispevek vloženega kapitala (zaloge, avtomobili) kot prispevek opravljenega dela lastnikov podjetij in njihovih družin. Ker ne moremo ločiti dohodka od dela od dohodka od kapitala, je izravnalna postavka v proizvodnem računu podjetnikov raznovrstni dohodek. Pri pripisani najemnini pa tega dvoma ni (gre za dohodek od kapitala), zato je izravnalna postavka neto poslovni presežek. Dohodek ustvarjen v proizvodnem procesu se razdeli, kar je prikazano v računu alokacije primarnega dohodka. Primarni dohodek je dohodek ustvarjen v proizvodnem procesu in dohodek, ki ga lastnik finančnega sredstva ali opredmetenega neproizvedenega sredstva prejme v zameno za nudenje sredstev ali dajanje opredmetenega neproizvedenega sredstva na 4
razpolago drugi institucionalni enoti. Sredstva za zaposlene vključujejo prejemke zaposlenih od samozaposlenih, torej od sektorja gospodinjstev in vseh drugih sektorjev, kot so nefinančne in finančne družbe, država in nepridobitne inštitucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. To je največji del dohodka gospodinjstev. Sredstva za zaposlene predstavljajo celotne stroške dela, vključno s socialnimi prispevki delodajalca, ki jih plača za zaposlene in pripisanimi prispevki. Gospodinjstva prejemajo tudi več vrst dohodkov od lastnine. Največji del v Sloveniji predstavljajo obresti od finančnih investicij. Poleg tega prejemajo tudi dividende od podjetij v katerih imajo deleže. Med dohodke gospodinjstev se kljub temu, da z njimi ne morejo prosto razpolagati, štejejo tudi pripisani dohodki gospodinjstev na rezerve v zavarovalnicah in pokojninskih skladih. Med dohodke sodijo tudi najemnine za zemljišča. Najemnina za stanovanja se obravnava kot plačilo za storitev, zato je vključena v vrednost proizvodnje v proizvodnem računu. Izravnalna postavka je saldo primarnih dohodkov. Za gospodarstvo kot celoto je izravnalna postavka bruto nacionalni dohodek. Na odhodkovni strani dohodkov od lastnine so med plačane obresti gospodinjstev vključene tudi obresti, ki jih plačajo podjetniki. Račun sekundarne razdelitve dohodka zaznava različne transferje, ki predstavljajo razdelitev dodatnega dohodka, ki naj bi popravljal socialne neenakosti, temu računu lahko rečemo tudi račun prerazdelitve dohodka. Račun prikazuje kako se saldo primarnih dohodkov institucionalnih sektorjev spreminja zaradi tekočih davkov na dohodek in premoženje, socialnih prispevkov in prejemkov in drugih tekočih transferjev. Najpomembnejši izmed tekočih transferjev so socialni transferji države, s katerimi le-ta dohodek prerazdeli od gospodinjstev z višjimi dohodki k tistimi z nižjimi. Med socialne prejemke v denarju spadajo pokojnine, nadomestila za brezposelnost, porodniška nadomestila, boleznine. Delimo jih na tiste, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja in smo do njih upravičeni na osnovi vplačanih prispevkov, ter na socialne pomoči, ki so jih deležni socialno ogroženi posamezniki in družine. Poleg državnih transferjev imamo v računu sekundarne razdelitve dohodka tudi druge tekoče transferje. Delimo jih na dve vrsti: odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja (požarna, nezgodna zavarovanja, ipd.) in raznovrstne tekoče transferje (nakazila zdomcev iz tujine, pomoči dobrodelnih organizacij invalidom in socialno ogroženim družinam, pomoči države v primeru naravnih nesreč idr.). Na