POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1
Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice na območju LAS (Meso drobnice priloţnost in izziv) v letu 2009. Dokument je izdelal Posoški razvojni center v sodelovanju z Društvom rejcev drobnice Bovške, Idrsko-Cerkljanske in Goriške. Naročnik dokumenta je Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja. Naloga dokumenta je: vzpostaviti bazo podatkov oz. ugotoviti stanje rejcev drobnice na območju LAS definirati aktivnosti, ki jih lahko društva izvajajo kot skupne naloge analizirati rezultate anket Uporaba mesa drobnice v gospodinjstvih na območju LAS. POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 2
1. Vzpostavitev baze podatkov oz. ugotovitev stanja rejcev drobnice na območju LAS Na območju LAS delujejo štiri društva, katerih osnovna dejavnost je zdruţevanje rejce drobnice na svojem lokalnem območju. Ker so si aktivnosti posameznih društev sorodne, smo se z naročnikom in drugimi društvi, partnerji v projektu odločili izdelati dokument, ki bo opredelil smernice za skupne aktivnosti in okrepil sodelovanje med vsemi štirimi društvi. Osnovni podatki o društvih: DRUŠTVO REJCEV DROBNICE ZGORNJEGA POSOČJA RUTARJEVA ULICA 35, 5220 TOLMIN Ustanovljeno: 22. 2. 1999 Število članov: 262 rejcev na območju ki ga pokriva in ima 80 članov Okvirno število ţivali: 14.000 drobnice 11.000 ovac in 3.000 koz Povprečno število ţivali na kmetijsko gospodarstvo: 25 Kontaktna oseba: Kalčič Milan DRUŠTVO REJCEV DROBNICE BOVŠKE TRENTA 34, 5232 SOČA Ustanovljeno: 19. 8. 1998 Število članov: so včlanjeni v društvo Zgornjega Posočja Okvirno število ţivali: 30 (večji rejci mlečne pasme več kot 100) Povprečno število ţivali na kmetijsko gospodarstvo: 30 Kontaktna oseba: Jelinčič Ivan DRUŠTVO REJCEV DROBNICE IDRIJA CERKNO KOSOVELOVA ULICA 8, 5280 IDRIJA Ustanovljeno: 19. 8. 1998 Število članov: 102 rejcev v bazi podatkov, cca. 50 aktivnih članov Okvirno število ţivali: 1.800 (za vprašat) Povprečno število ţivali na kmetijsko gospodarstvo: med 15 in 20 ovac Kontaktna oseba: Dolinar Edvard DRUŠTVO REJCEV DROBNICE GORIŠKE IN VIPAVSKE GORIŠKA CESTA 23B, 5270 AJDOVŠČINA Ustanovljeno: 15. 10. 1996 Število članov: 21 (na območju LAS) Okvirno število ţivali: 400 Povprečno število ţivali na kmetijsko gospodarstvo: 20 Kontaktna oseba: Velušček Radivoj POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 3
Tabela ključnih podatkov o drobnici na območju LAS: Število Zgornje Posočje Idrsko - Cerkljansko Planota - Kanal SKUPAJ rejcev 262 106 21 357 aktivnih članov 80 50 21 151 drobnice 14000 1800 400 16200 jagenjčkov za prodajo 5000 Iz zgoraj navedenih podatkov sledi, da je na območju LAS skupaj 357 rejcev drobnice, ki imajo 16.200 ţivali drobnice. Na celotnem območju Primorske pa imajo med 25.000 in 30.000 ţivali drobnice. V povprečju imajo sicer rejci z območja LAS v tropu med 20 in 30 ţivali, opaziti pa je tudi izjeme, ki imajo večje število ţivali, kar dvigne povprečje. Po pregledu podatkov zbranih na podlagi ustnega vira s strani predsednikov društev smo postavili oceno okoli 5.000 jagenjčkov, ki so na razpolago za zunanji trg na letnem nivoju. V Zgornjem Posočju je okoli 14.000, od tega 11.000 ovac in 3.000 koz. Na ostalem območju LAS pa je kozjereja zanemarljiva. Imamo pa enega večjega rejca na območju Planote, ki se ukvarja s proizvodnjo mleka in predelave v mlečne izdelke. POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 4
