UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRESOJA SMISELNOSTI PROJEKTA ZA PRIPRAVO PROJEKTNIH PREDLOGOV V OKVIRU DONACIJSKE SHEME PROGRAMA PHARE V SLOVENIJI "PROJECT PREPARATION FACILITY II GRANT SCHEME" Ljubljana, november 2006 BLANKA KORON
IZJAVA Študentka Blanka Koron izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Aleksandra Aristovnika in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 28.11.2006 Podpis:
KAZALO Uvod... 1 1. Ekonomska in socialna kohezija Evropske unije... 2 1.1. Regionalna politika 2 1.2. Predpristopna pomoč 3 1.2.1. Program PHARE gospodarska pomoč za prestrukturiranje... 3 1.3. Strukturni skladi 4 1.4. Kohezijski sklad 4 1.5. Podlaga za črpanje sredstev skladov 5 1.5.1. Enotni programski dokument 2004-2006... 5 1.5.2. Državni razvojni program 2007 2013... 6 1.6. Cilji financiranja strukturnih skladov 6 1.7. Upravičenost do črpanja iz skladov 8 1.7.1. Stopnja razvitosti... 8 1.7.2. Razdelitev na regije... 8 1.7.3. Sofinanciranje EU sredstev... 9 1.7.4. Ustrezen nadzor... 9 1.8. Slovenija in EU sredstva 9 2. Strukturna sklada ESRR in ESS v Sloveniji... 10 2.1. Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR 10 2.1.1. Ukrepi in aktivnosti... 10 Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja... 10 Ukrep 1.2.: Spodbujanje razvoja turističnih destinacij... 11 Ukrep 1.3.: Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo... 12 Ukrep 1.4.: Gospodarska infrastruktura in javne storitve... 12 2.1.2. Nosilec sklada v RS... 13 2.2. Evropski socialni sklad ESS 14 2.2.1. Ukrepi... 15 Ukrep 2.1.: Razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela... 15 Ukrep 2.2.: Pospeševanje socialnega vključevanja... 15 Ukrep 2.3.: Vseživljenjsko učenje... 15 Ukrep 2.4.: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti... 16 2.2.2. Nosilec sklada v RS... 16 2.3. Tehnična pomoč 16 2.4. Realizacija prednostnih nalog EPD 2004 2006 17 3. Projekt za pripravo projektnih predlogov Project Preparation Facility II (PPF II)... 17 3.1. Projekt za pripravo projektnih predlogov (PPF) 17 3.1.1. Projekt za pripravo projektnih predlogov I (PPF I) v Sloveniji... 17 3.1.2. Revizijsko mnenje o PPF I v Sloveniji... 18 3.2. Projekt za pripravo projektnih predlogov II (PPF II) 18 3.2.1. Namen PPF II... 18 3.2.2. Izvedba PPF II... 19 3.2.3. Upravičenci donacije... 20 3.2.4. Prejemniki donacije... 20 3.2.5. Grafične porazdelitve... 20 3.2.5.1. Porazdelitev projektov po ukrepih... 20 3.2.5.2. Porazdelitev projektov glede na dejavnosti... 21 3.2.5.3. Zastopanost slovenskih statističnih regij... 22
3.2.6. Kratka predstavitev sofinanciranih projektov... 23 3.2.6.1. Projekti v vsebinskem sklopu lot. A... 23 3.2.6.2. Projekti v vsebinskem sklopu lot. B... 23 3.3. Presoja smiselnosti PPF II na podlagi dveh primerov 24 3.3.1. Projekt "Razvojni center tekstilne in oblačilne panoge (RC TOP)"... 24 3.3.1.1. Glavni cilj projekta... 25 3.3.1.2. Osnovni namen RC TOP... 25 3.3.1.3. Predvideni in doseženi rezultat projektne naloge... 25 3.3.1.4. Opredeljeno panožno ozadje v projektni nalogi... 26 3.3.1.5. Panožne razmere ter razmere na domačem in tujem trgu... 26 3.3.1.6. Mnenje o projektu... 29 3.3.2. Projekt "Študija izvedljivosti poslovnih con Goriške statistične regije (PCG)"... 30 3.3.2.1. Glavni cilj projekta... 30 3.3.2.2. Osnovni namen projekta... 30 3.3.2.3. Rezultati projektne naloge... 30 3.3.2.4. Razmere na trgu... 32 3.3.2.5. Znani učinki... 33 3.3.2.6. Mnenje o projektu... 34 4. Analiza SWOT PPF II v povezavi z ESRR in ESS... 35 Sklep... 36 Literatura... 39 Viri... 40
Uvod Slovenija je z včlanitvijo v Evropsko unijo dobila nov institucionalni in razvojni okvir, s katerim želi izboljšati svoj položaj in se uvrstiti med najrazvitejše države EU. Trajnostno izboljšanje blaginje njenih prebivalcev poskuša uresničiti z gospodarskim razvojem in zmanjševanjem tveganja na področju socialne varnosti in okolja. S pomočjo evropske kohezijske politike in ostalih finančnih instrumentov pomaga pri odpravi regionalni razlik na ekonomskem in socialnem področju ter s tem prispevati k uresničevanju skupne vizije EU, do leta 2010 postati "najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo". Predmet diplomskega dela je presoja smiselnosti porabe evropskih denarnih sredstev v okviru izbranega instrumenta finančne spodbude Projekt za pripravo projektnih predlogov Project Preparation Facility (PPF II) donacijska shema, program Phare. Torej primernost in smiselnost porabe finančne spodbude z vidika zastavljenih razvojnih potreb držav EU in njihovih regij ter glavnega namena projekta povečati sposobnosti slovenskih organizacij in podjetij za črpanje sredstev finančne pomoči EU v obdobju 2004 2006. V diplomsko delo je zajeta tudi presoja ustreznosti oblike instrumenta PPF. Cilj diplomskega dela je potrditev ali ovržba predpostavke o smiselnosti porabe doniranih sredstev. S podrobnejšo predstavitvijo dveh izbranih projektnih nalog sem presojala smiselnost porabe finančne podpore z vidika namena projektne naloge, kot je npr. upravičenost glede na socialno-ekonomske razmere doma in v EU. Pri presoji sem se oprla tako na informacije javnega značaja kot tudi na interno gradivo o PPF II, o tržnih razmerah ter o razvojnih strategijah države in vpletenih regij v obdobju. Namen diplomskega dela je presoja smiselnost porabe pristopne pomoči v preučevani shemi z namenom prikaza morebitnih pomanjkljivosti oziroma prednosti uporabe omenjene oblike instrumenta finančne spodbude za razvoj primernih razvojnih projektnih predlogov in vključevanje oziroma uporabo le teh za smernice razpisov strukturnih skladov ter s tem opozoriti na pomembnost pravilnega upravljanja in razdeljevanja finančnih sredstev z namenom doseganja zastavljene strategije razvoja in s tem dviga življenjskega standarda. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri glavna poglavja. Bralec se bo v prvem poglavju srečal s kratko predstavitvijo kohezijske politike EU in z njenimi finančnimi instrumenti. V drugem poglavju sta, zaradi neposredne povezave s projektom PPF II, podrobno predstavljena strukturna sklada Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) skupaj s prvo prednostno nalogo Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004 2006 in Evropski socialni sklad (ESS) z drugo prednostno nalogo Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004 2006. 1
V tretjem poglavju so predstavljeni PPF in dva izbrana primera projektnih nalog iz PPF II. V zadnjem poglavju je prikazana analiza SWOT PPF II v povezavi z ESRR ter z ESS. Na koncu so povzete ključne ugotovitve in sklep diplomskega dela. 1. Ekonomska in socialna kohezija Evropske unije 1.1. Regionalna politika Regionalna politika je med najpomembnejšimi in najobširnejšimi politikami EU. Njen namen je zagotavljanje solidarnosti oziroma okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije. Odpraviti poskuša razvojne razlike med regijami, prestrukturirati industrije v zatonu, diverzificirati gospodarstvo pretežno kmečkih pokrajin z zmanjševanjem odvisnosti od kmetijstva ter nenazadnje spodbujati razvoj propadajočih sosesk v urbanih okoljih. Za odpravo razvojnih razlik med regijami in razlik med prebivalci Evropske skupnosti, z namenom povečanja življenjskega standarda, namenja več kot tretjino proračuna EU. Svoj namen dosega preko finančnih instrumentov strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, programov Phare, ISPA, SAPARD ter Evropskega sklada za solidarnost. Za obdobje 2000 2006 namenja 213 mrd EUR za EU-15 (glej Tab. 1, str. 7), 22 mrd evropskih sredstev v obliki predpristopne pomoči (EU-10) ter še dodatnih 22 mrd EUR za obdobje od vstopa novih članic do leta 2006, skupaj torej 257 mrd EUR sredstev. Večina denarja je namenjena večletnim razvojnim programom vodenih s strani Evropske komisije, držav in regionalnih oblasti. Regionalna politika deluje po sistemu finančne solidarnosti, saj se prispevki posameznih držav v skupni proračun porazdelijo med manj razvite regije. Pomoč je namenja državam oziroma območjem, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca ne presega 75% evropskega povprečja (oziroma 90 % v primeru Kohezijskega sklada). Prikaz povprečnih vrednosti BDP na prebivalca za EU 25 iz leta 2002 si lahko ogledate v Prilogi 1. Koriščenje skladov je sicer možno po polnopravnem članstvu v EU, zaradi hitrejšega seznanjanja novih pristopnih članic z evropskimi politikami, zakonodajo, postopki in delovnimi metodami pa je Evropska komisija uporabila različne predpristopne finančne instrumente, predvsem program Phare. 2
1.2. Predpristopna pomoč Slovenija je predpristopno pomoč začela prejemati leta 1992 v obliki tehnične pomoči. Predpristopno obdobje se je delilo na tri podobdobja: - od leta 1992 do leta 1995 prehodno obdobje, - od leta 1996 do 1999 predpristopno in - od leta 2000 do vstopa v EU pristopno obdobje, t. i. predstrukturna faza. Med tremi finančnimi instrumenti predpristopne pomoči novim članicam je najpomembnejšo vlogo s finančnega kot tudi z vsebinskega vidika igral prenovljeni program Phare. Preostala dva predpristopna finančna instrumenta sta bila še ISPA za razvoj gospodarske infrastrukture ter SAPARD za razvoj kmetijstva in podeželja. 1.2.1. Program PHARE gospodarska pomoč za prestrukturiranje Phare Pomoč za gospodarsko prestrukturiranje Poljske in Madžarske (ang. Poland and Hungary Aid for Rebuilding Economy). Predstavljal je program predpristopne pomoči Evropske unije državam kandidatkam iz Srednje in Vzhodne Evrope. Po sklepu Komisije Evropske unije je nov program PHARE še naprej ostal glavni finančni instrument Evropske unije pri podpori priprav kandidatk na polnopravno članstvo za obdobje 2000 2004. Leta 2000 ni prišlo le do preoblikovanja programa ampak tudi do finančne okrepitve na 1,5 mrd EUR nepovratnih sredstev letno. Do priključitve pristopnih držav v EU je pokrival ključna področja pomoči, opredeljena v Partnerstvu za pristop oziroma Državnem programu za sprejem pravnega reda EU. Zajemal je področja opredeljena v Cilj 1, v okviru regionalno razvojnega sklada (ESRR). V okviru programa je potekal tudi Program čezmejnega sodelovanja (CBC Cross-border Cooperation). Trije glavni cilji programa Phare so bili: - pomoč javnemu sektorju in institucijam za zagotovitev učinkovitosti znotraj EU, - pomoč pri sprejemanju zakonskih osnov EU, - skrajševanju tranzicijskega obdobja, promocija socialne in ekonomske kohezije. V prihodnjem finančnem obdobju 2007 2013 bo vse oblike predpristopne finančna pomoči za vse potencialne pristopne članice zamenjala enotna oblika pod skupnim imenom IPA Instrument predpristopne pomoči (ang. Instrument of Pre-Accession) z 11.468 mio EUR pomoči za omenjeno obdobje. 3
1.3. Strukturni skladi Pod skupnim imenom strukturni skladi obstajajo štirje skladi: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) preko vlaganja v proizvodnjo, infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje, prispeva k zmanjševanju razlik v gospodarski in socialni razvitosti evropskih regij. Evropski socialni sklad (ESS) finančni instrument, ki je namenjen vlaganju v ljudi. Njegovo poslanstvo je zmanjševanje nezaposlenosti, spodbujanje zaposljivosti in razvijanje podjetniškega duha, vlaganje v znanje, skrb za enake možnosti in socialno vključenost vseh na trg delovne sile. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) podpira gospodarsko prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) podpira prizadevanja za ravnovesje med ribolovnimi viri in njihovim izkoriščanjem, pomaga ohranjati konkurenčnost ribištva in oživlja območja, odvisna od ribištva. Poleg njih obstajajo še štiri pobude Skupnosti: Interreg skrbi za spodbujanje harmoničnega in uravnoteženega razvoja ozemlja EU, kjer evropske meje ne bi predstavljale ovir za združevanje in razvoj. Equal išče nove načine za spopadanje z diskriminacijo in neenakostjo na trgu dela. Leader + je pomoč podeželskim skupnostim z upoštevanjem dolgoročnih razvojnih možnosti njihove lokalne regije. Urban prispeva k izboljševanju urbanistične politike. Pobude delujejo na področjih, ki zadevajo EU kot celoto in niso omejene na posamezno državo. Vsaka pobuda deluje v okviru posameznih skladov (glej Tab. 1 na str. 7). 1.4. Kohezijski sklad Kohezijski sklad je poseben sklad EU, ki deluje v okviru regionalne oz. kohezijske politike EU za pomoč državam, ki morajo velik del sredstev nameniti izboljšanju okolja in razvoju prometne infrastrukture. Je finančni instrument EU, s katerim ta spodbuja in podpira razvoj držav članic in tako prispeva k zmanjšanju razlik v razvitosti med državami EU ter tako vpliva na skladen razvoj EU kot celote. Za Kohezijski sklad velja, da je teritorialna osnova država članica EU in ne regija, kot to velja pri strukturnih skladih. 4
Sklad sofinancira projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture v tistih državah članicah, v katerih je BDP na prebivalca manjši od 90 % povprečja EU. Instrument ISPA je namenjal enako pomoč desetim novim članicam. Sloveniji so bila iz naslova Kohezijskega sklada za obdobje 2004 2006 dodeljena sredstva v višini 190,6 mio EUR. Sredstva se delijo med področje okolja in prometa v razmerju 50 : 50. 1.5. Podlaga za črpanje sredstev skladov Črpanje sredstev iz skladov temelji na naslednjih strateških dokumentih: Strategija gospodarskega razvoja RS 2001 2006 (SGRS), ki je predstavila prednostna področja, za katere Slovenija koristi strukturne sklade. Za nadgradnjo področij s konkretnimi ukrepi in projekti je poskrbel osnutek Državnega razvojnega programa Slovenije za obdobje 2001 2006 (DRP). Za črpanje sredstev iz EU sta bila na osnovi SGRS in DRP pripravljena Enotni programski dokument RS (EPD) za programsko obdobje 2004 2006, ki ima status mednarodne pogodbe, in Programsko dopolnilo (PD). Tako EPD kot PD sta bila v skladu z načeli strukturnih skladov pripravljena že v predpristopnem obdobju. Dokumenta opredeljujeta podrobnosti v zvezi z namenom, cilji, aktivnostmi, ciljnimi skupinami in kazalniki količinskimi ter kakovostnimi, ki omogočajo nadzor nad programi črpanja finančne pomoči za razvojne ukrepe strukturne politike EU. 1.5.1. Enotni programski dokument 2004-2006 EPD predstavlja akcijski načrt RS za obdobje 2004 2006, ki določa pot za doseganje strateških ciljev in usmeritev RS. Gre za skupni programski dokument RS in Evropske komisije, saj obe kot partnerici sodelujeta pri izvedbi in financiranju iz strukturnih skladov, Kohezijskega sklada ter drugih finančnih virov. Glavni cilj dokumenta je trajnostna rast blaginje ljudi, ki živijo v Sloveniji. Pravni status EPD je v Zakonu o javnih financah, opredeljen kot»dokument države članice, ki določa razvojno strategijo države in pomeni podlago za izvajanje dolgoročne razvojne politike in dolgoročno proračunsko načrtovanje«1. V okviru EPD 2004 2006 so v skladu z izbrano strategijo razvoja določili štiri prednostne naloge: 1. spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, 2. znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje, 3. prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 4. tehnična pomoč. 1 "Na strani EU so vloga EPD in pravila delovanja strukturnih skladov opredeljeni v Uredbi Sveta št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999, ki predpisuje splošna določila za strukturne sklade. Pri načrtovanju EPD so bili v celoti upoštevana določila omenjene uredbe, programske smernice Evropske komisije za obdobje 2000 2006, Smernice o strukturnih skladih in njihove koordinacije s Kohezijskim skladom pri programih v obdobju 2000 2006, prav tako pa nadaljnje okvirne smernice za države kandidatke, izdane marca 2003." (EPD 2004 2006, 2005, str. 15). 5