odhodkovni strani računa sekundarne razdelitve dohodka beležimo tekoče davke na dohodek in premoženje. Tekoči davki na dohodek vključujejo davek na plače in davek na raznovrstni dohodek. Naslednja transakcija na odhodkovni strani računa so socialni prispevki, ki jih delimo na prispevke delodajalcev, zaposlenih in samozaposlenih. Med druge tekoče transferje sodijo plačane premije za neživljenjsko zavarovanje (brez storitve zavarovalnic) ter raznovrstni tekoči transferji (nakazila tujcev svojim družinam v tujino, prostovoljni prispevki gospodinjstev nepridobitnim organizacijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva itd.). Razlika med prihodki in odhodki na računu sekundarne razdelitve dohodka je neto razpoložljivi dohodek, ki predstavlja dohodek, ki je na razpolago gospodinjstvom za potrošnjo 5
oziroma varčevanje. Del razpoložljivega dohodka je že opredeljen kot potrošnja, to velja za porabljene proizvode iz lastne proizvodnje in pripisano najemnino. Sredstva za zaposlene iz računa primarne razdelitve dohodka vključujejo tudi dohodke v naravi, ta del dohodka je že porabljen za določene proizvode in storitve, namenjene zaposlenim. Del obresti vključuje tudi pripisane dohodke gospodinjstev na rezerve v zavarovalnicah in pokojninskih skladih, ki predstavljajo del potrošnje storitev zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje. Račun porabe razpoložljivega dohodka prikazuje kako je razpoložljivi dohodek porabljen, oziroma koliko je privarčevanega. Med viri je potreben popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov, ker so prispevki plačani pokojninskim skladom in prejete pokojnine iz teh skladov vključene v račun sekundarne razdelitve dohodka. Obravnavane so enako kot transakcije sistema socialne varnosti, ne glede na to, da bi morale biti obravnavane kot življenjsko zavarovanje. Ta posebna obravnava je bila sprejeta zaradi enakega vpliva na obnašanje potrošnikov. Transakcije pokojninskih skladov so vključene tudi v finančne račune. Zato je potreben popravek v nefinančnem računu, kar omogoči, da se varčevanje, ki se prenese na finančni račun, pravilno beleži. Na odhodkovni strani računa porabe dohodka imamo izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo, izravnalna postavka je neto varčevanje. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo vključujejo nakupe proizvodov in storitev (hrana, obleka, obutev, trajne potrošne dobrine, transportne storitve, osebne storitve, najemnine ), ter pripisano najemnino, porabo iz lastne proizvodnje in vrednost proizvodov in storitev, ki jo zaposleni prejmejo v naravi. Končna potrošnja gospodinjstev ne vključuje nakupa hiš in stanovanj, drugih stavb in opreme za opravljanje dejavnosti, nakupov blaga podjetnikov, namenjenega vmesni potrošnji ter nakupov vrednostnih predmetov (starine, umetnine). Neto varčevanje je razlika med neto razpoložljivim dohodkom in izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. V praksi je, bolj kot raven varčevanja gospodinjstev, zanimiva stopnja varčevanja. Kaže nam kolikšen delež dohodka gospodinjstva privarčujejo. Bruto stopnja varčevanja je definirana kot odstotek bruto varčevanja od vsote bruto razpoložljivega dohodka in popravka za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov. Račun kapitala beleži neto transakcije v realnem premoženju in prikazuje če so izdatki