2. Ugotovitev aktivnosti, ki jih lahko društva izvajajo kot skupne naloge Strokovne podlage za nadaljnje sodelovanje med društvi: Za uspešno sodelovanje morajo društva zastaviti ter zasledovati skupne cilje, ki jih bomo poskušali v nadaljevanju razdelati tako, da bodo sluţili kot oporne točke za nadaljnje delo. Osnovni namen društev ni le druţenje temveč predvsem predstavljanje novosti s področja ovčereje, tako z vidika reje, kot tudi z vidika trţenja. Z bolj organizirano mreţo si bodo društva laţje izmenjavala izkušnje, se dogovarjala za izobraţevanja v tekočem letu ter sodelovala na trţnem in promocijskem delovanju. Koristno bi bilo tudi, da bi društva skupaj pripravljala letne programe, kar bi posledično zniţalo stroške in okrepilo promocijo. Aktivnosti, ki bi jih lahko društva izvajala skupno: Med skupne aktivnosti, ki bi jih lahko društva uspešno realizirala so izvajanje strokovnih podlag, metode trženja produktov in izvajanje skupnih projektov. Strokovne podlage za rejo drobnice: - skupno iskanje vsebin in predavateljev, - skupno določanje lokacij in terminov, - priprava referatov oz. izobraţevanj o novostih v zvezi z rejo drobnice, - skupen nastop in zastopanje stališč, o aktualnih problematikah zveri ipd., - skupno delovanje na zvezo društev rejcev drobnice Slovenije. Trženje mesa drobnice: - spisek rejcev drobnice zainteresiranih za prodajo mesa drobnice (okvirne količine), - izvajanje javnih predstavitev, skupno nastopanje v medijih, - skupno promocijsko gradivo itd. Skupni projekti: - zbiranje potreb in idej na terenu, ki bi jih lahko prijavili na razne razpise, - povezovanje s strokovnimi sluţbami za pomoč pri realizaciji. POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 5
3. Analiza rezultatov anket Uporaba mesa drobnice v gospodinjstvih na območju LAS ANKETIRANJE GOSPODINJSTEV REZULTATI ANKETIRANJA GOSPODINJSTEV O UPORABI MESA DROBNICE V GOSPODINJSTVIH NA OBMOČJU LAS. Povzetek: Z anketo smo hoteli pridobiti čim več podatkov, povezanih z uporabo mesa drobnice v gospodinjstvih. Na podlagi odgovorov 300 anketirancev smo ugotovili: Ţe prvo vprašanje je postreglo z manjšim presenečenjem saj kar v 60 % gospodinjstvih uporabljajo meso drobnice v prehrani. Meso drobnice zelo pogosto uţivajo v 11 % anketiranih gospodinjstvih, v 24 % občasno, v 55 % redko in v 10 % gospodinjstvih skoraj nikoli. Bolj ali manj redno uţiva meso drobnice 35 % anketirancev (kar je več kot 30 % v primerjavi z ostalimi vrstami mesa), ostali pa iz več razlogov manj. Med najpogostejše razloge za uţivanje manj mesa drobnice so anketiranci navedli nenavajenost konzumiranja, nedostopnost, nekateri pa kot razlog za manjšo porabo mesa drobnice navajajo tudi specifičen vonj in ceno. Tisti, ki uţivajo meso drobnice ga najpogosteje kupijo pri kmetih. Po navedbah anketirancev kmetje ponujajo tudi razsek, kar je z vidika potrošnika zelo dobro, z naše strani pa kar malo nepričakovano. Zelo malo anketirancev se posluţuje nakupa drobnice v trgovini, kar je razumljivo, saj je ponudba tega mesa le občasna in v minimalnih količinah. Veliko, kar 18 % jih pravi, da nimajo pravih informacij o tem kje bi lahko to meso kupili. Splošno ocenjujejo, da je meso drobnice kakovostno in dobro (skoraj 90 % anketirancev). V primerjavi z mesom svinjine in govedine ter perutnine, pa je meso drobnice po uporabnosti v vsakdanji kuhinji še vedno na zadnjem mestu. Za nakup mesa drobnice se zaradi višje cene ne odloča 40 % anketirancev. Zaključek: Analiza je pokazala, da ima meso drobnice perspektivo. Če hočemo, da bo drobnica na lokalnem nivoju bolj prodajana ne smemo pretiravati s ceno ter izdelati najlaţjo moţno povezavo med kmetom in potrošnikom. Pri tem ne smemo pozabiti na promocijo, saj je tudi iz zbranih podatkov razvidno, da se večina ljudi, ki uţivajo meso, pri nakupu mesa na meso drobnice sploh ne spomni. ANKETA PROJEKT LAS 2009 Anketiranje gospodinjstev na območju LAS 6