Opredeljene so bile tudi tri horizontalne prednostne naloge: 1. enake možnosti, 2. trajnostni razvoj, 3. informacijska družba. 1.5.2. Državni razvojni program 2007 2013 Za nadaljnji razvoj Slovenije se pripravlja Državni razvojni program za obdobje 2007 2013, ki je izvedbeni instrument Strategije razvoja Slovenije (SRS) in Strategije prostorskega razvoja Slovenije na področju investicij. DRP natančneje opredeljuje tiste razvojnoinvesticijske prioritete, ki so potrebne za uspešno realizacijo SRS (DRP 2007 2013, 2006, str. 7). Cilja DRP sta (DRP 2007 2013, 2006, str. 54): povečati gospodarski, socialni in okoljski kapital in povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov. Razvojno-investicijske prioritete DRP so (DRP 2007 2013, 2006, str. 55): konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast, učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj ter kakovostna delovna mesta, učinkovita in cenejša država, moderna socialna država in večja zaposlenost ter povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Vse razvojno-investicijske prioritete so v večini z visoko stopnjo upravičene do financiranja iz ESRR in ESS (DRP 2007 2013, 2006, str. 67), kar zagotavlja denar za prioritete DRP v naslednjem obdobju. 1.6. Cilji financiranja strukturnih skladov Namen črpanja iz strukturnih skladov v programskem obdobju 2000 2006 je bil predvsem ta, da se z dodatno denarno pomočjo EU financirajo naslednji trije cilji: Cilj 1 - skladni regionalni razvoj, Cilj 2 - prestrukturiranje ter Cilj 3 - investicije v človeške vire. 6
Cilj 1: sem so uvrščene regije na osnovi statistične kvalifikacije teritorialnih enot SKTE (NUTS) 2 2, ki zaostajajo v razvoju in se srečujejo z resnimi problemi glede razvitosti, zaposlovanja, pomanjkljive infrastrukture ipd. Vključena so področja z manj kot 75 odstotki povprečja BDP na prebivalca Evropske unije. Vključenih je kar 22 odstotkov prebivalstva EU oziroma 50 regij. Preko programov se financirajo projekti, ki zajemajo 70 odstotkov vseh sredstev strukturnih skladov. Cilj 2: sem so uvrščene regije z ekonomskimi in socialnimi problemi, sem sodijo predvsem področja s problemi prestrukturiranja, z visoko brezposelnostjo ter negativno stopnjo rasti prebivalstva oziroma depopulacijo. Cilj zajema 18 odstotkov celotnega prebivalstva EU ter 11,5 odstotkov vseh sredstev. Cilj 3: njegov namen je modernizacija sistema vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja kot podpora razvoja človeškega kapitala. Omejen je na področja, ki niso zajeta pod Cilj 1. V okviru Cilja 3 je zajetih 12,3 odstotka vseh sredstev iz strukturnih skladov. Spodnja tabela prikazuje štiri strukturne sklade v povezavi s cilji in pobudami Skupnosti. Tabela 1: Prikaz strukturnih skladov po ciljih delovanja in pobudah Skupnosti Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg III Urban II Learder + Equal ESRR X X X X ESS X X X X X EKUJS X X FIUR X Vir: The Structural Funds, 2006 V celotnem obdobju 2000 2006 je trem ciljem v okviru strukturnih skladov namenjenih kar 94 % celotnega predračuna EU, preostalih 6 % pa za pobude Skupnosti. Za EU+10 je v upravičenih letih črpanja (2004 2006) namenjenih 14,12 mrd EUR. V Prilogi 2 sta prikazana kolača EU proračuna, ki prikazujeta vir denarja za proračun ter njegovo prerazporeditev. Priloga 3 prikazuje porazdelitev sredstev med države članice EU za obdobje od 2000 do 2006. Sredstva skladov in razdelitev na začetku vsakega programskega obdobja določi Svet EU. Sredstva se razdelijo po državah in treh ciljih pomoči (glej Tabelo 2, str. 8). 2 SKATE (NUTS) 1 območje celotne države (Slovenija). SKATE (NUTS) 2 območje znotraj države (Slovenija je predlagala dve SKTE 2 regiji, za obdobje 2007 2013. SKATE (NUTS) 3 območja znotraj SKTE 2 regij (Slovenija je oblikovala 12 statističnih regij). 7
Tabela 2: Proračun strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za obdobje 2000 2006 (v mrd EUR) Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg Urban Equal Leader Tehn. Koh.sklad Skupaj 15 137.800 22.040 24.050 4.875 0.700 2.850 2.020 1.106 18.000 213.441 EU+10 13.230 0.120 0.110 0.420 0.000 0.220 0.220 0.003 7.590 21.693 EU 25 151.030 22.160 24.160 5.295 0.700 3.070 3.070 1.109 25.590 253.134 Vir: Workig for a region?, 2006. 1.7. Upravičenost do črpanja iz skladov 1.7.1. Stopnja razvitosti Glavna pokazatelja stopnje razvitosti regij sta višina bruto domačega proizvoda in stopnja brezposelnosti. Poleg teh kazalcev se pri podeljevanju sredstev upoštevajo tudi posamezne razvojne težave, kot so težavna mestna ali obrobna območja, podeželje ali industrijski predeli v regijah, ki so v povprečju lahko dobro razvite. 1.7.2. Razdelitev na regije Območja, ki lahko zaprosijo za pomoč glede na posamezen Cilj, določi Evropska komisija v sodelovanju z državo članico. V ta namen so evropske regije razdeljene v teritorialne statistične enote, s kratico imenovane NUTS, (fra. NUTS Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique): regije NUTS 2 so tiste, ki lahko pridobijo sredstva iz Cilja 1, regije NUTS 3, manjše po velikosti, pa sredstva iz Cilja 2. Prikaz delitve Evropske unije na 254 regij ter posledično na cilje si lahko ogledate v Prilogi 4. Slovenija je v tem obdobju obravnavana kot ena sama "NUTS 2" regija in je upravičena do sredstev iz Cilja 1 za pomoč manj razvitim članicam. Na ravni NUTS 3 je sicer razdeljena na 12 statističnih regij, vendar iz Cilja 2 v tem obdobju ne prejema pomoči. Sredstev je manj kot je razvojnih težav v evropskih regijah, zato Evropska komisija vztraja pri koncentraciji sredstev na najbolj nujna področja. Upravičenost regij do črpanja sredstev se določi na podlagi BDP na prebivalca. Sredstva za skladni regionalni razvoj, katerih je največ, lahko koristijo le tiste regije, katerih BDP na prebivalca ne presega 75 % povprečja EU. Slovenija kot enotna regija ni presegala meje, zato je upravičena do črpanja iz omenjenega naslova. Letos je slovenski BDP dosegel 80-odstotni delež povprečja BDP EU. Da pa bi v naslednjem programskem obdobju 2007 2013 lahko optimalno izkoristili sredstva strukturnih 8
skladov, je vlada predlagala prestrukturiranje države v skladu s klasifikacijo NUTS na dve regiji, tj. na Zahodno Slovenijo ter Vzhodno Slovenijo. 1.7.3. Sofinanciranje EU sredstev V skladu z načelom dodatnosti sredstva strukturnih skladov EU le dopolnjujejo nacionalna razvojna sredstva, ki jih je mogoče črpati le, če je zagotovljena zahtevana soudeležba državnega in lokalnih proračunov. EU in nacionalna javna sredstva se projektom dodeljujejo v razmerju približno 3 : 1 (ABC o skladih, 2004). Država oziroma regije so namreč vedno v vlogi sofinancerjev projektov. 1.7.4. Ustrezen nadzor V kolikor države s sredstvi EU financirajo regionalne razvojne programe, so nato same odgovorne za upravljanje skladov in izbor projektov. Evropsko komisijo morajo obveščati o poteku pomoči in porabi sredstev, same morajo izvajati nadzor nad pravilnostjo porabe. Evropska komisija izplačuje odobreno pomoč postopoma, na podlagi povračil, v kolikor zazna večje nepravilnosti, lahko pomoč zaustavi ali omeji. Izplačila iz blagajne EU oziroma črpanje sredstev iz strukturnih in Kohezijskega sklada so sicer vedno vezane na točno določene programe in projekte: manjše predplačilo zanje je sicer avtomatično, vsa nadaljnja vmesna plačila pa članica dobi na podlagi vloženih zahtevkov, ki so pred nakazilom preverjeni tako v prestolnici kot tudi v Bruslju. Končno plačilo na račune pride šele, ko je projekt končan. Omenjena pravila za nemoten potek denarja od držav terjajo pogosto "zalaganje". 1.8. Slovenija in EU sredstva Slovenija je iz evropskih skladov v zadnjih desetih letih (1993 2003) prejela približno 450 mio EUR oziroma 120 mrd SIT sredstev, uspešnost črpanja je bila več kot 97 %, kar je najboljši rezultat med novinkami, ki so v obdobju vključevanja v EU v povprečju črpale le dve tretjini predvidenih sredstev. Evropska komisija je pospešila razvoj Slovenije s sofinanciranjem programa Cilja 1 za obdobje 2004 2006. V obdobju prejemanja pomoči iz vseh štirih strukturnih skladov, Kohezijskega sklada in dveh pobud Skupnosti: Interreg III in Equal. Skupno bo Slovenija v tem obdobju za pobude Skupnosti prejela 7,3 mrd SIT ali okrog 6 % celotne pomoči iz strukturnih in Kohezijskega sklada (ABC o skladih, 2006). 9
Strukturni skladi so zagotovili 237,5 mio EUR od skupnega zneska 334,5 mio EUR (glej Prilogo 5). V prvem letu članstva je bilo odobrenih okrog 59 mio EUR, v letu 2005 skoraj 80 mio EUR, ob koncu triletnega obdobja pa skoraj 100 mio EUR. V letu 2004 je Slovenija črpala le odstotek sredstev, ki jih ima na voljo v obdobju. Od 14 mrd SIT je uspela porabiti zgolj 142 mio SIT. Franci Rokavec, državni sekretar SVRLS, glavne krivce vidi v nosilcih sredstev, ki obveznosti niso jemali resno in v togi zakonodaji. (Branc, 2005, str. 6). Leta 2005 je bilo Sloveniji po podatkih Evropske komisije v Bruslju iz štirih strukturnih skladov ter Kohezijskega sklada skupaj nakazanih 59,37 mio EUR sredstev. Od te vsote je Slovenija največ denarja prejela iz ESRR (29,86 mio EUR), sledi ESS (10,10 mio EUR), nato EKUJS (1,62 mio EUR) in ribiški sklad (0,11 mio EUR), medtem ko je iz Kohezijskega sklada dobila 17,69 mio EUR. 2. Strukturna sklada ESRR in ESS v Sloveniji 2.1. Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR ESRR (ang. ERDF European Regional Develoment Fund) je bil ustanovljen leta 1975. Njegov osnovni cilj je zmanjševanje razlik v stopnji razvitosti med regijami na ravni EU. Ima štiri namene: 1. investicije v izboljšanje produktivnosti, ustvarjanje in ohranjevanje delovnih mest, 2. investicije v infrastrukturo, podpora notranjega ukrepa s pomočjo ukrepov, ki podpirajo in spodbujajo lokalne razvojne iniciative ter aktivnosti malih in srednjih podjetij, 3. podpora tehnične pomoči za investicije v izobraževanje in zdravstvo, 4. zagotavljanje podpore pri financiranju čezmejnih, mednarodnih in medregijskih sodelovanj, pilotskih projektih in študijah, ki se nanašajo na razvoj celotne EU. 2.1.1. Ukrepi in aktivnosti Sredstva so na voljo za uresničevanje prve prednostne naloge EPD 2004 2006. To je "Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti". Naloga obsega štiri ukrepe in aktivnosti, ki so lahko predmet sofinanciranja (t. i. upravičene aktivnosti) (ABC o skladih, 2006): Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja Ukrep je usmerjen v razvoj inovacijskega okolja, razvojne infrastrukture in pogojev za oblike povezovanja podjetij in institucij znanja, ki bodo pospešile in povečale učinkovitost prenosa znanja v produkte, storitve in procese ter okrepile prepoznavnost Slovenije kot razvojnega partnerja na prepoznanih področjih. 10
Specifični cilji ukrepa so: pospeševanje prenosa znanja med nosilci znanja (univerze, razvojno raziskovalne in izobraževalne institucije) ter podjetji, pospeševanje zagona in razvoj novih tehnološko usmerjenih dinamičnih podjetij, povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na prioritetnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja. Upravičene aktivnosti so: naložbe v modernizacijo, gradnjo in opremo tehnoloških centrov, tehnoloških parkov in inkubatorjev ter naložbe, povezane z novimi investicijami, priprava strategij, programov ter razvoj storitev tehnoloških centrov, tehnoloških parkov, inkubatorjev, grozdov, tehnoloških mrež in poslovnih con ter vodenje projekta, skupni raziskovalni in razvojni projekti podjetij in nosilcev znanja v okviru tehnoloških centrov, centrov odličnosti, grozdov in tehnoloških mrež, usmerjenih predvsem v krepitev sposobnosti prenosa in obvladovanja novih tehnologij; razvoj novih tehnologij na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, ki so zlasti informacijsko-komunikacijske tehnologije, napredni materiali, tehnologije vodenja procesov, biotehnologija in farmacija ter tehnologije za trajnostno gospodarstvo (predvsem okoljske tehnologije). Ukrep 1.2.: Spodbujanje razvoja turističnih destinacij Cilji ukrepa prispevajo k realizaciji ciljev, določenih v prvi prednostni nalogi, to je izboljšati konkurenčno sposobnost podjetij in zagotoviti pogoje za kakovosten razvoj turizma kot pomembne dejavnosti z multiplikativnimi učinki, ki krepi gospodarsko osnovo regij in izrablja nove podjetniške priložnosti. Splošni cilj ukrepa je spodbuditi razvoj turističnih destinacij na temeljnih turističnih območjih, opredeljenih v Strategiji slovenskega turizma 2002 2006. Specifična cilja ukrepa sta: spodbuditi razvoj organizacijskih struktur za skupno planiranje, razvoj in trženje turističnih destinacij na glavnih geografskih in produktnih področjih, opredeljenih v Strategiji slovenskega turizma 2002 2006, spodbuditi naložbe v obnovo in modernizacijo obstoječe ter gradnjo turistične infrastrukture (npr. kongresnih centrov, izrabe termalnih vod, nastanitvenih objektov, 11
golfišč, bazenov, marin, smučarskih žičnic, rekreacijskih objektov za turiste ipd.) na glavnih geografskih in produktnih področjih, opredeljenih v Strategiji slovenskega turizma 2002 2006. Upravičeni aktivnosti sta: prenova in modernizacija obstoječe ter gradnja nove turistične infrastrukture, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi, podpora in priprava skupnih strateških načrtov za razvoj turističnih destinacij, marketinških načrtov, rezervacijskih sistemov, blagovnih znamk destinacij, informacijskih centrov in promocije. Ukrep 1.3.: Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo Namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo investicijski program, ter posameznikom s podjetniško pobudo. Cilj ukrepa je: doseganje strukture gospodarstva, ki je primerljiva z gospodarsko strukturo v EU; z ustvarjanjem učinkovitega podpornega okolja se spodbuja ustanavljanje novih podjetij, izboljša se stopnja njihovega preživetja v prvih kritičnih letih, zagotavljajo se uspešnejša rast ter večja konkurenčnost in produktivnost. Upravičene aktivnosti so: subvencioniranje svetovalnih/posvetovalnih storitev za mala in srednje velika podjetja, podpora (v obliki premij) za investicijske projekte malih in srednje velikih podjetij, poroštva za investicijske kredite bank. Ukrep 1.4.: Gospodarska infrastruktura in javne storitve Ukrep je osredotočen na zagotavljanje investicij v javno infrastrukturo in z njimi povezane storitve, ki bodo dopolnjevale investicije iz ostalih ukrepov prve prednostne naloge. Njegov splošni cilj je povečati obseg javnih naložb v infrastrukturo in v storitve z neposrednim ekonomskim učinkom na promocijo projektov, ki izhajajo iz ukrepov 1.1., 1.2. in 1.3., ter ustvariti sinergije z "zasebnimi" projekti v poslovne cone, izobraževalne in razvojnoraziskovalne programe ter turistične destinacije. 12