kapitala financirani iz varčevanja ustvarjenega v tekočem obdobju ali z izposojanjem. Razdeljen je na račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev in račun pridobitev nefinančnih sredstev. V prvem so neto varčevanju dodani prejemki od kapitalskih transferjev. Izravnalna postavka so spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev. V drugem so prikazane bruto investicije v osnovna sredstva (investicije v nefinančna sredstva), spremembe zalog in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov in neopredmetenih neproizvedenih sredstev. Izravnalna postavka računa kapitala je neto posojanje/neto izposojanje. Ta znesek je na razpolago za nakup finančnih sredstev (npr. depoziti na varčevalnih računih) ali za poplačilo dolgov (odplačilo avtomobilskega kredita, hipoteke ipd.) in je za sektor gospodinjstev skoraj vedno pozitiven. Neto posojanje lahko imenujemo tudi finančno varčevanje. 6
Izravnalne postavke so pogosto izražene v bruto zneskih. Investicijskemu blagu se v času vrednost zmanjšuje, zato je potrošnja stalnega kapitala izločena iz bruto dodane vrednosti, poslovnega presežka/raznovrstnega dohodka, nacionalnega dohodka, razpoložljivega dohodka in varčevanja kar prinese neto zneske. Ti zneski bolje odražajo dejstvo da bo investicijsko blago v nekem trenutku potrebovalo zamenjavo. Finančni računi beležijo neto pridobitev finančnih sredstev in neto obveznosti. Ker se vsaka nefinančna transakcija zrcali v finančni, je izravnalna postavka finančnih računov po definiciji enaka neto posojanju/izposojanju, izračunanem v kapitalskem računu. Negativna bilanca med prejemki in izdatki sektorja mora biti financirana z izposojanjem ali s prodajo finančnih sredstev. Nasprotno pa pozitivna bilanca pomeni investiranje v finančna sredstva in/ali odkup obveznosti. 3. GOSPODINJSTVA V SLOVENIJI Gospodinjstva v Sloveniji so v obdobju 2000 2007 v povprečju ustvarila 20 % celotne dodane vrednosti. Večino so jo seveda ustvarile nefinančne družbe, in sicer v opazovanem obdobju v povprečju 58 %. Samozaposleni so ustvarili večino dodane vrednosti gospodinjstev, približno 62 %, največ v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in poslovnih storitvah. S proizvodnjo stanovanjskih storitev so gospodinjstva ustvarila približno 29 % dodane vrednosti, vključeno je tako oddajanje stanovanj v najem kot tudi pripisana najemnina lastnikov, ki živijo v lastnih stanovanjih. Prispevek kmetov k dodani vrednosti gospodinjstev je bil približno 9 %. Večina dodane vrednosti, ustvarjene v nefinančnih in finančnih družbah ter v sektorju država, se v obliki plač in socialnih prispevkov delodajalcev prenese v gospodinjstva. Večji del nacionalnega dohodka gre sektorju gospodinjstva. Prejeti dohodki se ob prerazdelitvi dohodka zmanjšajo za davke, plačila socialnih prispevkov in druge transferje, ki se pretežno plačujejo državi. Rezultat je razpoložljivi dohodek, ki je na razpolago za investicije ali varčevanje. Največji del dohodka gospodinjstev seveda predstavljajo plače. V obdobju 2000-2007 so v povprečju znašale 49,8 % vseh dohodkov, njihov delež v dohodkih se med leti ni bistveno spreminjal. Delež socialnih prejemkov in nadomestil, kamor sodijo pokojnine, boleznine, porodniška nadomestila, je predstavljal v povprečju 20,7 % vseh dohodkov, poslovni presežek z raznovrstnim dohodkom pa 17,7 %. Pomemben