Vprašanja in odgovori ankete 1) Ali uporabljate meso drobnice za prehrano v vašem gospodinjstvu (v %)? skupno 65 35 25 39 59 41 40 54 62 37 2) Kolikšen odstotek mesa drobnice porabite v vašem gospodinjstvu v primerjavi z drugim mesom (svinjino, goveje meso...)? Manj kot 10 % Med 10 in 30 % Med 30 in 60 % Več kot 60 % Ne uživam skupno 54,39 23,39 7,6 4,09 10,53 25 39 51,06 25,53 8,51 6,38 8,51 40 54 49,28 28,99 5,8 4,35 11,59 3) Katero vrsto mesa uživate največ? (oštevilčite 1 (največ) do 4 (najmanj)) Svinjino Goveje meso Meso drobnice Perutnino skupno 2,08 2,13 2,94 2,2 1 2 4 3 4) Ali ste seznanjeni s kakovostjo, ki jo ima meso drobnice? Da Ne 60,82 39,18 ANKETA PROJEKT LAS 2009 Anketiranje gospodinjstev na območju LAS 7
5) Če ne konzumirate mesa drobnice (prekrižajte razloge) Specifičen okus Nenavajenost konzumiranja Ne znam pripraviti Drugo: kaj 18,71 12,87 11,7 56,73 6) Kje kupujete meso drobnice? Pri kmetu - celo ţival Pri kmetu - po kosih V trgovini kje: Ne vem kje bi ga lahko kupil Doma Ne kupujem skupno 29,24 24,56 1 18,13 7,6 19,88 25 39 25,53 27,66 4,26 23,4 4,26 6,38 40 54 31,88 21,74 1,45 21,74 13,04 11,59 7) Kaj vas moti pri mesu drobnice? Vonj Okus Cena NIČ Nedostopnost skupno 21,64 11,7 4,09 43,27 4,09 25 39 23,4 14,89 59,57 40 54 27,54 7,25 2,9 53,62 8) Kako pripravljate meso drobnice? Na več načinov Pečeno v kosu 41,52 35,09 9) Ali pogrešate ponudbo suhomesnih izdelkov iz drobnice? 66,08 30,99 ANKETA PROJEKT LAS 2009 Anketiranje gospodinjstev na območju LAS 8
10) Ali pogrešate bolj pestro ponudbo mesa drobnice na trgu? 73,68 23,39 11) Ali vam je za odločanje o nakupu mesa drobnice pomemben faktor cena, ki je povečini višja kot pri svinjini? skupno 40,35 57,31 25 39 29,79 65,96 40 54 26,09 71,01 12) Ali ste imeli pri konzumiranju drobnice slabe izkušnje? skupno 12,87 84,21 25 39 14,89 78,72 40 54 5,8 73,91 13) Ali bi pogosteje segali po izdelkih iz mesa drobnice, če bi bili le ti na razpolago po lokalnih mesnicah? skupno 79,53 16,96 25 39 70,21 27,66 40 54 72,46 15,94 14) Ali kdaj naročite meso drobnice pri lokalnih gostincih? 41,52 57,89 ANKETA PROJEKT LAS 2009 Anketiranje gospodinjstev na območju LAS 9
15) Ali menite, da lokalni gostinci premalo ponujajo jedi iz jagnjetine? 83,63 14,04 16) Ali vidite v jedeh in izdelkih mesa drobnice tržno priložnost v smislu turistične ponudbe? 91,81 5,85 17) Kam bi uvrstili meso drobnice? Zelo dobro Dobro Slabo skupno 45,03 37,43 1,17 25 39 29,79 57,45 2,13 40 54 50,72 36,23 2,9 Prikazani podatki so v odstotkih (%). Povzetek: V procesu izdelave dokumentacije se je pokazalo, da obstajajo realne moţnosti za pospešeno sodelovanje med rejci drobnice z območja. Vsi predsedniki društev so sodelovali pri pripravi tega dokumenta in so seznanjeni ter se strinjajo z aktivnostmi, ki jih dokument prepozna. Anketiranje gospodinjstev je pokazalo, da je meso drobnice prepoznano, vendar pa mora še vedno najti svoj prostor in se umestiti v okolje. Glede na to, da je trend ekološkega pa tudi naravno predelanega ter pašnega mesa v porastu obstaja realna moţnost za dvig porabe mesa drobnice na lokalnem trgu. Pripravil: Peter Domevšček, v sodelovanju s partnerji v projektu Posoški razvojni center ANKETA PROJEKT LAS 2009 Anketiranje gospodinjstev na območju LAS 10