Specifični cilji so določeni v skladu s cilji drugih ukrepov v prednostni nalogi: razviti javno R&R in izobraževalno infrastrukturo ter krepitev zmogljivosti univerz in javnih raziskovalnih ustanov za ustvarjanje in prenos znanja in novih tehnologij, razviti informacijsko-komunikacijsko (IKT) infrastrukturo, ki bo omogočila hitro širokopasovno internetno povezovanje za raziskovalna, izobraževalna in poslovna okolja, zagotoviti ustrezne lokacije za gospodarske dejavnosti v Sloveniji z namenom povečevanja domačih in tujih neposrednih naložb, povečati naložbe v javno infrastrukturo, promet, rekreacijske in kulturne objekte, ki bodo podpirali razvoj turističnih destinacij in kakovost turističnih proizvodov, z razvojem javnega prometa, komunalne infrastrukture in javnih storitev povečati kakovost in dostopnost infrastrukture, ki bo podpirala trajnostno mobilnost in omogočala lažji dostop do poslovnih con in turističnih destinacij. Upravičene aktivnosti so: prenova, obnova, modernizacija in izgradnja prostorov in opreme (centri odličnosti, poslovne cone, multimedijski centri, centri vseživljenjskega učenja, objekti za šport in prosti čas, kulturna dediščina, IKT ipd.), prenova, obnova, modernizacija, izgradnja javne in komunalne infrastrukture (čiščenje odpadnih voda, vodovodi, urbani prometni sistemi, ceste, železnice, sistem kanalizacije, telekomunikacije, kolesarske steze, elektrika, parki in druga naravna dediščina, kulturna dediščina, širokopasovne povezave ipd.), študije in raziskave o ustanovitvi in izboljšavi javnih storitev (priprava in izvedba programov in strategij). Izbor projektov za sofinanciranje iz sredstev ESRR poteka na osnovi javnih razpisov, programov oziroma javnih naročil. Slovenija ima v obdobju 2004 2006 za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti na voljo 31,175 mrd SIT namenskih sredstev Evropske unije. 2.1.2. Nosilec sklada v RS Nosilec je Ministrstvo za gospodarstvo RS, projektna enota za ESRR, ki je odgovorna za izvedbo 1. prednostne naloge in zagotavljanje skladnosti s horizontalnimi prednostnimi nalogami, merljivost učinkov in doseganje zastavljenih ciljev. Tabela 3 (str. 14) prikazuje porazdelitev razpoložljivih sredstev ESRR po ukrepih in letih. Pri tem velja, da je poraba letne alokacije možna do konca drugega leta po prevzemu obveznosti (pravilo n+2). 13
Tabela 3: Namenska sredstva EU v mio SIT Ukrep 2004 2005 2006 Skupaj 1.1 Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja 1.421,0 2.088,0 2.726,1 6.235,1 1.2 Spodbujanje razvoja turističnih destinacij 1.421,0 2.088,0 2.726,1 6.235,1 1.3 Razvojno podpornega okolja za podjetništvo 1.065,7 1.566,0 2.044,6 4.676,3 1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve 3.197,2 4.697,9 6.133,7 14.028,8. Skupaj 1. prednostna naloga 7.105,0 10.439,8 13.630,5 31.175,3 Vir: Strukturni skladi, 2006. V skladu z načelom dodatnosti sredstev strukturnih skladov EU se iz sredstev slovenske udeležbe za ukrepe prve prednostne naloge namenja dodatnih 9,088 mrd SIT. Skupna razpoložljiva javna sredstva so tako po posameznih ukrepih in letih naslednja: Tabela 4: Skupna javna udeležba (namenska sredstva EU in slovenska udeležba) v mio SIT Ukrep 2004 2005 2006 Skupaj 1.1 Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja 1.894,6 2.783,9 3.634,8 8.313,4 1.2 Spodbujanje razvoja turističnih destinacij 1.894,6 2.783,9 3.634,8 8.313,4 1.3 Razvojno podpornega okolja za podjetništvo 1.420,9 8.087,9 2.726,1 6.235,1 1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve 3.965,9 5.827,3 7.608,3 17.401,6 Skupaj 1. prednostna naloga 9.176,2 13.483,2 17.604,0 40.263,5 Vir: Strukturni skladi, 2006. V okviru ukrepov 1.1., 1.2. in 1.3. se navedena sredstva dodeljujejo v obliki državnih pomoči, ki pokrijejo del finančne konstrukcije projekta, prejemnik pa mora zagotoviti zasebne vire za njeno zaprtje. V okviru ukrepa 1.4 so pri financiranju udeležene tudi občine, in sicer z 3,252 mrd SIT. 2.2. Evropski socialni sklad ESS Evropski socialni sklad (ang. ESF European Social Fund) ima med strukturnimi skladi najdaljšo tradicijo. Ustanovljen je bil na podlagi Rimske pogodbe iz leta 1957 z namenom izboljšati zaposlitvene zmožnosti, pospeševati zaposlovanje in povečevati prostorske in 14
poklicne mobilnosti zaposlovanja. Spodbuja zaposljivost in razvijanje podjetniškega duha, vlaganje v znanje, skrb za enake zmožnosti in socialno vključenost vseh na trgu delovne sile. V obdobju 2000 2006 je politika ESS tesno povezana z Evropsko strategijo zaposlovanja. Ta podpira glavne cilje širše Lizbonske strategije iz leta 2000, kot so doseganje polne zaposlenosti, povečanje kakovosti in produktivnosti dela ter pospeševanje socialne povezanosti in vključenosti. Poleg tega, da je ESS najpomembnejši finančni instrument za izvajanje Evropske strategije za zaposlovanje, je tudi vezni člen med politiko zaposlovanja na ravni EU ter nacionalno politiko zaposlovanja, razvoja človeških virov in trga dela. Sredstva ESS so odobrena za pomoč osebam oz. posameznikom, dobijo se kot dodatna sredstva k že odobrenim sredstvom nacionalnih akcijskih programov. Usmerjena so v zmanjševanje socialno-ekonomskih razlik med regijami in posamezniki ter spodbujajo rešitve za lokalne probleme. 2.2.1. Ukrepi Osnova črpanja je druga prednostna naloga Enotnega programskega dokumenta 2004 2006 "Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje", ki obsega naslednje štiri ukrepe (ABC o skladih, 2006): Ukrep 2.1.: Razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela Ukrep je namenjen povečevanju stopnje zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti. Zanj je namenjenih 30 % vseh sredstev sklada, končni upravičenec je Zavod RS za zaposlovanje, končni prejemniki pa so brezposelne osebe. Ukrep 2.2.: Pospeševanje socialnega vključevanja Ukrep je namenjen zviševanju udeležbe ljudi s posebnimi potrebami in težavami pri dostopu do trga dela. Končni prejemniki so tako dolgotrajno brezposelni, brezposelni invalidi, etnične skupine in mladi, ki so opustili šolanje itd. Zajema 10 % vseh sredstev sklada, končni upravičenec je Zavod RS za zaposlovanje. Ukrep 2.3.: Vseživljenjsko učenje Namenjen je doseganju usmerjenega vlaganja. Končni prejemniki so ustanove in subjekti (javni in zasebni), ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem, izvajalci usposabljanj (učitelji, mentorji, delodajalci itd.) ter udeleženci formalnega in neformalnega izobraževanja 15
in usposabljanja itd. Zajema 30 % vseh sredstev ESS, končni upravičenec je Ministrstva za šolstvo in šport RS. Ukrep 2.4.: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti Namenjen je povečanju prilagodljivosti zaposlenih in podjetij pogojem svetovnega trga in trga dela, ohranjanju delovnih mest, povečevanju produktivnosti in konkurenčnosti podjetij ter dvigu ravni kvalifikacij in usposobljenosti zaposlenih. Končni prejemniki so zaposlene osebe, delodajalci, potencialni podjetniki, vodstveni delavci itd. Zanj je namenjenih 30 % vseh sredstev sklada, končni upravičenec je Zavod RS za zaposlovanje. 2.2.2. Nosilec sklada v RS Nosilec je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS. Deluje na petih področjih: - aktivna politika zaposlovanja za boj proti brezposelnosti, - razvoj socialne sfere, t. i. socialna vključenost, - vseživljenjsko izobraževanje in sistem izpopolnjevanja ter mobilnost, - prilagodljivost in podjetništvo, - enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk. V osnovi gre za naloge inovacijske narave in pilotske projekte, ki zadevajo trg dela, zaposlovanje in strokovno izpopolnjevanje, študije, tehnično pomoč in strokovno sodelovanje, tehnično pomoč, ki zadeva priprave, izvrševanje, nadzor in ocenjevanje nalog, ki so financirane s strani sklada. Podpora sklada je namenjena predvsem dolgotrajno brezposelnim, mladim, ki prvič vstopajo na trg dela in osebam, ki potrebujejo dodatne vzpodbude ali pomoč pri samozaposlovanju. 2.3. Tehnična pomoč Tehnična pomoč za obdobje 2004 2006 je namenjena učinkovitemu izvajanju programov EPD 2004 2006 in je opredeljena v okviru 4. prednostne naloge EPD. Deli se na dva ločena ukrepa ukrep v okviru komponente ESRR in ukrep v okviru komponente ESS. Tehnična pomoč zagotavlja informiranje in obveščanje javnosti o programu in aktivnostih, kar različnim potencialnim naročnikom omogoča, da predstavijo svoje predloge, poleg tega zagotavlja tudi ustrezno pripravo projektov in nemoteno izvajanje programa. Omenjene aktivnosti se izvajajo z namenom dvigniti raven kakovosti in zagotoviti skladnost dejavnosti po skladih, kar se zrcali v dobri in učinkoviti rabi sredstev. Sredstva za tehnično pomoč so na voljo za upravljanje in izvajanje, obveščanje javnosti, študije ter za računalniške sisteme, potrebne za spremljanje in vrednotenje, vse to z namenom smoternega in učinkovitega upravljanja skladov. 16
Iz dejavnosti PPF II, ki so predstavljene v nadaljevanju diplomskega dela, je razvidno, da je program delno pokril oziroma prevzel naloge tehnične pomoči, predvsem v okviru obveščanja javnosti o možnostih črpanja sredstev iz strukturnih skladov. Dodatno je priskrbel smernice za bodoče projekte, financirane s strani skladov, in prejemnikom donacije programa PPF II neposredno zagotovil lažje prijave na bodoče razpise skladov. 2.4. Realizacija prednostnih nalog EPD 2004 2006 Realizacijo izvajanja prve in druge prednostne naloge EPD za obdobje 2004 2006 v letu 2005 si lahko ogledate v Prilogah 6, 7 in 8. Besedila in tabelarni prikazi v prilogah so del Letnega poročila 2005 o izvajanju EPD v okviru Cilja 1. 3. Projekt za pripravo projektnih predlogov Project Preparation Facility II (PPF II) 3.1. Projekt za pripravo projektnih predlogov (PPF) Oblika programa Projekt za pripravo projektnih predlogov Project Preparation Facility (PPF), je v svetu precej razširjena. Uporablja se še posebej na nerazvitih območjih in pri premagovanju raznih gospodarskih in socialno-demografskih problemov. Oblika programa se v osnovi oziroma v namenu bistveno ne spreminja. Gre za začetno finančno pomoč oziroma spodbudo, namenjeno pridobivanju ustreznih idej, študij in ostale potrebne dokumentacije za implementacijo projektov v prihodnje. Programsko obliko uporabljajo najrazličnejša politična in druga telesa držav in organizacij, kot so na primer Evropska Unija pri novih pristopnicah, Inter-American Development Bank za države Latinske Amerike, Svetovna banka in druge. 3.1.1. Projekt za pripravo projektnih predlogov I (PPF I) v Sloveniji EU je financirala PPF I, ki je potekal v letih 2000 2001, z namenom pravočasne priprave podpornih projektov za programe predpristopne pomoči, ki naj bi omogočili socialno in ekonomsko kohezijo v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi tako na nacionalni kot tudi na regionalnih ravneh. Za program je Evropska komisija najprej načrtovala 6 mio EUR, nato pa je med države kandidatke razdelila le 5 mio EUR. Na začetku je bil projekt zasnovan za pripravo projektov, vendar ga je Komisija med pogajanji preoblikovala. Določila je, da se bodo financirali 17
projekti, ki bodo predstavljali podlago za programe oziroma projekte v prihodnje (Revizijsko poročilo, 2003, str. 5). Bil je torej osnova za pripravo zametkov projektov, predvsem pri pripravi tehničnih ter drugih dokumentov potrebnih, za črpanje denarja iz predpristopne pomoči Phare 2000 in 2001, ter za povečevanje uspešnosti in hitrosti implementacije teh projektov. 3.1.2. Revizijsko mnenje o PPF I v Sloveniji Iz revizijskega poročila projekta PPF I je razvidno, da se je v okviru samega razpisa pojavil problem opredelitve projektnega predloga. Projektni predlog je bil namreč preveč splošen, ni navajal dejanskih projektov, za katere naj bi se sredstva kasneje namenila, ampak je ponujal le splošne usmeritve (Revizijsko poročilo, 2003, str. 14), kar je za oblikovanje smernic včasih dovolj včasih ne. Zato je prihajalo do tega, da kljub temu, da so nekatere projektne naloge imele kot rezultat pripravo prijave na ustrezen razpis, do realizacije zaradi neustreznih razpisov ni prišlo. Za primerjavo s kasnejšimi ugotovitvami PPF II naj navedem, da so v okviru dvanajstih izbranih projektov PPF I bili le štirje projekti uporabljeni kot podlaga za črpanje sredstev. Nekaj projektov naj bi se za podlago uporabilo v kasnejšem obdobju (Phare 2003, strukturni skladi 2004 2006) (Revizijsko poročilo, 2003, str. 15). Za glaven problem PPF I velja, da so bile projektne naloge premalo natančno opredeljene, zato je bilo mnogokrat težko razumeti, kaj je naročnik od izvajalca zahteval, in s tem povezan problem preverjanja ustrezne izvedbe projekta (Revizijsko poročilo, 2003, str. 16). 3.2. Projekt za pripravo projektnih predlogov II (PPF II) Program PPF II spada v okvir pristopne pomoči Phare Ekonomsko socialna kohezija (ESC) za leto 2002 (Nacionalni programi Phare 2002), CRIS številka projekta 2002/000-600.01. Program predstavlja enega od instrumentov za usposabljanje pri pripravi in vodenju projektov koristnikov skladov. 3.2.1. Namen PPF II Njegov celostni namen je bil povečanje sposobnosti slovenskih organizacij za črpanje sredstev finančnih pomoči Evropske skupnosti. Namen: podpora v fazi programiranja za strukturna sklada ESRR in ESS, zagotavljanje kakovostnih projektov za prijave za sredstva strukturnih skladov, podpora pri pripravi tehnične in izvedbene dokumentacije za projekte, ki se bodo izvajali v programskem obdobju 2004 2006. 18
Finančna podpora izbranih projektov PPF II še ni zagotavljala tudi kasnejšega sofinanciranja iz strukturnih skladov. Program se je ločeval na dve vsebinski področji, deljeni glede na vir poznejšega pridobivanja sredstev iz strukturnih skladov: - Lot A: projekti v tem sklopu so nudili podporo projektom za prihodnje prijave na ESRR. Nanašali so se na prvo prednostno nalogo EPD 2004 2006 Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti v okviru štirih ukrepov. - Lot B: v okviru drugega vsebinskega področja projekta so se izvajali projekti v podporo projektom za prihodnje prijave na ESS. Nanašali so se na drugo prednostno nalogo EPD 2004 2006 Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje v okviru štirih ukrepov. V okviru donacijske sheme so bile do finančne podpore upravičene naslednje dejavnosti, ki so vključevale predvsem pripravo tehnične in izvedbene dokumentacije za prijavo projektov na ESRR in ESS. Upravičene dejavnosti v okviru projekta: - izdelava in/ali dokončanje študij izvedljivosti, - dokončanje obstoječih študij, potrebnih za pridobitev sofinanciranja, - izdelava tehnične dokumentacije in proračuna gradbenih stroškov, - izdelava analiz trga in drugih analiz, - izdelava razpisne dokumentacije in ponudb, - izdelava presoje vplivov na okolje, - izdelava analize potreb po delavcih in analize potreb izobraževanja. 3.2.2. Izvedba PPF II Razpis za program PPF II je bil objavljen 30. aprila 2004 v UL RS št. 44-47, rok za oddajo prijav je bil 14. junij 2004. Trajanje projektov je bilo omejeno na 8 mesecev, z začetkom 2. septembra 2004. Skupna višina sredstev donacije je znašala 2.325.000 EUR, od tega je bilo 1.860.000 EUR sredstev iz programa Phare. Sredstva donacije so bila deljena na vsebinski področji. Za dejavnosti v okviru lota A je bilo na voljo približno 1.464.750 EUR, za dejavnosti v okviru drugega vsebinskega področja je bilo na voljo približno 869.250 EUR (Šepec Jeršič, Škrl Marega, 2005, str. 8). 19