delež so imeli tudi socialni prispevki delodajalcev in sicer v povprečju 6,7 %. Preostali prihodki so znašali 5 %, to so prihodki od obresti, dividend, odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja in raznovrstni tekoči transferji. Kljub temu, da se priporoča ločena priprava računov za sektor gospodinjstev in sektor nepridobitnih inštitucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, ju večina držav pripravlja skupaj (v Sloveniji objavljamo račune ločeno za oba sektorja). Zato se v mednarodnih primerjavah uporabljajo podatki za oba sektorja skupaj, kot je tudi v naši analizi. Račune obeh sektorjev se pogosto združuje zaradi tega, ker te inštitucije v veliki meri financirajo gospodinjstva in ker je njihov namen opravljati storitve za gospodinjstva. Poleg tega nepridobitne inštitucije predstavljajo majhen sektor in tako njihova vključitev v sektor gospodinjstev predstavlja zelo majhen vpliv na končni rezultat. 7
Kot smo že omenili, je eden ključnih indikatorjev, ki jih dobimo s pomočjo nefinančnih sektorskih računov, stopnja varčevanja gospodinjstev. V Sliki 1 so prikazane bruto stopnje varčevanja za leto 2007 za večino evropskih držav in Združene države Amerike. Na vrhu po stopnjah varčevanja sta že tradicionalno Švica s 17,8 % in Nemčija s 16,7 %, takoj za njima pa je že Slovenija s 16,4 %. To je nad povprečjem območja evra, ki ima stopnjo varčevanja 13,8 % in krepko nad povprečjem območja EU-27 z 10,8 %. Varčevanje je karakterna lastnost Slovencev. Veliko naredimo sami, neradi tvegamo, bankirjem ne zaupamo preveč, če se že zadolžujemo, se za nakup stanovanja. Najnižje stopnje varčevanja imajo Baltske države in Združeno kraljestvo. Za primerjavo, ZDA so imele leta 2007 5,2 odstotno stopnjo varčevanja. Slika 1: Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev 2007, v % (bruto varčevanje/bruto razpoložljivi dohodek+popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov) 20 16,4 15 13,8 10,8 10 5 0 CH DE SI AT FR IT EA 16 BE NL SE EU 27 ES HU IE CZ PL SK PT FI USA DK NO UK EE LT LV -5 Vir: Eurostat in OECD Gospodinjstva večji del razpoložljivega dohodka namenijo potrošnji. V Sliki 2 vidimo, da je bilo varčevanje v celotnem obdobju 2000-2007 izrazito pozitivno, gospodinjstva so v povprečju privarčevala 16 % bruto razpoložljivega dohodka. V vsem obdobju je bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev naraščal hitreje kot končna potrošnja gospodinjstev, kar pomeni, da se je povečevalo tudi bruto varčevanje. Izjema sta leti 2003 in 2007, ko so izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo porasli bolj kot bruto razpoložljivi dohodek. Če bruto stopnjo varčevanja gospodinjstev v Sloveniji primerjamo s povprečjem območja EU- 27, vidimo, da je bila ta v celotnem obdobju 2000 2007 občutno nad povprečjem EU-27. Tudi v primerjavi z območjem evra je bila Slovenija v celotnem obdobju nad njegovim povprečjem, le leta 2003 je bila stopnja varčevanja v Sloveniji (13,9 %) nižja od povprečja v evro območju (14,5 %). 8