Najmanjša vrednost donacije, ki jo je prejel dobitnik finančne podpore, je znašala 62.500 EUR (od tega 50.000 EUR Phare sredstev), največja vrednost donacije pa 125.000 EUR (od tega 100.000 EUR sredstev Phare). Sofinanciranje s strani donacijske sheme ni smelo presegati 93,75 % skupnih stroškov projekta (Šepec Jeršič, Škrl Marega, 2005, str. 8). Donacijsko shemo je upravljala Agencija za regionalni razvoj v imenu Ministrstva za gospodarstvo RS kot posredniškega telesa za ESRR in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS kot predsedniškega telesa za ESS. Uspešno in učinkovito izvedbo programa PPF II je omogočila izvedbena struktura sestavljena s strani upravljavskega, nadzornega in izvajalskega organa. Jasen nadzor nad potekom programa in jasna delitev nalog sta pripomogla k uspešni izvedbi programa. 3.2.3. Upravičenci donacije Upravičenci za prijavo so bile pravne osebe in organizacije, npr. podjetja, občine in lokalne skupnosti, organizacije v lasti ali v upravljanju občin, nevladne organizacije, fundacije ali združenja, izobraževalne in raziskovalne ustanove, zbornice, javne službe ipd. na območju Slovenije. 3.2.4. Prejemniki donacije Prejetih je bilo skupno 143 prijav, iz med katerih je bilo za sofinanciranje izbranih 23 projektov (glej Prilogo 9). Med izbranimi projekti se jih je 14 nanašalo na prvo prednostno nalogo EPD 2004 2006, preostalih 9 pa na drugo prednostno nalogo. 3.2.5. Grafične porazdelitve 3.2.5.1. Porazdelitev projektov po ukrepih Slika 1 (str. 21) prikazuje porazdelitev projektnih dejavnosti izbranih projektnih nalog v okviru ukrepov prve prednostne naloge. Nekatere projektne naloge so zajele več dejavnosti, zato kumulativa presega 14 nalog. Z dejavnostmi gospodarske infrastrukture kot tudi z dejavnostmi v sklopu inovativnega okolja se je ukvarjalo šest dobitnikov finančne podpore. Dejavnosti v okviru razvoja turističnih destinacij so bile zajete v treh projektnih nalogah, medtem ko so bile aktivnosti v sklopu ukrepov podporno okolje za podjetništvo zastopane le v eni projektni nalogi. 20
Slika 1: Izbrani projekti v okviru ukrepov ESRR 1.4 Gospodarska infrastruktura Ukrepi v okviru ESRR 1.3 Podporno okolje za podjetništvo 1.2 Turistične destinacije 1.1 Inovativno okolje 0 1 2 3 4 5 6 7 Število projektov Vir: Zbornik sofinanciranih projektov Program Phare PPF II Grant Scheme, 2005, str. 10. Iz Slike 2 je razvidna udeležba projektnih nalog glede na vrsto ukrepa za drugo vsebinsko področje z 9 projektnimi nalogami. Nekatere projektne naloge so zajele več ukrepov. Najbolj zastopan je bil ukrep spodbujanja podjetništva s šestimi projektnimi nalogami. Ukrepi vseživljenjsko učenje, pospeševanje socialnega vključevanja in aktivna politika dela so zajemali po tri projekte. Slika 2: Izbrani projekti v okviru ukrepov ESS 2.4 Spodbujanje podjetništva Ukrepi v okviru ESS 2.3 Vseživljenjsko učenje 2.2 Pospševanje socialnega vključevanja 2.1 Aktivna politika dela 0 1 2 3 4 5 6 7 Število projektov Vir: Zbornik sofinanciranih projektov Program Phare PPF II Grant Scheme, 2005, str. 12. 3.2.5.2. Porazdelitev projektov glede na dejavnosti Slika 3 (str. 22) prikazuje porazdelitev izbranih in vseh ocenjenih projektov glede na dejavnosti projekta. Med najbolj zastopanimi so bile dejavnosti v okviru razvojnih programov in presoje vpliva na okolje. Srednje zastopane so bile dobre prakse, javne predstavitve, 21
koncepti vseživljenjskega učenja in analize. Zastopanost dejavnosti v okviru investicijskih, projektnih in tehničnih dokumentacij, raznih ocen po delovni sili in študij je bila najmanjša. Slika 3: Vrste dejavnosti vseh ocenjenih in izbranih projektov Vrsta dejavnosti Razvojni programi Presoje vplivov na okolje izbrani projekti vsi ocenjeni projekti Dobre prakse Javne predstavitve Koncepti vseživljenjskega učenja Analize Investicijska dokumentacija Projektna dokumentacija Ocena potreb po delavcih Tehnična dokumetacija Študije 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Število projektov Vir: Zbornik sofinanciranih projektov Program Phare PPF II Grant Scheme, 2005, str. 12. 3.2.5.3. Zastopanost slovenskih statističnih regij Zanimiv je prikaz zastopanosti slovenskih statističnih regij v okviru posameznih projektnih nalog med izbranimi in vsemi ocenjenimi projektnimi nalogami. Nekateri projekti so potekali med več regijami. Med najbolj zastopanimi regijami vodi Savinjska, sledi ji Podravska, za njo pa Pomurska in Gorenjska. S sedmimi ocenjenimi projekti sledi Osrednjeslovenska statistična regija. Pet ali manj projektov je bilo oddanih v ostalih statističnih regijah Slovenije. Slika 4: Vključenost regij glede na vse ocenjene in izbrane projekte Vključene regije Pomurska Podravska vsi ocenjeni projekti izbrani projekti Zasavska Spodnjesavska Savinjska Koroška Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Goriška Osrednjeslovenska Obalno-kraška 0 5 10 15 20 25 Število projektov Vir: Zbornik sofinanciranih projektov Program Phare PPF II Grant Scheme, 2005, str. 14. 22
3.2.6. Kratka predstavitev sofinanciranih projektov V nadaljevanju bom na kratko povzela izbrane projektne naloge, deljene na vsebinski področji. Tabelarni prikaz projektnih naslovov, organizacij in finančnih sredstev je na ogled v Prilogi 8. 3.2.6.1. Projekti v vsebinskem sklopu lot. A Med projekte v okviru lot. A, ki služijo za podporo prijavi na ESRR, se je uvrstilo 14 projektnih nalog. Projekt "Lep pogled s Pohorja", ki je vključeval prenovo hotela Bellevue, je imel največjo skupno vrednost projekta z 233.968 EUR, izmed katerih je bilo 100.000 EUR donacijskih sredstev. Najvišjo vrednost sredstev iz donacijske sheme pa sta prejela projekt "Načrt omrežja podjetniških con in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov in centrov ter drugih oblik v Notranjsko-kraški regiji" in projekt "Vonarsko jezero", in sicer v višini 125.000 EUR. V omenjenem vsebinskem sklopu projektnih nalog so bile pripravljene različne dokumentacije in načrti za graditev ali posodabljanje poslovnih con ter preostalih tehnoloških in raziskovalnih centrov. Opravili študije in analize tako za podporo turističnim storitvam, kot tudi za podporo konstruktivnemu sodelovanju med raziskavami in gospodarstvom. Oblikovale so se nove idejne zasnove in analiziralo njihovo ustreznost glede na okolje, trende in želje, ter njihovo možnost implementacije in nadgradnje. V sklopu razvoja turističnih destinacij se je pripravila potrebna dokumentacija in celostni razvoj storitev, ki bodo v vsebinskem, tehničnem in finančnem smislu imele doprinos za lokalno okolje, neposredne deležnike ter posledično spodbujale razvoj celotne turistične ponudbe. Izdelan model širokopasovne povezave med regijami (železnice, ceste, elektrika in telekomunikacije), ki predstavlja nujno potrebno infrastrukturo za obstoj na konkurenčnem trgu EU, saj regijam omogoča vzpostavitev globalnih povezav in ohranitev gospodarske privlačnosti. Primerjave med domačimi in mednarodnimi razmerami na posameznih področjih so prispevale k predstavitvi različnih dobrih praks. 3.2.6.2. Projekti v vsebinskem sklopu lot. B Med projekte v okviru lot. B, ki služijo v podporo prijavi na ESS, se je uvrstilo 9 projektov. Najvišjo vrednost financiranja s strani donacijske sheme v višini 124.999,69 EUR je imel projekt z naslovom "Uvajanje modela socialnega podjetništva v treh pilotskih regijah v Sloveniji", v omenjenem vsebinskem področju, imel pa je tudi najvišjo skupno vrednost projekta 133.333,00 EUR. 23
Pripravljen je bil model za uvajanje socialnega podjetništva 3 v treh pilotskih regijah, ki je zajemal vse od strategij pa do institucionalnega ter pravnega okvirja socialnega podjetništva. Socialno podjetništvo je bilo preko tujih dobrih praks predstavljeno tudi v sklopu projektne študije za ustanovitev socialnih podjetij ABC. Opravljene so bile študije izvedljivosti za vzpostavitev mrež izobraževalnih centrov, namenjenih predvsem brezposelnim in delavcem iz sektorjev v prestrukturiranju. Analize razmer na trgu in politike reševanja omenjenih problemov so pokazale, da so omenjeni centri za usposabljanje ob predpostavki fleksibilnosti učinkovitejši od že znanih oblik aktivne politike zaposlovanja in nujnosti prilagoditve trenutne politike zaposlovanja. Razvoj inovativnih tehnologij in ostalih naprednih oblik podjetništva terja primeren kadrovski potencial. Projektna naloga z naslovom "Ustrezen kadrovski potencial pot v inovativno regijo" se je spopadla z analizami trga dela in potrebami po kadrih v eni od statističnih regij. Na trgu dela je bilo zaznano strukturno neskladje, pomanjkanje višješolskih in visokošolskih programov s tehničnega področja ter povečano število kadra s področja družboslovnih ved. Problem se je pokazal v premajhni povezanosti izobraževalnih ter ostalih podpornih institucij z gospodarstvom. Za odpravo strukturnega neskladja na trgu dela so se zasnovala partnerstva med razvojnimi in izobraževalnimi ustanovami v regiji. Več programov je poskušalo problem brezposelnosti in ekonomske nerazvitosti reševati na lokalni ravni. Odpravljene so bile analize in pripravljene študije za pospeševanje gospodarskega razvoja v problematičnih regijah. 3.3. Presoja smiselnosti PPF II na podlagi dveh primerov S podrobno predstavitvijo dveh projektov bom poskušala v nadaljevanju presoditi smiselnost PPF II glede na sam namen PPF II Grant Scheme, glede na domače in tuje tržne kot tudi panožne razmere ter glede na razvojne potrebe v Sloveniji. 3.3.1. Projekt "Razvojni center tekstilne in oblačilne panoge (RC TOP)" V okviru projekta PPF II se je Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura) s partnerji Mura European Fashion Design d. d., Mrežni Pomurski Podjetniški Inkubator d. o. o., Razvojni center regije Zagorje in Regionalna razvojna agencija Koroška povezala z namenom izvedbe potrebnih aktivnosti za pripravo izhodišč za ustanovitev Razvojnega centra tekstilne 3 Socialno ali družbeno podjetništvo je tista vrsta moderne socialne ekonomije, ki omogoča enakopravno vključevanje na trg dela vsem skupinam prebivalstva, tudi ranljivim (Šepec Jeršič, Škrl Marega, 2005, str. 48). Enotna definicija v Sloveniji še ni oblikovana, lahko pa bi se glasila: Socialno podjetništvo pomeni etičen, strokoven, inovativen in sistemski pristop, ki skozi različne aktivnosti udejanja cilje socialne ekonomije. Tudi definicija socialne ekonomije še ni oblikovana v Sloveniji. Možna definicija: Socialna ekonomija predstavlja družbeno ekonomsko kategorijo, kjer vrsta najrazličnejših pravnih in fizičnih subjektov ustvarja podporno okolje za (ponovno) vključitev ranljivih skupin prebivalstva v socialno in delovno okolje. 24
in oblačilne panoge. Projekt je vodil Feri Gönc. Vrednost celotnega projekta je znašala 72.704,00 EUR, višina donacije 67.614,00 EUR, kar predstavlja 93 % donacijskega sofinanciranja (Šepec Jeršič, Škrl Marega, 2005, str. 16). 3.3.1.1. Glavni cilj projekta Cilj projektne naloge je bil priprava projekta RC TOP z vso potrebno dokumentacijo za črpanje sredstev iz ESRR. 3.3.1.2. Osnovni namen RC TOP Namen je izvajanje razvojne dejavnosti za svoje partnerje in druge zainteresirane organizacije ter podjetja, tako mala, srednje velika kot tudi velika podjetja iz tekstilne in oblačilne panoge v Sloveniji in iz sosednjih držav. Dejavnost centra naj bi bila v večji meri na področju oblikovanja oblačil ter raziskovanja in razvijanja celostnih podob izdelkov. RC TOP bi kot razvojni center odigral pomembno vlogo pri racionalizaciji proizvodnje ter s tem pripomogel k znižanju stroškov, krepitvi sodelovanja med podjetji iz panoge, razvoju novih tehnologij in materialov ter njihovo uporabo pri končnih proizvodih, razvoju novih funkcionalnosti izdelkov, oblikovanju celovitih in kakovostnih kolekcij, razvoju prepoznavnih blagovnih znamk, usposabljanju in specializaciji človeških virov, ustvarjanju večje dodane vrednosti in nenazadnje pri pozicioniranju slovenskih proizvajalcev kot ponudnikov sodobnih tehnoloških rešitev. 3.3.1.3. Predvideni in doseženi rezultat projektne naloge V sklopu aktivnosti so opravili analizo panoge, človeških virov in trga ter opravili osebne razgovore s predstavniki podjetij iz panoge. Ocenili so izvedljivost in smiselnost samega projekta ter predstavili model delovanja in organizacijske strukture. Študija izvedljivosti je pokazala, da je razvojni center za panogo potreben in lahko služi kot pripomoček za prestrukturiranje panoge. Analize so pokazale, da je oblačilna in tekstilna panoga v hudih težavah in se bo tudi v bodoče srečevala s hudimi pritiski tako cenovne konkurence z Daljnega Vzhoda kot tudi s konkurenco iz EU s strani priznanih blagovnih znamk. Pripravljen je bil investicijski in poslovni načrt v predračunski vrednosti 540 mio SIT, načrtovana, a ne izvedena, je bila tudi priprava projekta za črpanje sredstev. V času zaključevanja projektne naloge ni bilo primernega razpisa za prijavo projekta RC TOP za črpanje sredstev iz ESRR, zato je načrtovana prijava projektne ideje na razpis ostala nerealizirana. Rezultat vzpostavljene komunikacije med akterji panoge je pokazal interes 5 pomembnejših podjetij iz Pomurja za vzpostavitev centra ter enajst identificiranih podjetij iz celotne 25