Slika 2: Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev, Slovenija, EU-27, območje evra, 2000-2007, v % 18 17 16 15 14 13 12 11 10 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 EU-27 Evro območje 16 Slovenija Vir: Eurostat Prihranki so za gospodinjstva eden izmed virov za financiranje njihovih investicij. Razlika med varčevanjem in kapitalskimi transakcijami se imenuje neto posojanje, če je pozitivna in neto izposojanje, če je negativna. Če so gospodinjstva neto posojilodajalci, to pomeni, da imajo presežek varčevanja nad investicijami, katerega posredujejo drugim institucionalnim sektorjem (npr. bančni depoziti, nakup delnic). Nasprotno pa so lahko gospodinjstva tudi neto posojilojemalci kar pomeni, da si morajo denar izposoditi od drugih sektorjev, da lahko financirajo svoje investicije in druge kapitalske transakcije. Gospodinjstva tako omogočajo financiranje drugih institucionalnih sektorjev. Bruto investicije v osnovna sredstva nefinančnih družb in sektorja država so v obdobju 2000 2007 presegle varčevanje (vključno s prejetimi neto kapitalskimi transferji), kar pomeni, da sta se oba omenjena sektorja v celotnem obdobju neto zadolževala. Varčevanje sektorja gospodinjstva je v celotnem obdobju močno presegalo njegove bruto investicije. Če primerjamo bruto stopnje investicij v osnovna sredstva (delež bruto investicij v bruto razpoložljivem dohodku) med evropskimi državami vidimo, da je bila v letu 2007 stopnja investicij v Sloveniji skoraj taka kot je bilo povprečje v državah evro območja (16) t.j. približno 11 %. Povprečje držav območja EU-27 je znašal 10,4 %. Najvišjo stopnjo investicij je imela Irska (24,7 %) najnižjo pa Švedska (5,7 %). Večina investicij gospodinjstev v Sloveniji predstavljajo investicije v stanovanja. V tabeli 1 so prikazani temeljni agregati nefinančnih računov gospodinjstev v odstotku od bruto domačega proizvoda, za obdobje 2000-2007. Iz tabele vidimo, da se je delež sredstev za 9
zaposlene v bruto domačem proizvodu v celotnem obdobju zmanjševal (izjema sta leti 2001 in 2004). Prav tako se je v celotnem obdobju zmanjševal delež izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo v BDP-ju, delež bruto varčevanja (z izjemo leta 2003 in 2007) pa je, kljub zmanjševanju razpoložljivega dohodka, naraščalo. Leta 2004 so začele naraščati investicije, predvsem gre za investicije v stanovanja, kar je deloma posledica sprostitve Stanovanjske varčevalne sheme. Neto posojanje v BDP-ju je bilo leta 2007 za eno odstotno točko večje kot leta 2000, in to kljub temu, da so se sredstva za zaposlene zmanjšala za 2,3 odstotne točke, kar kaže na to, da v Sloveniji plače niso odločilni dejavnik varčevanja in investiranja. Analiza kaže, da se je socio-ekonomska struktura gospodinjstev v opazovanem obdobju zelo spremenila. V tabeli 2 je prikazano celotno zaporedje nefinančnih računov gospodinjstev za Slovenijo za obdobje 2000-2007. Tabela 1: Temeljni agregati nefinančnih računov gospodinjstev, Slovenija, 2000-2007 (v % od bruto domačega proizvoda) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Bruto domači proizvod 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Sredstva za zaposlene, prihodki 52,2 52,7 51,9 51,4 51,6 51,3 50,7 49,9 Razpoložljivi dohodek, bruto 65,4 65,7 65,0 63,4 63,2 63,6 62,2 60,7 Izdatki za končno potrošnjo 56,2 55,5 54,7 54,8 53,9 53,3 52,0 51,2 Bruto varčevanje 9,2 10,3 10,5 8,9 9,9 10,9 10,8 10,0 Spremembe neto vredn. zaradi varč. in kap. transferjev 4,3 5,9 6,1 4,7 5,7 6,6 6,7 6,1 Bruto investicije 6,1 5,6 5,3 5,0 5,8 6,1 6,2 6,9 od tega: v stanovanja 3,2 3,0 2,8 2,7 3,0 3,5 3,7 3,9 Neto posojanje (+) / Neto izposojanje (-) 3,2 5,3 5,5 4,2 4,2 5,5 5,8 4,2 Vir: Statistični urad Republike Slovenije V Sliki 3 je prikazano neto posojanje/izposojanje za leto 2007. V Sloveniji so gospodinjstva posojilodajalci (7,1 % razpoložljivega dohodka), enako velja za območje evra (s 3,2 %) in območje EU-27 (z 0,9 %), medtem ko so gospodinjstva v Združenih državah Amerike neto posojilojemalci (-3,7 %). To je rezultat neto učinka višjih stopenj varčevanja v evro območju in Evropski uniji, kot v ZDA. V Evropi so države z najvišjim neto posojanjem Švica, Avstrija, Nemčija in Slovenija, kar odražajo že visoke stopnje varčevanja v teh državah. Največje potrebe po izposojanju imajo gospodinjstva na Irskem (-14,7 %), v Latviji (-12,6 %) in v Estoniji (-12,5 %). Na Irskem visoke potrebe po izposojanju izhajajo iz visoke stopnje investicij gospodinjstev, medtem ko so v Latviji le rezultat nizke stopnje varčevanja. V primeru Estonije gre za kombiniran vpliv nizke stopnje varčevanja in visoke stopnje investicij. 10
Slika 3: Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) gospodinjstev 2007, (v % od razpoložljivega dohodka) 10 7,1 5 3,2 AT DE SI SE FR IT EA 15 BE PL PT 0-5 EU 27 0,9 CZ SK NL USA ES LT FI UK DK NO EE LV IE -10-15 Vir: Eurostat in OECD Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije, so imela gospodinjstva v Sloveniji konec leta 2007 45% finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog (konec leta 2002 51 %), od tega 23 % v gotovini (konec leta 2002 12 %) in 77 % v vlogah (konec leta 2002 88 %). Naložbe v delnice in drug lastniški kapital so znašale 37 % vseh finančnih sredstev, največ v nefinančne družbe. Delež teh naložb v nefinančne družbe se je v obdobju 2002-2007 stalno zmajševal, povečeval pa v investicijskih družbah, vzajemnih skladih in vzajemnih pokojninskih skladih ter tujini. Preostali del finančnih sredstev so imela gospodinjstva v obliki drugih vrednostnih papirjev, zavarovalno tehničnih rezervacijah (terjatve do domačih zavarovalnic in skladov) in drugih terjatvah (večina terjatev do nefinančnih družb in države). Posojila so predstavljala 86 % vseh obveznosti, preostalo so bile druge obveznosti (predvsem do nefinančnih družb in države). Največ posojil so gospodinjstva najemala pri domačih bankah (81 %) in drugih finančnih posrednikih (14 %). Povprečna stopnja rasti posojil najetih pri bankah je v letih 2002-2007 znašala 22 %. Gospodinjstva so v celotnem obdobju 2000-2007 izkazovala presežek finančnih sredstev nad obveznostmi in presežek v transakcijah. 11
ZAKLJUČEK Bruto domači proizvod je pomemben kazalnik položaja gospodarstva države. Vendar pa nam nacionalni računi s podatki nefinančnih in finančnih sektorskih računov omogočajo podrobne analize dogajanja v posameznih sektorjih. Pomen teh podatkov smo videli z analizo sektorja gospodinjstev. Slovenska gospodinjstva so na osnovi bruto stopnje varčevanja med najvarčnejšimi državami v Evropski uniji. V letu 2007 sta bili varčnejši le Švica in Nemčija. Očitno pa je, da se je socio-ekonomska struktura gospodinjstev v Sloveniji v letih 2000-2007 zelo spremenila, saj plače vedno manj določajo položaj gospodinjstev. 12