Slovenije. Možna odstopanja so bila predvidena zaradi težav v panogi, mnogi interesenti so se soočali s stečaji, likvidacijami ipd. Za lažjo pripravo osnov projekta in določitev namenskosti so se odpravili na študijski obisk v Španijo. Obiskali so referenčni razvojni center Asintec Centro Tecnologioco de Confeccion v Toledu, ki predstavlja primer dobre prakse razvojne usmeritve tekstilne in oblačilne panoge v Španiji. Center ponuja celostne storitve na področju tekstilne in oblačile panoge, in kot tudi podporo pri raziskavah individualnih tehnoloških rešitev za glavne akterje v panogi. Preko lastnih raziskovalnih, poslovnih izkušenj, izkušenj, pridobljenih na mednarodnem trgu in preko sodelovanja s sorodnimi mednarodnimi organizacijami, omogoča, ohranitev konkurenčnosti deležnikov v panogi ter pospeševanje izvoza. Nudi podporo pri uvajanju naprednih tehnologij in novitet v poslovni svet. Med glavna področja dela uvršča raziskovalno področje z oddelkom za produktno oblikovaje in z laboratorijem za kakovost materialov. 3.3.1.4. Opredeljeno panožno ozadje v projektni nalogi Ozadje projekta so tvorile dejanske gospodarske razmere v panogi, zahteve po konkurenčnosti podjetij in strateški plani države. Oblačilna in tekstilna panoga se že več kot desetletje poskuša izkopati iz težav. Ukinitev jugoslovanskih trgov, povečana ponudba tujega blaga na že tako prenasičen domači trg, skupni trg EU in globalizacija, kličejo po prestrukturiranju omenjene industrijske panoge. Pripravljavci projektne naloge so izpostavili naslednje težave v panogi: premajhna ustvarjena dodana vrednost, podjetja nastopajo večinoma kot proizvajalci, niso vodilna sila na trgu, ampak le izvršujejo ukaze, nizka akumulacija sredstev za investicije v razvoj in trženje, nizka stopnja sodelovanja med podjetji v panogi, pomanjkanje usposobljenega kadra na razvojnem področju. 3.3.1.5. Panožne razmere ter razmere na domačem in tujem trgu Zgoraj navede težave ter izzive panoge in gospodarstva se že vrsto let poskuša odpraviti s pomočjo različnih spodbud in drugih preoblikovanj s strani različnih akterjev z namenom zagotovitve prestrukturiranega gospodarstva z razvojnim potencialom. Spodaj opredeljene razmere so neposredno povezne z RC TOP, saj nudijo osnovo pri presoji smiselnosti projektne naloge glede na makro in mikro okolje vključenih v projekt ter same projektne zasnove. Država poskuša pomagati pri prestrukturiranju panoge. Leta 2000 je ministrstvo za gospodarske zadeve, pod vodstvom ministrice Petrinove v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi pripravilo "Program prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU" (Podgornik, 2000, str. 15). Podjetja so prejela finančno pomoč 26
za odpravo strukturnih težav in prilagoditve podjetij zahtevam enotnega trga EU. Program je v obdobju 2001 2003 spodbujal izdelčne in tržne preusmeritve podjetij, povezovanje podjetij in razvoj skupne poslovne infrastrukture, tehnološke prenove podjetij ter razvoj človeških virov (Podgornik, 2000, str. 16). Poceni delovna sila iz manj razvitih držav povzroča selitev proizvodnje v tuje države. Visoki proizvodni stroški, predvsem stroški dela, so proizvajalce prisilili v selitev dela delovno intenzivne proizvodnje na področja, kjer so stroški relativno nizki, medtem ko je tehnološko zahtevnejša proizvodnja ostala v EU (Dimovski, 2000, str. 13). Povečan uvoz tekstila v države EU in še dodatna odprava omejitve na uvoz z dne 1.1.2005 zaostruje panožne razmere. Odprava omejitve pa ne pomeni le nevarnosti, ampak tudi priložnost za države članice, v kolikor so te sposobne ponuditi prave izdelke, prilagoditi svojo gospodarsko politiko in ponuditi konkurenčne cene (Kocbek, 2005, str. 15). Evropska komisija se zaveda resnosti položaja panoge v EU, predvsem zaradi manjše gospodarske rasti, močnega evra ter krepitve Kitajske na svetovnem trgu po vstopu v WTO. Zato je komisija pripravila seznam ukrepov za ohranitev proizvodnje tekstila, oblačil in obutve, s katerimi v okviru sedmega okvirnega programa 4 za raziskovanje in razvoj za obdobje 2007 2013 z 41 mio EUR pomoči namerava podpreti razvojne projekte, zlasti na področju nanotehnologije, razvoja različnih novih materialov, uvajanja novih proizvodnih procesov in tehnologij za proizvodnjo tekstila, oblačil in obutve. Komisija vidi na področju tekstilnih podjetij priložnost v proizvodnji tehničnega tekstila z visoko dodano vrednostjo in biomaterialov za vsadke, pri tem pa uporabo informacijske tehnologije v proizvodnji. Podjetjem za pomoč pri prestrukturiranju, posodobitvi proizvodnje in izvedbi ukrepov povečanja konkurenčnosti obljublja nov rezervni sklad v okviru strukturnih skladov (Kocbek, 2005, str. 15). Slovenski tekstilci se zavedajo pomembnosti povezave med znanjem in tehnologijo. Vedo torej, da bo preživela samo industrija, ki se bo uspešno prilagodila razmeram trga in bo v povezovanju z izobraževalnimi ustanovami lahko vzdrževala ustrezen nivo znanja in s tem zagotavljala vse večjo konkurenčnost. Franc Lesjak, generalni direktor Predilnice Litije, d. d., meni, da v Evropi ni prioriteta zmanjševanje stroškov, ampak čim boljši izkoristek znanja in ostalih specifičnih lastnosti, ki so lastne evropski kulturi (Lopatič, 2006, str. 7). Na ozemlju Evropske unije potekajo projekti, katerih namen je vzpostavitev povezave med podjetji iz tekstilne industrije in centri znanja s področja izdelovanja novih tekstilij in oblikovanja 4 EU je sodelovanje na področju raziskovalnih aktivnosti začela z okvirnimi programi leta 1984, njihov glavni namen je bil povečati konkurenčnost gospodarstva v evropskih državah in povečati znanstveno odličnost na področjih, kjer sta evropsko gospodarstvo in znanost že imela vodilno vlogo. 6. okvirni program, ki poteka od 2003 do 2006, je osnovan na novi evropski raziskovalni politiki ERA (European Research Area), katerega glavne značilnosti so izvajanje velikih raziskovalnih projektov, usmerjenost raziskav na izbrana prioritetna raziskovalna področja, spodbujanje sodelovanja majhnih in srednje velikih podjetij, spodbujanje mobilnosti raziskovalcev, integrirane raziskovalne infrastrukture, tesnejše mednarodno sodelovanje v nacionalnem, regionalnem, evropskem in svetovnem merilu. 27
tekstila. Vidna je vse večja zainteresiranost partnerjev za vključevanje v nove raziskovalne in razvojen vsebine v skupnem EU prostoru (Lopatič, 2006, str. 7). V okviru Evropske komisije je nastala zamisel o tehnološki platformi 5, temelječa na predpostavki sodelovanja gospodarstva pri načrtovanju dolgoročnega razvoja tekstilne panoge in raziskovalnih politik (Lopatič, 2006, str. 7). Kot zatrjuje Franc Lesjak, tudi predsednik Sveta tekstilne tehnološke platforme za Slovenijo, naj bi v Sloveniji imeli najmanj ducat tekstilnih podjetij, ki so že zadostno ali vrhunsko opremljena s tehnologijo, potrebno je samo še znanje in interes lastnikov za uspeh v globalnem merilu. Za dvig konkurenčne sposobnosti je bistvenega pomena prilagodljivosti predelovalne dejavnosti in s tem pomen kakovosti človeškega kapitala in napredne informacijske industrije. Vlaganja v kakovostno izobraževanje in usposabljanje kadrov prinesejo visoko izobraženo delovno silo, ki je ena glavnih konkurenčnih prednosti predelovalne industrije EU v primerjavi z državami z razmeroma nizkimi stroški dela. Tako v EU kot tudi v Slovenji so med uspešnimi podjetji predvsem mala in srednje velika podjetja (ang. SME Small and Medium Enterprise) pri katerih je problem pomanjkanje potrebnega kadra. Omenjeni problem je rešljiv s konstruktivnim sodelovanjem podjetij z univerzami in s centri znanja. Analiza razmer v tekstilni industriji je pokazala, da imamo na slovenskih fakultetah velik znanstveni potencial, saj je tam zaposlenih preko 60 doktorjev znanosti in magistrov s področja tekstila (Lopatič, 2006, str. 7) in obetavne modne oblikovalce. Zaradi široke uporabe tekstilij na številčnih področjih je vedno večja zahteva po interdisciplinarni zasnovi razvojno-raziskovalnega dela, pojavlja se izziv v izobraževanju novih rodov tekstilnih strokovnjakov (preoblikovanju študija), katerih prednosti bodo seznanjenost z razvojem v drugih disciplinah in konstruktivno sodelovanje. Razvoj novih materialov in njihovo vključevanje v proizvodnjo visoke tekstilne tehnologije zagotavljata korak pred konkurenco. Bistvena razlika med dobrim in odličnim podjetjem je v kadrovskem potencialu, zato je vnos novega znanja v proizvodnjo nujno potrebna stalnica. Predelovalna dejavnost v EU posveča veliko pozornost kakovostnim raziskovalnim in razvojnim aktivnostim. Vlaganje v izboljšave in razvoj kakovostnih proizvodov in proizvodnih procesov, zniževanje stroškov ter vlaganja v ekologijo so nujna stalnica. Nadgradnja temu je vlaganje v raziskovalne mreže in centre, ki v sodelovanju s partnerskimi 5 Tehnološke platforme so mehanizem Evropske komisije za opredeljevanje prednostnih področij raziskav in razvoja, ki jih potrebuje industrija. Cilj tehnoloških platform je opredelitev strateškega načrta raziskav na področju delovanja platforme in vzpostavitev učinkovitih mehanizmov javnega zasebnega partnerstva (financiranja) za njihovo uresničitev. V pripravi raziskovalnega načrta posameznih tehnoloških platform se združuje širok spekter zainteresiranih (industrija, znanost, predstavniki države, finančne institucije, uporabniki, kupci in posamezniki) s ciljem priprave načrta po meri strateških ciljev in prioritet industrije. Tehnološke platforme predstavljajo pomembno vsebinsko izhodišče priprave 7. okvirnega raziskovalnega programa za obdobje 2007 2013. Skupina zainteresiranih partnerjev vključuje podjetja, institucije znanja, tehnološke centre in grozd, katerih osnovna dejavnost je povezana s tekstilno industrijo. Strateška usmeritev podjetij je razvoj vrhunskih inovativnih tekstilnih izdelkov in storitev, strateška usmeritev inštitucij znanja, tehnoloških centrov in grozda pa je podpora aktivnostim, ki bodo povečale konkurenčnost podjetij. 28
podjetji omogočajo dostop do hitrejših in boljših raziskovalno razvojnih dosežkov ter nenazadnje delitev visokih stroškov R&R na več partnerjev. 3.3.1.6. Mnenje o projektu Osnovni trendi in globalizacija za evropska podjetja, med katera spadajo tudi slovenska, pomenijo internacionalizacijo trgovine, transnacionalni pretok kapitalskih tokov in globaliziran pretok informacij. Vse to je dosegljivo preko nove tehnologije, novih pristopov v podjetništvu, finančnim inovativnostim ter liberalizaciji in odpiranju trgov. Izkušnje so pokazale, da sledenje trendom omogoča rast konkurenčnosti. Za slednje pa so pomembne mehke neopredmetene investicije v raziskave in razvoj industrije, v katerih so pomembna visoko razvita in specializirana znanja, predvsem kadrovskega potenciala. Namen projektne naloge RC TOP je bila tako v skladu z razvojnimi potrebami regije kot tudi v skladu s potrebnim prestrukturiranjem panoge in trendi na državni in EU ravni. Sledili so zastavljeni prednostni nalogi v EPD, dobrim praksam iz tujine in že preizkušenim modelom za zagotavljane konkurenčnosti. Projekt je bil zasnovan za lastne potrebe razvoja partnerjev. Ob zaključku projekta se je pojavil odklon od načrtovanih aktivnosti, saj država takrat ni pripravila primernega razpisa za črpanje sredstev ESRR in je zato ideja ostala zgolj v obliki dokumenta, ki čaka na realizacijo. Kot pravi Vesna Vitez Gombovšek iz RRA Mura, so projekt letos vključiti v Regionalno razvojni program za obdobje 2007 2013, kjer bodo delno zagotovili sredstva preko drugih razpisov ter se še dodatno prijavili na mednarodne finančne spodbude, neodvisne od državnega izvajanja. Predvsem je mnenja, da država ni izkoristila osnovnega namena programa PPF II. Opozarja, da je bil PPF II namenjen predvsem preverjanju smiselnosti projektne ideje in pripravi izhodišča za lažje črpanje sredstev skladov. Projektne naloge naj bi bile osnova za nadaljnjo pripravo razpisov strukturnih skladov, ker pa jih država ni vključila, jih je prikrajšala za finančni vir. Vesna Vitez Gombovšek meni, da je v Sloveniji dovolj usposobljenega kadra, problem pa je v tem, da zaradi pomanjkanja primernih delovnih mest in pomanjkanja možnosti za osebno in poslovno rast, najboljši kader odhaja v tujino, v prestolnice mode. Trenutno ne vidijo interesa v povezavi z ostalimi obstoječimi razvojnimi centri v panogi na področju Slovenije. Ideja oziroma poslovni in investicijski načrt RC TOP sta poslovna skrivnost, zato je težko preveriti dejstvo o pomanjkanju ustreznega razpisa za črpanje sredstev sklada ESRR. Kot protiutež lahko navedem, da sem med preverjanjem razpisov našla kar nekaj zanimivih informacij, ki vzpodbujajo razmislek. Na primer javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006. Objava v UL št. 23/2006 v okvirni višini sredstev 5 mrd SIT. Na primer konkurenca, Zavod IRCKON Industrijski center za konfekcijsko industrijo v okviru programa Phare 2003 (projekt se je izvajal od oktobra 2005 do oktobra 2006), Krepitev izbranih tehnoloških centrov skupaj s partnerji, Beti d. d., Lisca d. 29
d., Elkroj d. d., Labodom d. d. in Pinocchiom d. o. o. črpa denar za projekt z naslovom Krepitev raziskovalne in tehnološke razvojne infrastrukture tekstilne industrije Slovenije (TRITIS), kjer so pridobili nepovratna sredstva za nakup prepotrebne tehnologije za razvoj in raziskave. 3.3.2. Projekt "Študija izvedljivosti poslovnih con Goriške statistične regije (PCG)" Študija izvedljivosti poslovnih con Goriške statistične regije (PCG) je naslov projekta v okviru programa PPF II Grant Scheme, katerega splošni namen je bil spodbuditi trajnostni razvoj z zagotavljanjem socialnih in prostorskih razmer za povečevanje konkurenčnosti regije. Izvajalec projekta je bil Posoški razvojni center v sodelovanju s partnerji Inštitutom za kreativne študije CuBIST, Idrijsko-Cerkljansko razvojno agencijo Idrija, Razvojno agencijo ROD iz Ajdovščine, Regijsko razvojno agencijo Severne Primorske iz Nove Gorice ter italijanskim partnerjem Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice. Projekt je vodil Roman Medved. Vrednost donacije je bila 90.291,00 EUR, kar predstavlja 93,75 % sofinanciranja s strani donacije. Celotna vrednost projekta je znašala 96.311,00 EUR. Ciljni skupini, ki se jima je študija posebej posvetila, sta dve: občine Goriške statistične regije ter mala in srednje velika podjetja s tega področja. 3.3.2.1. Glavni cilj projekta V okviru študije pripraviti model razvoja in model upravljanja poslovnih con ter pridobiti podlago za prihodnji razvoj PC v Goriški statistični regiji (GSR). 3.3.2.2. Osnovni namen projekta Namen je bil priprava modela razvoja in upravljanja PC, ki bi služil kot dobra odskočna deska za razvoj poslovnih con regije in bi potencialnim kandidatom olajšal prijavo na razpise za sredstva strukturnih skladov. 3.3.2.3. Rezultati projektne naloge V sklopu projektnih aktivnosti so opravili analizo stanja na področju poslovnih con ter primerjavo domačega in tujega poslovnega okolja. Na podlagi ugotovitev izdelali model razvoja in koncept upravljanja poslovne cone, ki je bil namenjen zainteresiranim za uspešno reševanje problematike poslovnih con. Kot potencialne uporabnike študije so opredelili zaposlene v javnem sektorju, ki se po poklicni dolžnosti srečujejo z omenjeno problematiko in podjetniške svetovalce, razvojne agencije in podjetnike, ki iščejo odgovore na vprašanja o možnih lokacijah za poslovanje svojih podjetij (Medved, Brežan, Mokorel, 2005, str. 3). 30