Tabela 2: Nefinančni sektorski računi gospodinjstev, Slovenija, 2000-2007, 2000-2006 v mio '2007 SIT evro', 2007 v mio EUR ESA koda Kategorije in transakcije 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 RAČUN PROIZVODNJE P1REC Proizvodnja 6042 6518 7370 7589 8248 8912 9635 10792 P11REC -Tržna proizvodnja 4026 4305 4933 5081 5477 6017 6681 7587 P12REC -Proizvodnja za lastno končno porabo 2017 2213 2437 2507 2771 2896 2954 3205 P2PAY Vmesna potrošnja 2425 2584 2792 2901 3187 3415 3856 4428 B1g Bruto domači proizvod/bruto dodana vrednost 3617 3934 4579 4687 5061 5498 5779 6363 B11PAY Saldo menjave blaga in storitev s tujino K1PAY Potrošnja stalnega kapitala 905 975 1039 1084 1167 1238 1299 1386 B1n Neto domači proizvod/neto dodana vrednost 2713 2959 3540 3603 3895 4260 4480 4977 RAČUN USTVARJANJA DOHODKA B1g Bruto domači proizvod/bruto dodana vrednost 3617 3934 4579 4687 5061 5498 5779 6363 D3REC Subvencije, prihodki 39 51 54 72 81 132 200 208 D39REC -Druge subvencije na proizvodnjo 39 51 54 72 81 132 200 208 D1PAY Sredstva za zaposlene, odhodki 528 592 775 803 866 882 956 1053 D2PAY Davki na proizvodnjo in uvoz, odhodki 29 34 35 40 45 51 52 55 D29PAY -Drugi davki na proizvodnjo 29 34 35 40 45 51 52 55 B.2g_B.3g Bruto poslovni presežek plus raznovrstni dohodek 3098 3359 3823 3916 4231 4697 4971 5463 B.3g -Bruto raznovrstni dohodek 1909 2023 2363 2403 2620 2986 3230 3654 RAČUN ALOKACIJE PRIMARNEGA DOHODKA B.2g_B.3g Bruto poslovni presežek plus raznovrstni dohodek 3098 3359 3823 3916 4231 4697 4971 5463 B.3g -Bruto raznovrstni dohodek 1909 2023 2363 2403 2620 2986 3230 3654 D1REC Sredstva za zaposlene, prihodki 9650 10885 11996 12920 13975 14735 15757 17242 D11REC -Plače 8576 9678 10594 11374 12243 12901 13796 15121 D12REC -Socialni prispevki delodajalcev 1075 1207 1401 1546 1732 1834 1961 2121 D4REC Dohodek od lastnine, prihodki 467 568 635 630 569 558 592 834 D41REC -Obresti 337 418 443 428 349 317 309 488 D42REC -Razdeljeni dohodek družb 60 67 71 78 102 115 137 154 D43REC -Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb 0 0 0 0 0 0 0 0 D44REC -Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem 70 83 121 124 118 127 146 192 D45REC -Najemnine 0 0 0 0 0 0 0 0 D4PAY Dohodek od lastnine, odhodki 213 230 231 257 214 225 204 399 D41PAY -Obresti 213 230 230 256 214 225 204 398 B5g Bruto nacionalni dohodek/saldo primarnih dohodkov, bruto 13003 14581 16223 17209 18561 19765 21115 23140 13
Tabela 2: Nefinančni sektorski računi gospodinjstev, Slovenija, 2000-2007, 2000-2006 v mio '2007 SIT evro', 2007 v mio EUR (nadaljevanje) ESA koda Kategorije in transakcije 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 RAČUN SEKUNDARNE RAZDELITVE DOHODKA B5g Bruto nacionalni dohodek/saldo primarnih dohodkov, bruto 13003 14581 16223 17209 18561 19765 21115 23140 D6REC Socialni prispevki in prejemki 3568 3997 4466 4839 5174 5444 5731 6059 D61REC -Socialni prispevki, prihodki 6 7 7 7 7 7 8 9 D611REC --Dejanski socialni prispevki 0 0 0 0 0 0 0 0 D612REC --Pripisani socialni prispevki 6 7 7 7 7 7 8 9 D62REC -Socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi, prihodki 3194 3560 3974 4307 4611 4843 5087 5386 D63REC -Socialni transferji v naravi, prihodki 368 430 485 524 557 594 636 663 D7REC Drugi tekoči transferji, prihodki 410 590 518 573 598 595 611 674 D72REC -Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja 189 245 231 304 336 329 341 384 D75REC -Raznovrstni tekoči transferji 221 345 287 268 262 266 269 290 D5PAY Tekoči davki na dohodek, premoženje, itd., odhodki 1167 1322 1464 1589 1725 1725 1942 2137 D51PAY -Davki na dohodek 1115 1266 1406 1520 1647 1643 