Analiza stanja obstoječih poslovnih con je pokazala, da je 47 aktivnih PC v GSR, katerih skupna površina meri 406 ha. 15 PC je v nastajanju, njihova skupna površina je 179 ha. V kolikor se predvideva, da bo regija v prihodnjih letih oblikovala javno-zasebno partnerstvo PC in bodo podjetja in občine za razvoj poslovnih con pripravljene nameniti 3 % svojega investicijskega potenciala, in ob predpostavki, da bo regija prejela še 20 % sredstev iz državnih ali evropskih virov, bodo načrtovane poslovne cone realizirane do leta 2011 (Šepec Jeršič, Škrl Marega, 2005, str. 34). Ugotovili so, da v regiji ni načrtno izdelanih con, kot jih poznamo na primer v Logatcu, Trzinu, Cerknici, predvsem zaradi pomanjkanja primarnih poslovnih lokacij v bolj razvitih delih regije, kar se kaže v ceni komunalno opremljenega zemljišča. Cena zemljišč je višja kot v čezmejnem območju Furlanije-Julijske krajine (Italija), kjer so PC nekaj vsakdanjega, zato je ena od možnih rešitev selitev dejavnosti v sosednjo Italijo, kjer je podjetnikom zagotovljena nižja cena zemljišč ali najemnin (Predstavitev PCG, 2005, str. 4). Pri primerjavi regionalnega poslovnega okolja s poslovnim okoljem v sosednji Italiji so zasledili nekaj zanimivih praks, predvsem pri skrajševanju zapletenih in dolgotrajnih postopkov, kar lahko pomeni razliko med obstojem SME ali ne (Predstavitev PCG, 2005, str. 5). Opredelili so definicijo poslovne cone, ki zadošča vsem kriterijem, kot so vodenjeupravljanje, politike in strategije okolja, notranji resursi, mreženje, razvojne usmeritve in možnosti, zadovoljstvo uporabnikov, dostopnost za tuje investitorje, socialno-kulturni vpliv ter finančna moč. Definicija se glasi: "Poslovne cone so kos zemljišča, ki so bila razvita in razdeljena na poslovne enote v skladu z obsežnim načrtom, poleg nudenja infrastrukture (elektrika, vode, cestne povezave in telekomunikacije) nudijo še upravljanje in osnovne objekte. " (Predstavitev PCG, 2005, str. 3). Glavna ugotovitev modela razvoja poslovnih con je, da poslovna cona brez upravljavca ni poslovna cona (Predstavitev PCG, 2005, str. 6). Izkazalo se je, da je upravljanje PC ena najpomembnejših funkcij pri poslovanju cone. Upravljavec kot vmesni člen med investitorji in lokalnimi oblastmi usklajuje interese obeh strani. Biti mora razvojno usmerjen in strmeti k določenemu ekonomskemu interesu PC. Za razbremenitev podjetij v coni naj bi opravljal vse podporne dejavnosti po tržno privlačni ceni. Najboljša lastniška struktura upravljavca je, če so podjetja v PC lastniki upravljavca oziroma da je to organizirano kot javno-privatno partnerstvo (Predstavitev PCG, 2005, str. 6). S študijo izvedljivosti so opredelili tudi idealno poslovno okolje PC oziroma potrebne pogoje za doseganje hitre gospodarske rasti in razvoja, spodbujanja inovativnosti in ustvarjalnosti. Ti so: vrsta poslovne cone, geografska lokacija, konkurenčnost lokacije, obstoječa infrastruktura, razvojni cilji, pravne zahteve, obstoječe premoženje, obetajoče podjetniške povezave, tržni 31
načrt, podporne storitve, upoštevanje prostorskih planov in finančnih načrtov odkupa zemljišč, razvoja cone in marketinga ter upravitelja PC ter tudi človeške vire in kakovost življenja v neposredni okolici (Medved, Brežan, Mokorel, 2005, str. 16). Pri oblikovanju PC ima glavno besedo javni sektor, saj so občine odgovorne za prostorsko načrtovanje in zagotavljajo večinski začetni delež sredstev za komunalno opremljanje zemljišč. Dolgotrajni postopki pridobivanja in urejanja dokumentacij in druge neusklajenosti med interesi javnega in privatnega sektorja silijo uspešna podjetja v regiji k iskanju cenejših in hitrejših rešitev. Podjetnik se odzove na pobude, ko ima potrebe, torej je potrebno, da imajo občine prostore za dejavnost zagotovljene "na zalogo". 3.3.2.4. Razmere na trgu Mednarodne primerjave kažejo, da Slovenija zaostaja na nekaterih ključnih področjih, ki so bistvena za doseganje ustrezne konkurenčnosti podjetij. Glavne ovire razvoja podjetništva v Sloveniji se kažejo v problemu dostopa do finančnih sredstev, informacij in storitev ter v podpornem okolju, ki ni dovolj razvito in prijazno do SME. Cilj spodbujanja podpornega okolja je v omogočanju razvoja SME, ki so pomemben generator novih delovnih mest, prihodka in inovacij ter pomemben faktor stabilnosti, socialne kohezije in regionalnega razvoja. V Sloveniji SME predstavljajo 99,7 % vseh podjetij, zaposlujejo 65,9 % delovno aktivnega prebivalstva in prispevajo 17.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar pa je malo v primerjavi s 65.000 EUR v EU. Trenutno domače podjetniško okolje ni dovolj vzpodbudno za nastajanje novih domačih podjetij. Še več, po letu 1999 se Slovenija srečuje celo z upadanjem števila podjetij (DRP 2007 2013, 2006, str. 12). Za izboljšanje tega stanja Slovenija predvideva vrsto ukrepov preko zagotavljanja nepovratnih sredstev za investicije v fizični kapital (študije, projekti, komunalna infrastruktura, objekti, stroji itd.), v skupno RTDI-infrastrukturo (oprema, zemljišča in poslopja, ki se uporabljajo za razvojno-raziskovalne aktivnosti), investicije v informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, v prenos tehnologij, v razvoj novih produktov, procesov in storitev, podpora razvojnoraziskovalnim projektom na prioritetnih področjih, razvoj grozdov in tehnoloških mrež, svetovalna podpora pri patentiranju novih proizvodov itd. Predvidena je finančna podpora za svetovalne storitve v fazi nastajanja in rasti SME po sistemu subvencioniranega svetovanja (vavčerski sistem 6 ) in drugih podpor, namenjenih podjetništvu. Zagotavljanje prostora za gospodarsko dejavnost po primernih cenah je eden prvih pogojev v strategiji povečanja konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Na podlagi primerov 6 Program vavčerskega sistema svetovanja sistem subvencioniranega podjetniškega svetovanja na podlagi napotnic ('vavčerjev'), predstavlja obliko državne pomoči za potencialne podjetnike ter delujoča SME podjetja. Sistem skratka nudi pomoč pri uresničevanju poslovnih zamisli, idej, načrtov, projektov, pa tudi reševanju krize v podjetjih (Velkavrh, 2003, str. 29). 32
dobrih praks se ocenjuje, da bi naša družba omenjeni pogoj zagotavljala na bistveno učinkovitejši način z oblikovanjem javno zasebnih partnerstev, v katerih bi javni in zasebni sektor sodelovala že v zgodnji fazi načrtovanja poslovnih con. Slovenija poskuša preko ukrepov razviti poslovne cone ob transportno prometnih vozliščih in regionalnih središčih, ki naj bi omogočala pospešen razvoj obstoječih in novih dejavnosti. Prioriteto imata razvoj poslovnih con strateškega pomena (razvojna žarišča) in razvoj poslovnih con regionalnega pomena (regionalna središča). Sofinancirale naj bi se zlasti aktivnosti, kot so nakup zemljišč, komunalno opremljanje, izgradnja hal in skupnih objektov, navezava na ITC-infrastrukturo in prometno omrežje, razvoj storitev za upravljanje con in podporo podjetjem itd. Končni prejemniki finančne pomoči naj bi bila podjetja in lokalne skupnosti, povezani v konzorcije ali druge oblike povezovanj za izvedbo skupnih projektov, ki bodo predložili celovite projekte izgradnje in razvoja poslovnih con. Pripravljeno gradivo, financirano s strani PPF II, bo odigralo pomembno podporno vlogo pri razvoju ustreznih con. 3.3.2.5. Znani učinki V prvem polletju 2005 je Agencija ROD Ajdovščina s svojimi partnerji na področju podjetništva zaključila dva projekta v sklopu PPF II, ki sta potekala na regijskem nivoju. Projekt PCG je po njihovem mnenju zelo pomemben za lokalno okolje, saj je pomagal ugotovili neskladja in predlagal ukrepe za rešitev prostorskih problemov podjetnikov oziroma možnosti za ustanavljanje novih poslovnih con (Člekovič, 2006, str. 4). Poleg tega je občina Ajdovščina uspela s prijavo na razpis Nacionalni program PHARE 2003 Ekonomska in socialna kohezija s projektom Razvoj poslovnih con in pridobila 236.000 EUR za pripravo dokumentacije za ureditev poslovne cone Gojače. Projekt se izvaja v letu 2006. V letu 2005 je bilo Goriški namenjeno 320 mio SIT neposrednih regionalnih finančnih spodbud. Denar se je namenil projektom za regionalne štipendijske sheme, projektom za odpravo razvojnih razlik podeželja ter za razvoj obrtno-poslovnih con (Dodevska, 2005, str. 6). V novogoriških občinskih oddelkih za gospodarstvo, infrastrukturo in gospodarske javne službe so na podlagi prednostnih nalog določenih za poslovne cone ponovno opredelili merila za prodajo komunalno opremljenih zemljišč, občina je še dodatno zagotovila oprostitev plačila dela komunalnih prispevkov pri ostalih načrtovanih območnih PC (Črnica, 2005, str. 7). Andreje Trojar Lapanja iz agencije ICRA je mnenja, da naj bi s projektom PCG ugotovili interes in potrebe po obrtni conah, določili lokacije in začeli postopke za njihovo ureditev. Z njimi bi zagotoviti urejene poslovne površine in ugodno poslovno klimo, kar bi rešilo problem uhajanja podjetij z območja Cerknega in Idrije na druga območja, to pa bi pripomoglo k razvoju podjetništva na podeželju (Močnik, 2004, str. 7). 33
3.3.2.6. Mnenje o projektu Priprava študije ter izdelava modela razvoja in upravljanja poslovne cone kot podpornega dokumenta za razvoj in rast gospodarstva je smiselna z več vidikov. Tako država kot tudi EU namenjata precej spodbud in sredstev za spodbujanje razvoja SME v regijah, še posebej na področjih, kjer se pojavlja ekonomski in socialni manko v primerjavi z drugimi regijami. Pripravljena študija bo služila kot podporno gradivo, ki je potrebno za dobro pripravo prijav na razpise, ki ponujajo denar za razvoj SME ali ustreznega poslovnega okolja. Kaj je zadosten in kaj je potreben pogoj za vzpostavitev okolja, ki bo podpiralo hitro gospodarsko rast in razvoj ter vzpodbujalo inovativnost, je osnovno vprašanje ekonomskega razvoja, ki si ga mora zastaviti vsaka družba lokalna, regionalna in nacionalna. Okolje je eden od osnovnih pogojev, da se ustvarjanje v širšem pomenu lahko razvija in sledi svojim vizijam. Torej urejene poslovne cone. O pomembnosti poslovnih con oziroma prostora, ki omogoča podjetjem primerno delovno okolje, se je država opredelila že v EPD 2004 2006. Z opredeljenim mnenjem v programskem dokument se je mogoče seznaniti v Prilogi 10. Bistveno pa je v zagotovitvi ciljno usmerjenega in celovitega pristopa k razvoju poslovnih con, h kateremu je brez dvoma pripomogla analiza razmer in razvit model za razvoj poslovnih con. Poleg tega so izvajalci programa opozorili na glavne pomanjkljivost dosedanjega oblikovanja okolja. Na močan vpliv vodenja politik javnega sektorja, s katerimi lahko odprejo ali zaprejo pot tej obliki spodbudnega poslovnega okolja. Opozorili so na prepozno vključevanje zasebnega sektorja v oblikovanje cone. Ta se vključi šele kot kupec komunalno opremljenega zemljišča oziroma kot investitorja v poslovne objekte za lastne potrebe. Študija je pokazala tudi nujnost dopolnitve definicije PC predvsem z zahtevo po subjektu, kri upravlja poslovno cono in strmi k doseganju njenega ideala. Gradivo, ki je bilo pripravljeno, služi tako regionalnim kot tudi nacionalnim potrebam. Še dodatna prednost je v tem, da je bilo zasnovano za domače razmere, podkrepljeno z dobrimi tujimi praksami in v skladu z razvojnim načrtom ter zato lažje uporabljeno v praksi. Pomen razvoja spodbudnega poslovnega okolja za razvoj GSR ima veliko težo. Ideja o Goriških poslovnih conah se je razvila že pred razpisom PPF II, odobrena sredstva so ji zagotovila pomembne informacije, na podlagi katerih lažje realizirajo idejo. S projektom Goriške poslovne cone naj bi se zdajšnje manjše cone v posameznih občinah povezale v celovito organizacijsko strukturo, katere krovna organizacija bi zagotavljala upravljanje, izmenjavo znanja in izkušenj, preoblikovanje con, promocijo in trženje prostora. Za projekt naj bi v obdobju 2004 2008 namenili okrog 850 mio SIT (Črnica, 2003, str. 6). 34
Projekt je bil pripravljen v skladu z upravičenimi dejavnostmi PPF II. Zastavljene aktivnosti projektne naloge so bile v celoti izvedene, prvi učinki so že znani, torej je osnovni namen projekta dosežen. 4. Analiza SWOT PPF II v povezavi z ESRR in ESS Spodnja analiza SWOT programa v povezavi z neposredno vpletenima strukturnima skladoma prikazuje možne prednosti oziroma pomanjkljivosti, ki so jih deležni dobitniki donacije, neposredni in posredni koristniki ter ostale vpletene ciljne skupine. Nanizane pa so tudi priložnosti in nevarnosti zunanjega okolja, predvsem v povezavi z odgovornimi za dodeljevanje evropskih sredstev in razvojnih usmeritev. Prednosti Razvite ideje. Pripravljene analize, študije ter drugo gradivo in dokumenti za projektne zasnove. Razviti različni modeli za točno določene razmere ter predstavitev in vključitev dobrih praks v izdelano gradivo. Pripravljena tehnična in izvedbena dokumentacija za projekte, ki naj bi se izvajali v obdobju 2004 2006. Razvite ideje oziroma projektni predlogi so skladni s potrebami regionalnih razmer in s potrebami po gospodarskem prestrukturiranju (odprava regionalnih razlik). Projekti kot podpora v fazi programiranja smernic za strukturna sklada ESRR in ESS. Zagotovljena kakovost projektnih prijav za sredstva strukturnih skladov. Zaradi razvitih idej in pridobljene potrebne dokumentacije lažja priprava projektnih prijav za razpise skladov (za prijavo na voljo sorazmerno malo časa). Pomanjkljivosti Ni bilo zagotovljeno nadaljnje direktno financiranje uspešnih idej iz skladov. Ni bila še izvedena analiza uspešnosti porabe denarja glede na količinski in vsebinski doprinos PPF II. Nosilci skladov niso zagotovili ustreznih razpisov za črpanje denarja ob koncu projekta. Razvite ideje čakajo na financiranje. Slaba odmevnost, predvsem študij in modelov, ki so namenjeni širšemu krogu ljudi. Več projektnih idej ni bilo zajetih v fazi programiranja ESRR in ESS. 35
Priložnosti Lažja prijava za nadaljnje razpise preko razvitih poslovnih in drugih idej ter že pripravljenih gradiv. Že financirane začetne študije in dokumentacije ter zato potrebno manj začetnega kapitala. Razvite ideje v skladu s 1. in 2. prednostno nalogo EPD, njenimi ukrepi in aktivnostmi. Vsebinsko ustrezne ideje za črpanje sredstev v naslednjem finančnem obdobju (2007 2013). EU si zavzema za odpravo razvojnih razlik med članicami. Slovenija bo v naslednjem obdobju razdeljena na dve kohezijski regiji NUTS II (Vzhodna in Zahodna Slovenija), večja možnost črpanja in boljša razporeditev denarja. V letu 2006 se izvajajo aktivnosti za poenostavitev sistema izvajanja strukturnih skladov. EU ponuja precej sredstev v okviru svojih finančnih instrumentov (v 7. programskem okviru). Nevarnosti Nosilci skladov ne bodo pripravili ustreznih razpisov in s tem onemogočili črpanje iz skladov. Slaba razporeditev denarja s strani odgovornih. Neustrezna delitev Slovenije na regije NUTS. Evropska komisija opredeli porabo denarja kot neučinkovito. Neusklajena priprava in izvajanje DRP 2007 2013, ki ne bo podpiral zasnovanih idej (neusklajenost s prednostnimi nalogami). Ideja oziroma projekt se izkaže kot neustrezen za okolje. EU preusmeri denar na druga področja. Sklep Evropska unija in Slovenija si prizadevata zmanjšati razlike v življenjskem standardu ljudi in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj njenih regij. EU poskuša omenjeno doseči tudi preko različnih finančnih spodbud, ki dopolnjujejo nacionalno pomoč. Sredstva dodeljena s strani EU ne zagotavljajo že takojšnega uspeha, temveč je ključna njihova smotrna poraba. Realizacija in smoter črpanja sta predvsem odvisna od uspešnosti upravljanja 36