1855 2045 D59PAY -Drugi tekoči davki 51 57 58 70 78 82 87 92 D6PAY Socialni prispevki in prejemki 2889 3275 3609 3887 4199 4452 4732 5142 D61PAY -Socialni prispevki, odhodki 2881 3266 3599 3877 4190 4442 4722 5131 D611PAY --Dejanski socialni prispevki 2636 2996 3304 3568 3857 4092 4352 4733 D612PAY --Pripisani socialni prispevki 245 269 296 309 333 350 370 397 D62PAY -Socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi, odhodki 8 9 10 10 9 10 10 11 D7PAY Drugi tekoči transferji, odhodki 470 577 607 706 735 745 837 939 D71PAY -Neto premije neživljenjskega zavarovanja 200 247 243 330 345 355 371 416 D75PAY -Raznovrstni tekoči transferji 271 330 364 376 390 389 466 523 B7g Prilagojeni razpoložljivi dohodek, bruto 12455 13994 15526 16439 17672 18883 19946 21655 -D63PAY - (minus) Socialni transferji v naravi, odhodki B6g Razpoložljivi dohodek, bruto 12087 13563 15041 15915 17115 18289 19310 20992 RAČUN PORABE RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA B6g Razpoložljivi dohodek, bruto 12087 13563 15041 15915 17115 18289 19310 20992 D8REC Popravek za spremembo neto lastn. kapitala gosp. v rez. kap. skl. 0 14 43 80 160 160 194 142 P3PAY Izdatki za končno potrošnjo 10391 11457 12645 13755 14582 15324 16135 17691 P31PAY -Izdatki za individualno potrošnjo 10391 11457 12645 13755 14582 15324 16135 17691 B8g Bruto varčevanje 1697 2121 2440 2240 2694 3125 3369 3442 14
Tabela 2: Nefinančni sektorski računi gospodinjstev, Slovenija, 2000-2007, 2000-2006 v mio '2007 SIT evro', 2007 v mio EUR (nadaljevanje) ESA koda Kategorije in transakcije 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 RAČUN SPREMEMB NETO VREDNOSTI ZARADI VARČEVANJA IN KAPITALSKIH TRANSFERJEV B8g Bruto varčevanje 1697 2121 2440 2240 2694 3125 3369 3442 D9REC Kapitalski transferji, prihodki 27 99 22 42 20 18 15 85 D92REC -Investicijske podpore 26 26 20 41 18 16 14 20 D99REC -Drugi kapitalski transferji 1 73 1 1 2 2 2 66 D9PAY Kapitalski transferji, odhodki 24 21 21 13 11 11 14 16 D91PAY -Davki na kapital 12 10 11 4 4 5 6 9 D99PAY -Drugi kapitalski transferji 12 11 11 8 7 7 8 8 K1PAY Potrošnja stalnega kapitala 905 975 1039 1084 1167 1238 1299 1386 B101 Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev 795 1225 1402 1185 1535 1894 2071 2125 RAČUN PRIDOBITVE NEFINANČNIH SREDSTEV B101 RAČUN PRIDOBITVE NEFINANČNIH SREDSTEV 795 1225 1402 1185 1535 1894 2071 2125 K1REC Potrošnja stalnega kapitala 905 975 1039 1084 1167 1238 1299 1386 P5PAY Bruto investicije 1134 1166 1232 1250 1569 1745 1930 2371 P51PAY -Bruto investicije v osnovna sredstva 1113 1191 1205 1297 1484 1684 1979 2355 P52PAY -Spremembe zalog 21-25 27-47 84 61-49 16 P53PAY -Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov 0 0 0 0 0 0 0 0 K2PAY Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev -33-53 -66-27 -12-195 -346-315 B9 Neto posojanje (+)/ Neto izposojanje (-) 599 1086 1274 1047 1145 1582 1787 1455 Vir: Statistični urad Republike Slovenije LITERATURA IN VIRI 1. European System of Accounts ESA 1995. Luxembourg: Eurostat, 1996. 383 str. 2. Household saving rate higher in the EU than in the USA despite lower income. Eurostat, 2009. 11 str. 3. Household Accounting: Experience in Concepts and Compilation. New York: United Nations, 2000. Volume 1, 327 str. 4. Lequiller F., Blades D.: Understanding national accounts. Paris: OECD, 2006. 415 str. 15