spodbud s strani države oziroma nosilcev. Torej od tega, ali je porabljen denar pripomogel k doseganju ciljev. Slaba organiziranost ter nepovezanost nosilcev in koristnikov povzročata, da Slovenija ne koristi vseh dodeljenih sredstev. Problem neusklajenega delovanja nosilcev in koristnikov je bil opažen tudi pri uresničevanju namena projekta PPF II, pri uporabi projektnih predlogov pri razpisnih smernicah. Na razpis za sredstva donacijske sheme PPF II se je prijavilo 143 projektov, izbranih je bilo le 23. Ob predpostavki nepristranskosti in strokovnosti ocenjevalcev, so bili izbrani najbolj smiselni projekti glede na razpisne pogoje. Torej je njihov vsebinski in finančni del projekta ustrezal osnovnemu smotru projekta ter ukrepom 1. in 2. prednostne naloge EPD 2004 2006. Predstavljeni projektni nalogi Razvojni center tekstilne in oblačilne panoge ter Študija izvedljivosti poslovnih con Goriške statistične regije sta si projektne aktivnosti zastavili in opravili različno. Projekt PCG je razvil model razvoja poslovnih con v pomoč potencialnim koristnikom PC, ki bodo poskušali pridobiti potrebna sredstva s prijavami na razpise za sredstva EU. Vidni so že prvi rezultati. Za razliko od PCG je RC TOP v sklopu svojih aktivnosti predvideval tudi pripravo prijave na razpis, katerega pa po njihovih besedah do danes ni bilo na voljo. Za odklon od načrtovanega so lahko odgovorni nosilci skladov, ki naj bi na podlagi projektov PPF II pripravili smernice za črpanje sredstev, uporabljena oblika instrumenta PPF II ali pa odgovorni za razvoj in implementacijo projektne ideje. V ustreznost in nujnost podpornih aktivnosti oziroma osnovnega namena PPF II ni dvomiti, še posebej zato, ker je Slovenija zaradi počasnosti sprememb pričela izgubljati svojo globalno konkurenčnost. Dohitevajo in na posameznih področjih celo prehitevajo jo nekatere tranzicijske države. Slovensko gospodarstvo je še vedno preveč regulirano, birokratizacija poslovnega okolja pa omejuje podjetniški razvoj. Počasno prestrukturiranje gospodarstva se kaže v še posebej skromni inovativnosti industrije, prenizki tehnološki zahtevnosti izvoza in počasni rasti tržnih storitev (SRS, 2004, str. 7). Spodbujanje rasti in razvoja gospodarstva preko financiranja razvoja novih idej in podpornih aktivnosti torej postaja vse aktualnejše. Po mnenju Nadzornega odbora PPF II sta bila sama izpeljava in vodenje projekta v splošnem zelo uspešni oziroma v skladu z razpisnimi pogoji. Vprašljiva pa je zastavljena oblika projekta glede na dane okoliščine. Agencija za regionalni razvoj RS je sicer poskušala odpraviti pomanjkljivosti PPF I pri njegovem nasledniku, toda glede na trenutno dostopne informacije o vključitvi pridobljenih projektnih izhodišč v smernice skladov s strani nosilcev gre dvomiti v njeno popolno uspešnost. Ob zaključku obdobja bo zanimiva informacija o tem, koliko je projekt pripomogel h kreiranju novih pobud za črpanje sredstev. Sicer pa bo za temeljito in strokovno oceno potrebno počakati na revizijsko mnenje Računskega sodišča RS, še posebej zato, ker je večina projektnih nalog poslovna skrivnosti in zato, ker presojanja ustreznosti in kakovosti dokumentov terja specifična znanja. 37
Mešanica domačega znanja, tujih dobrih praks, najrazličnejših izpovednih analiz, konkurenčne spodbude globalnega trga in domačih inovativnih idej je torej edina prava pot za doseganje zastavljenih prednostih nalog in strategij razvoja naše države. Finančni instrumenti nudijo potreben elan ali spodbudo, ki je še kako nujna za prestrukturiranje in razvoj gospodarstva. Torej prava količina finančnih spodbud na pravo mesto se zrcali v razvoju, slaba razdelitev sredstev pa je le zapravljen denar. Za doseganje njihove učinkovite in smiselne porabe je potrebno skrbno, predvsem pa realno pripraviti tako časovno kot tudi vsebinsko razporeditev dodeljenih sredstev in s tem zagotoviti kar največji možni delež porabe sredstev na obdobje za ustrezne projekte. 38
Literatura 1. Andrić Vesko: Analiza javnih razpisov področja za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti Ministrstva za gospodarstvo za leto 2004. Ljubljana : Ministrstvo za gospodarstvo, 2004. 29 str. 2. Avšič Vera: Učinek je težko izmeriti. Delo, Ljubljana, 7.2.2005, str. 7. 3. Branc Tomaž: Neuspešni pri črpanju evropskega denarja. Delo, Ljubljana, 9.6.2005, str. 6. 4. Člekovič Ivan: Poročilo o delovanju razvojne agencije ROD Ajdovščina v letu 2005. Ajdovščina : ROD Ajdovščina, 2006. 12 str. 5. Črnica Slavica: Prva poslovna cona bo v Solkanu. Delo, Ljubljana, 28.2.2005, str. 7. 6. Črnica Slavica: razvoj tudi z denarjem iz Evropske unije. Delo, Ljubljana, 26.11.2003, str. 6. 7. Dimovski Vlado et al.: Slovenska industrija v pogojih notranjega trga EU. Sintezno poročilo. Ljubljana : Center za mednarodno konkurenčnost, 2000. 25 str. 8. Dodevska Majda: Letos šestkrat več denarja kot lani. Delo, Ljubljana, 19.7.2006, str. 6. 9. Kocbek Darja: Seznam ukrepov je pripravljen. Delo, Ljubljana, 15.3.2006, str. 15. 10. Kovač Bogomir: Tekstilci po sledeh dinozavrov?. Delo (Sobotna priloga), Ljubljana, 24.5.2003, str. 10. 11. Lopatič Živa: Inovativnost in razvoj za obstoj. Profit, Ljubljana, 19.4.2006, str. 7. 12. Mašanović Božo: Začenja se lov na bruseljski denar. Delo, Ljubljana, 19.12.2003, str. 3. 13. Medved Roman, Brežan Uroš, Mokorel Simon. Študija izvedljivosti poslovnih con v Goriški statistični regiji. Povzetek. Tolmin : Posoški razvojni center, 2005. 41 str. 14. Močnik Blaž: Najti zdravo razmerje v gospodarstvu. Delo, Ljubljana, 15.12.2004, str. 7. 15. Podgornik Milojka: Prilagajanje usnjarsko-obutvene in tekstilno-oblačilne panoge trgu EU. Evrobilten, Ljubljana, 2000, 22, str. 15-16. 16. Smole Jože: V objemu globalizacije. Tekstilec, Ljubljana, 47(2004), 5/7, str. 13. 17. Šepec Jeršič Mateja, Milena Škrl Marega: Program Phare Project Preparation Facility II Grant Scheme. Zbornik sofinanciranih projektov. Ljubljana : REC, 2005. 67 str. 18. Velkavrh Janez: Upravljanje vavčerskega sistema svetovanja na območju občine Horjul. Magistrsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2003. 104 str. 39
Viri 1. ABC o skladih. Ljubljana, [URL: http://www.gov.si/euskladi/skladi/2abc_7.html], 26.6.2006. 2. Državni razvojni program RS za obdobje 2007 2013. Interno gradivo Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Osnutek. Nacionalni strateški referenčni okvir, delovno gradivo. Ljubljana : april 2006, 96 str. 3. Enotni programski dokument za obdobje 2004-2006. 283 str. [URL: http://www.gov.si/euskladi/skladi/1raz_6.html],december 2005. 4. EU vzpostavila nov instrument predpristopne pomoči. STA. [URL: http://evropa.gov.si/aktualno/2006/], 17.7.2006. 5. Evropski sklad za regionalni razvoj. [URL: http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_esrr_2.html], 26.6.2006. 6. Financiranje in proračun. Urad vlade za informiranje. (URL: http://evropa.gov.si/proracun), 2004. 7. Inovativno okolje. Kaj so strukturni skladi in Kohezijski sklad?. [URL: http://www.cebelca.com/strukturni.html], 10.11.2003. 8. Končno poročilo projekta Razvojni center tekstilne in oblačilne panoge. Interno gradivo REC-a. Murska Sobota : Regionalna razvojna agencija Mura, 2005. 2 str. 9. Končno poročilo projekta Študija izvedljivosti poslovnih con Goriške statistične regije. Interno gradivo REC-a. Tolmin : REC, 2005. 2. str. 10. Letno poročilo 2005 o izvajanju EPD RS za obdobje 2004 2006. Cilj 1 strukturnih skladov. 152 str [URL: http://www.gov.si/euskladi/skladi/1raz_6.html], junij 2006. 11. Phare. [URL: http://ec.europa.eu/enlargement/financial_assistance/phare/index_en.htm], 31.10.2006. 12. Pomen socialnega podjetništva za skladen razvoj. PAPILOT.[URL: http://www.japti.si/upload/other/socpodpapilot.ppt], 2005. 13. Predstavitev projekta PRIMe (Primorska Enterprise). Razvojna agencija ROD Ajdovščina. [URL: http://www.ra-rod.si/razno/prime.htm], 2006. 14. Razvojni center tekstilne in oblačilne panoge. Interno gradivo REC-a. Predstavitev projekta Murska Sobota : REC, 2005. 7 str. 15. Regionalna politika Slovenija. Program Cilja 1 za obdobje 2004 2006. [URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/country/prordn/details.cfm?gv_pay=si&gv_reg=al L&gv_PGM=2003SI161DO001&LAN=20#tab], 7.8.2006. 16. Revizijsko poročilo o smotrnosti porabe sredstev Phare pomoč kandidatkam za upravljanje strukturnih skladov Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za finance in službe vlade za evropske zadeve. Ljubljana : Računsko sodišče RS, 2003. 31 str. 17. Slovenija pri BDP dosegla 80 odstotkov povprečja EU, STA. [URL: http://evropa.gov.si/aktualno/2006/], 19.11.2006. 40
18. Sloveniji 18,7 mio EUR za krepitev administrativnih 15.6.2006 kapacitet. STA. [URL: http://evropa.gov.si/aktualno/2004/], 22.9.2004. 19. Sloveniji lani nakazanih 59 milijonov EUR Kohezijskih sredstev. STA. [URL: http://evropa.gov.si/aktualno/2006/], 27.1.2006. 20. Splošno poročilo 2005 Blaginja, Gospodarsko in socialno okolje. [URL: http://europa.eu/generalreport/sl/2005/rg38.htm], 14.2.2006. 21. Strategija razvoja Slovenije. Osnutek z razpravo. Ljubljana : UMAR. 170 str [URL: http://www.sigov.si/zmar/projekti/srs/srsosnutek.pdf#search=%22strategija%20razvoja%20slovenije%20umar%22], junij 2004. 22. Structural Fund: Eligible areas in EU25 for Objective 1 and 2 between 2000 and 2006. Regional Policy Inforegio. [URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/atlas/index_en.htm], 6.6.2006. 23. Strukturni skladi. Evropski sklad za regionalni razvoj. [URL: http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_esrr_2.html], 26.6.2006. 24. Študija izvedljivosti poslovnih con Goriške statistične regije. Predstavitev projekta. Interno gradivo REC-a. Tolmin : REC, 2005. 7. str. 25. The Structural Funds. Regional Policy. Inforegio. [URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/funds/prord/sf_en.htm], 6.6.2006. 26. Workig for a region?. Regional Policy, Inforegio. [URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/intro/working4_en.htm], 6.6.2006. 27. Working for the regions. [URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/intro/working3_en.htm ], 6.6.2006. 41
Slovar Kratice BDP BDP p. c. EKUJS EQUAL ESRR ESS FIUR DRP EPD Bruto domači proizvod Bruto domačega proizvoda na prebivalca Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad Pobuda Skupnosti, ki podpira boj proti diskriminaciji pri delu in enake možnosti moških in žensk dostopa do delovnih mest, poslov in izobraževanja. Evropski sklad za regionalni razvoj Evropski socialni sklad Finančni instrument za usmerjanje ribištva Državni razvojni program Enotni programski dokument pogodba, ki jo je sklenila Slovenija z Evropsko komisijo po opravljenih pogajanjih. EPD je osnova za črpanje virov evropskih strukturnih skladov. V njem so določeni strateški okvir razvoja, prednostne naloge, konkretni ukrepi in okvirna finančna sredstva (evropska in lastna), s pomočjo katerih bo Slovenija skušala doseči zastavljene razvojne cilje. Skupna vrednost EPD, ki vključuje tudi nacionalna javna sredstva, je nekaj več kot 334,5 mio EUR oziroma 81 mrd SIT. ESC Economic and Social Cohesion Ekonomska in socialna kohrezija. EU Evropska unija GSR Goriška statistična regija IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija INTERREG Pobuda Skupnosti za sodelovanje med regijami, ki podpira obmejne regije in skupne projekte udeležencev iz različnih držav članic in regij. ISPA Instrument for the Stuctural Policies for Pre-Accession program ISPA ponuja pomoč na področju prometa in komunalne strukture Kohezijski sklad Finančni mehanizem, ustanovljen s Pogodbo o EU (Maastrichtsko pogodbo), ki financira naložbene projekte za okolje in promet v 14 državah članicah EU. Za projekte Kohezijskega sklada veljajo ločena pravila upravičenih stroškov in upravljanja. Kohezijski sklad ni del sistema strukturnih skladov in EPD. Končni prejemnik Prejemnik sredstev strukturne politike. Za posamezni ukrep, ki je obrazložen v gradivu so navedeni možni končni prejemniki sredstev oziroma izvajalci projektov, ki se sofinancirajo iz Evropskih skladov. Končni upravičenec Neposredni ali posredni proračunski uporabnik v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki odobri državno pomoč ali izvede projekt. Končni upravičenec je dolžen spoštovati navodila organa upravljanja, plačilnega organa, posredniškega telesa in nosilca proračunske postavke ter sklenjene sporazume in druge akte.
Lizbonska strategija Evropska unija si je na vrhu v Lizboni leta 2000 zastavila cilj, da postane najbolj dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo odprto za vse. Med osnovnimi področij delovanja pri zasledovanju tega cilja so razvoj človeških virov, dvig konkurenčnosti ter pospeševanje zaposlovanja in socialnega vključevanja. PD Programsko dopolnilo PHARE Poland and Hungary Aid for Rebuilding Economy Pomoč za gospodarsko prestrukturiranje Poljske in Madžarske. Program predpristopne pomoči EU državam kandidatkam iz srednje in vzhodne Evrope. Njegov cilj je bil prilagajanje zakonodaje in državne uprave zahtevam EU. Pobude Skupnosti Njihov cilj je skupno odzivanje na specifične težave na celotnem območju EU, na primer čezmejno sodelovanje, razvoj podeželja, razvoj mest. Pobude Skupnosti imajo osnovo v smernicah, ki jih v sodelovanju z državami članicami pripravi Evropska komisija. Vsaka pobuda ima svoj organ upravljanja, ta na osnovi smernic pripravi skupni programski dokument, za pobude pa je značilno še skupno upravljanje in spremljanje programov. Pobude Skupnosti sofinancirajo strukturni skladi, vendar niso del Enotnega programskega dokumenta. V Sloveniji v tem obdobju delujeta dve pobudi Skupnosti: Interreg in Equal. PPF I Projekt za pripravo projektnih predlogov, razvijanje zmogljivosti za izvajanje pristopne pomoči Phare. PPF II Projekt za pripravo projektnih predlogov II, razvijanje zmogljivosti za izvajanje strukturne pomoči. NUTS Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji - sistem razporeditve regij, ki ga uporablja Evropska komisija. Pri strukturnih skladih so najpomembnejše regije NUTS II in NUTS III. Celotna Slovenija je obravnavana kot ena regija NUTS II, imamo pa tudi 12 statističnih regij na ravni NUTS III, vendar jim sredstva skladov v tem obdobju niso posebej namenjena. Prednostna naloga V EPD strateško področje razvoja, ki ima zaradi teže problema, prepletenosti in dolgoročnih posledic (npr. prenizka stopnja izobraženosti prebivalstva, premalo vlaganj v znanost in tehnologijo) prednost pri reševanju - s pomočjo omejenega števila natančno opredeljenih in medsebojno povezanih prednostnih nalog načrtovalci razvoja skušajo doseči ključne razvojne cilje. Programsko dopolnilo Ta dokument podrobneje opredeljuje izvajanje strategije opisuje ukrepe prednostnih nalog EPD, navaja razpoložljiva javnofinančna sredstva in deleže pomoči iz strukturnih skladov, merila za prijavitelje, izbor projektov, upravičene dejavnosti in stroške. Sprejme ga organ upravljanja in odobri nadzorni odbor, Evropski komisiji ga država pošlje v informacijo.
Programsko obdobje Sredstva strukturnih skladov temeljijo na večletnih razvojnih programih. Trenutno je v teku programsko obdobje 2000 2006. Za Slovenijo in druge nove članice EU je to obdobje krajše: od 2004 2006. Naslednje obdobje je 2007 2013. SAPARD Special Action for Pre-Accession for Agriculture and Rural Development program predpristopne pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja v srednjih in vzhodnoevropskih državah kandidatkah v predpristopnem obdobju. SGRS Strategija gospodarskega razvoja Republike Slovenije Sofinanciranje Sofinanciranje se nanaša na situacijo, ko določen delež financiranja projekta/programa/sheme prispevajo viri EU. Strukturna politika EU Ena najbolj pomembnih skupnih politik EU, zajema in povezuje široko področje aktivnosti na evropski ravni, od okolja, transporta, malih in srednjih podjetij, izobraževanja itd. Strukturni skladi Skupno ime za ESRR, ESS, EKUJS in FIUR. Kohezijski sklad ni del strukturnih skladov. Skladi so glavni finančni instrument, s katerim EU podpira razvoj evropskih regij, predvsem tistih, ki zaostajajo za najbogatejšimi ali pa se spopadajo s težavami prestrukturiranja gospodarstva. Ukrep Sredstvo, s katerim se izvaja prednostna naloga skozi več let in ki omogoča financiranje dejavnosti s pomočjo instrumentov, kot so javni razpisi, programi, sheme državnih pomoči itd. Upravičeni stroški So stroški, ki nastanejo v zvezi z izbranim projektom in izpolnjujejo merila za povračilo iz strukturnih skladov. URBAN Trajnostni razvoj mest in urbanih naselji WTO World Trade Organization Svetovna trgovinska organizacija
Priloge
KAZALO PRILOG Priloga 1: Povprečne vrednosti BDP p.c. v EU-25... 1 Priloga 2: Financiranje in proračun EU podatki za leto 2003... 2 Priloga 3: Porazdelitev sredstev skladov... 3 Priloga 4: Regionalna politika ter EU-25... 4 Priloge 5: Finančne informacije za program Cilja 1 za obdobje 2004 2006... 5 Priloga 6: Izsek besedila Realizacija ESS in ESRR... 6 Priloga 7: Izsek besedila Realizacija ESRR glede na EPD... 8 Priloga 8: Izsek besedila Realizacija ESS glede na EPD... 9 Priloga 9: Izbrani projekti, deljeni na vsebinski področji... 11 Priloga 10: Izsek besedila o poslovnih conah iz EPD 2004 2006... 13
Priloga 1: Povprečne vrednosti BDP p. c. v EU-25 Prikaz povprečne vrednosti BDP na prebivalca za EU-25 iz leta 2002 Vir: Working for the Regions, 2006. 1
Priloga 2: Financiranje in proračun EU podatki za leto 2003 Evropska unija se financira iz skupnega proračuna. Sestavljajo ga prihodki vseh držav članic, in sicer: carine in kmetijske dajatve na proizvode iz držav nečlanic, dogovorjeni delež davka na dodano vrednost, zbran po enotnem sistemu v državah EU, ter delež bruto domačega proizvoda. Od kod denar priteka? Sredstva iz proračuna EU se prek različnih politik in programov prelivajo nazaj v države članice za financiranje skupnih politik (skupni kmetijski politiki je na primer namenjena skoraj polovica proračunskih sredstev), razvojnih in raziskovalnih programov itd. Kam denar gre? Vir: Financiranje in proračun, 2004. 2
Priloga 3: Porazdelitev sredstev skladov Porazdelitev sredstev strukturnih skladov ter drugih finančnih instrumentov med EU-15 (1.tabela) za obdobje 2000 2006 ter med EU-10 (2.tabela) za obdobje 2004 2006 Vir: Workig for a region?, 2006. 3
Priloga 4: Regionalna politika ter EU-25 Strukturni skladi 2004 2006: upravičena območja Cilja 1 ter Cilja 2. Vir: Structural Funds: Eligible areas in EU25 for Objective 1 and 2 between 2000 and 2006, Regional Policy, 2006. 4
Priloge 5: Finančne informacije za program Cilja 1 za obdobje 2004 2006 Razdelitev finančnih sredstev po prednostnih območjih Prednostno območje Skupni stroški Prispevek EU Državna pomoč (EK + ostali) 1 Spodbujanje produktivnega sektorja in konkurenčnosti 174.444.715 129.240.164 174.444.715 2 Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje 96.899.124 72.674.342 96.899.124 3 Prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva 51.548.380 25.350.133 49.512.906 999 Tehnična pomoč 13.659.944 10.244.958 13.659.944 Skupaj 336.552.163 237.509.597 334.516.689 Razdelitev finančnih sredstev po skladih Prispevek EU ESRR ESS EKUJS FIUR Skupaj : 237.509.597 136.523.478 75.635.986 23.569.093 1.781.040 100,00 % 57,48 % 31,85 % 9,92 % 0,75 % Vir: Enotni programski dokument 2004 2006, 2005. 5
Priloga 6: Izsek besedila Realizacija ESS in ESRR Črpanje sredstev strukturnih skladov na dan 31.12.2005 Na dan 31.12.2005 je po podatkih resornih ministrstev razpisanih 69,4 mrd SIT ali 88% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 45,5 mrd SIT ali 57,7%), dodeljenih sredstev s sklepi programskega sveta oz. s programi 61,2 mrd SIT ali 77,5% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 28,7 mrd SIT ali 36,4%), podpisanih pogodb je za 45,8 mrd SIT ali 58,1% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 8,3 mrd SIT ali 10,5%), v kumulativi je iz proračuna RS izplačanih (SLO in EU del) 23,5 mrd SIT ali 29,7% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 5,4 mrd SIT ali 6,8%) in na plačilni organ posredovanih zahtevkov za povračilo za 11,8 mrd SIT (EU del) ali 19,9% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: plačilnemu organu ni bilo posredovanih zahtevkov za povračilo) Izvajanje projektov v letu 2004 in 2005 1. prednostna naloga: Evropski sklad za regionalni razvoj S pomočjo ESRR se je v letu 2005 nadaljevalo izvajanje 6 velikih tehnoloških povezovalnih projektov inovacijskega okolja - gradnja inovativne infrastrukture v centrih odličnosti ter izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov inovacijskega okolja; nadaljevala se je izgradnja investicijskih projektov na področju turizma, kjer je bilo do konca leta 2005 potrjenih (veliko med njimi pa tudi že realiziranih) 34 projektov turistične infrastrukture in managementa turističnih destinacij; nadaljevala in deloma zaključevala se je izgradnja 21 poslovnih con; obnova 4 gradov, ki so kulturni spomeniki nacionalnega pomena; nadaljevalo se je z realizacijo mreže multimedijskih centrov v vseh statističnih regijah Slovenije; s posodabljanjem letališča v Mariboru in z gradnjo 4 objektov športno turistične infrastrukture. V letu 2005 so bili podeljeni ugodni investicijski krediti, garancije ter neposredne spodbude za investicije malih in srednjih podjetij, podjetja so bila vključena v sistem vavčerskega izobraževanja. 2. prednostna naloga: Evropski socialni sklad V letu 2005 so se v okviru ESS financirali projekti na osnovi instrumentov iz leta 2004 in 2005. V letu 2005 se je s pomočjo ESS v programe usposabljanja in izobraževanja vključilo 6.800 brezposelnih oseb in 9.100 zaposlenih oseb, v programih spodbujanja podjetništva je dobilo pomoč okoli 1.240 oseb, 117 mladih je bilo vključenih v programe projektnega učenja, 390 jih je dobilo pomoč za zaposlitev v okviru netržnih zaposlitvenih programov, programov za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk, usposabljanje na delovnem mestu 6
ter učnih delavnicah in učnih podjetjih za invalide ter 36 za programe za starejše osebe v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V okviru Ministrstva za šolstvo so se nadaljevale aktivnosti dela posameznih javnih zavodov (Andragoški zavod RS, Center RS za poklicno izobraževanje, Šola za ravnatelje, Državni izpitni center, Pedagoški inštitut), dodatno pa so se izvajali projekti, izbrani na javnih razpisih za posodabljanje programov na srednjem poklicnem in strokovnem ter višješolskem nivoju, izobraževanje izobraževalcev, izobraževanje odraslih (2.700 vlog), projekti kakovosti, spodbujanja lokalnih mrež. Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo pa je nadaljevalo z izvajanjem posodabljanja visokošolskih programov. Vir: Letno poročilo 2005 EPD2004-2006, 2006, str. 11-12. 7
Priloga 7: Izsek besedila Realizacija ESRR glede na EPD Tabela 1: Pregled realizacije izvajanja glede na EPD 2004-2006 na ravni 1. PN Posredovani zahtevki Razpoložljiva sredstva Izplačila iz proračuna 2004-2006 RS 2 za povračilo na Razpisana sredstva 2 Dodeljena sredstva 2 Podpisane pogodbe 2 plačilni organ 3 mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ Število sofinanciranih projektov 4 Ukrep 1.1 8.313 100 8.313 100 7.420 89,3 6.456 77,7 2.770 33,3 1.830 29,3 14 Ukrep 1.2 8.313 100 8.313 100 7.541 90,7 6.101 73,4 4.290 51,6 2.486 39,9 34 Ukrep 1.3 6.235 100 6.235 100 6.235 100 5.715 91,7 2.539 40,7 1.853 39,6 4 Ukrep 1.4 17.402 100 15.966 91,8 15.571 89,5 7.650 44 4.663 26,8 2.785 21,3 62 Skupaj PN 1 SKUPAJ EPD 40.263 100 38.827 96,4 36.767 91,3 25.922 64,4 14.262 35,4 8.954 29,7 114 78.872 100 69.439 88 61.165 77,5 45.764 58,1 23.451 29,7 11.795 19,9 223 VIR: resorna ministrstva, SVRL (MFP 31.12.2005) Opomba ¹ delež glede na razpoložljiva sredstva Opomba ² podatki upoštevani v obdobju 1.1.2004 31.12.2005 Opomba ³ osnova za izračun deleža je samo EU del Opomba 4 pri ukrepu 1.3. zapisana vrednost predstavlja program in ne projekt Struktura alokacije razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep na ravni 1. PN odraža pomen posameznega cilja, ki ga želimo doseči z navedenimi ukrepi v programskem obdobju. Porazdelitev sredstev ESRR po ukrepih je na 1. PN naslednja: 21% razpoložljivih sredstev ukrepa 1.1: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, 21% razpoložljivih sredstev ukrepa 1.2 Spodbujanje razvoja turističnih destinacij, 15% razpoložljivih sredstev ukrepa 1.3 Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo, ter 43% razpoložljivih sredstev ukrepa 1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve. Na ravni ukrepov 1.1, 1.2 in 1.3 so se izvajale aktivnosti v okviru upravičenih področij dejavnosti, v katerih je prevladujoči izvedbeni instrument javni razpis, v ukrepu 1.4. je prevladujoči izvedbeni instrument javno naročilo. Do konca leta 2005 je bilo na ravni PN: razpisanih 38.827 mio SIT ali 96,4% razpoložljivih sredstev (leta 2004: 67,0%) dodeljenih s sklepi programskega sveta oz. s programi 36.767 mio SIT ali 91,3% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 51,2%) podpisanih pogodb za 25.922 mio SIT ali 64,4% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 12,7%) v kumulativi iz proračuna izplačanih v (SLO in EU del) 14.262 mio SIT 35,4% razpoložljivih sredstev opredeljenih z EPD (leta 2004 6,7%) posredovanih zahtevkov za povračilo na plačilni organ 8.954 mio SIT (EU del) oz. 29,7% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004 ni bilo posredovanih zahtevkov na plačilni organ) Vir: Letno poročilo 2005 EPD 2004-2006, 2006, str. 39-40. 8
Priloga 8: Izsek besedila Realizacija ESS glede na EPD Tabela 2: Pregled realizacije izvajanja glede na EPD 2004-2006 na ravni 2. PN Ukrep 2.1 Ukrep 2.2 Ukrep 2.3 Ukrep 2.4 Razpoložljiva sredstva Izplačila iz proračuna 2004-2006 Razpisana sredstva** Dodeljena sredstva ** Podpisane pogodbe 2 RS 2 Posredovani zahtevki za povračilo na plačilni organ 3 mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ mio SIT %¹ Število sofinanciranih instrumentov/projektov 7.013 100 5.469 77,9 5.469 78 4.669 66,6 2.430 34,7 1.114 21,2 7* 2.338 100 2.199 94 1.419 60,7 1.876 80,2 355 15,2 172 9,8 6* 7.012 100 4.399 62,7 4.204 59,9 3.801 54,2 1.807 25,8 760 14,5 40 7.012 100 7.012 100 5.912 84,3 6.177 88 1.852 26,4 402 7,6 7* Skupaj PN 2 23.375 100 19.079 81,6 17.004 77 16.523 71 6.444 27,6 2.448 14 60 SKUPAJ EPD 78.872 100 69.439 88,0 61.165 77,5 45.764 58,1 23.451 29,7 11.795 19,9 223 VIR: resorna ministrstva, SVLR (MFP 31.12.2005) Opomba ¹ % glede na razpoložljiva sredstva Opomba ² kumulativa v obdobju 1.1.2004 31.12.2005 Opomba ³ osnova za izračun deleža je samo EU del * pri ukrepih 2.1, 2.2 in 2.4 v 2. PN zaradi nedvoumnosti uporabljamo termin instrument, saj je en od kazalnikov»št. projektov«. Zaradi narave instrumentov ESS, ki so agregacija z vidika»posameznika«- operacije, instrument predstavlja raven projekta. Vključena oseba ali pa»izvedbeni projekt«je s tega vidika raven podprojekta oz. operacije.» **pri 2. PN je na dan 31.12.2005 dodeljenih več kot je razpisanih sredstev, ker so bili FEP-i po instrumentih pri ukrepih 2.1., 2.2. in 2.4. v novembru novi in so bili znižani v skladu z oceno realizacije 2005. Struktura alokacije razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep na ravni 2. PN odraža pomen posameznega cilja, ki ga želimo doseči v programskem obdobju. Iz tabele je razvidno, da so sredstva ESS enakomerno porazdeljena na ukrepe 2.1, 2.3 in 2.4, ki imajo vsak po 30% razpoložljivih sredstev, medtem ko ima ukrep 2.2 manjši delež, in sicer 10% razpoložljivih sredstev na ravni PN. Na ravni PN sta se izvajala dva instrumenta, in sicer program in javni razpis. Večina javnih razpisov je bila izvedena v sredini leta 2005, zato cilji do konca leta še niso uspeli biti doseženi v celoti. Napredek pri izvajanju celotne PN je bil kljub temu očiten in se je uresničeval v smeri zastavljenih ciljev. Do konca leta 2005 je bilo na ravni PN: - razpisanih 19.079 mio SIT ali 81,6% razpoložljivih sredstev (leta 2004: 28,1%) - dodeljenih s sklepi programskega sveta oz. s programi 17.004 mio SIT ali 77,0% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 21,7%) - podpisanih pogodb za 16.523 mio SIT ali 71,0% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 12,6%) - v kumulativi iz proračuna izplačanih v (SLO in EU del) 6.444 mio SIT ali 27,6% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004 8,8%) 9
- posredovanih zahtevkov za povračilo na plačilni organ: 2.448 mio SIT (EU del) ali 14,0% razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004 ni bilo posredovanih zahtevkov na plačilni organ) Največ izplačil iz proračuna je bilo na ravni ukrepa 2.1 Razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela, in sicer 34,7%, znotraj tega pa še posebej na podaktivnosti, namenjeni brezposelnim osebam brez poklicne izobrazbe in njihovemu vključevanju v programe formalnega izobraževanja. Napredek je bil dosežen tudi z vidika pospeševanja socialnega vključevanja, še posebej na področju pomoči pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk, kjer je bil zabeležen tudi največji, 30% delež vseh dodeljenih sredstev na ravni ukrepa 2.2. Cilj ustvarjanja sistemov in struktur za vseživljenjsko učenje se je uspešno uresničeval na ravni ukrepa 2.3, kar je razvidno iz visokega deleža realizacije izplačil iz proračuna RS, ki je bil skoraj 26% razpoložljivih sredstev na ravni ukrepa za programsko obdobje 2004-2006. Najvišji odstotek dodeljenih sredstev in podpisanih pogodb je bil dosežen na ukrepu 2.4. Najpomembnejša aktivnost, ki se je izvajala v okviru navedenega ukrepa, je bila Sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva, ki je prispevala tako k uresničitvi specifičnega cilja na ravni prednostne naloge kot tudi k spodbujanju podjetništva z vidika ciljev na ravni EPD. Vir: Letno poročilo 2005 EPD 2004-2006, 2006, str. 55-56. 10
Priloga 9: Izbrani projekti, deljeni na vsebinski področji Naslov projekta (projekti v podporo prijavi na ESRR) Izvajalec Znesek donacije EUR delež (%) Vrednost celotnega projekta (EUR) TrioERE trajnostno sodelovanje med gospodarstvom, raziskavami in razvojem ter izobraževalnimi institucijami Center interdisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru - CIMRS 118.418,91 93,75 126.313,50 Vzpostavitev širokopasovnih podatkovnih omrežij kot ključni dejavnik konkurenčnosti Koroške, Gorenjske in Podravja A.L.P. Peca, d. o. o 124.249,69 86,48 143.678,20 Priprava dokumentacije za načrtovanje aktivnosti spin-off inkubatorja Tovarna podjemov IPR - Inštitut za raziskovanje podjetništva 86.816,19 93,75 92.603,94 Lep pogled s Pohorja - priprave s prenovo hotela Bellevue Priprave projektne in investicijske dokumentacije za izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture poslovno obrtne cone Veliki Otok, za podjetniški inkubator Veliki Otok ter podlage (študija izvedljivosti) in za razširitev poslovne cone Veliki Otok Terme Maribor, d. d. 100.000,00 42,74 233.968,00 Občina Postojna 89.668,00 93,75 95.646,00 Načrt omrežja podjetniških con in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov in centrov ter drugih oblik v Notranjsko-kraški regiji z izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za regionalni svetovalni podjetniški inkubator v Pivki Regionalna razvojna agencija Notranjskokraške regije 125.000,00 85,75 145.773,00 ŠTP: Tehnološki park za prihodnost (Usklajeni razvoj ŠTP v drugem desetletju) Štajerski tehnološki park, d.o.o. 98.855,00 90,00 109.839,00 Študija izvedljivosti poslovnih con v Goriški statistični regiji Razvoj turističnih območij Šobec in Preddvor na Gorenjskem Posoški razvojni center 90.291,00 93,75 96.311,00 Občina Radovljica 83.700,00 88,67 94.400,00 Razvojni center tekstilne in oblačilne panoge Regionalna razvojna agencija Mura 67.614,00 93,00 72.704,00 Tehnopolis Celje - tehnološko mesto Regionalna razvojna agencija Celje 122.760,00 93,00 132.000,00 Industrijska-podjetniška cona Trebnje Občina Trebnje 122.924,08 93,75 131.119,00 Vonarsko jezero Občina Rogaška Slatina 125.000,00 85,99 145.369,00 Poslovna cona Radlje ob Dravi SGP Kograd IGEM Dravograd, d.d. 97.475,00 87,50 111.400,00 11
Naslov projekta (projekti v podporo prijavi na ESS) Izvajalec Znesek donacije delež EUR (%) Vrednost celotnega projekta (EUR) Uvajanje modela socialnega podjetništva v treh pilotskih regijah v Sloveniji (študija izvedljivosti) Ekonomski inštitut Maribor, Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov 124.999,69 93,75 133.333,00 Analitične podlage za model razvoja človeških virov v invalidsko podjetjih Racio Social, Zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov 99.975,93 93,75 106.641,00 Iskanje zaposlitvenih možnosti na podeželju HALO - EDILING, GIZ za razvoj podjetništva in turizma 73.242,66 93,75 78.125,51 Razvoj novih programov za samostojno učenje Zveza ljudskih univerz Slovenije 86.243,00 93,75 91.994,00 Študija izvedljivosti z vzpostavitev mreže izobraževalnih centrov, namenjenim brezposelnim in presežnim delavcem iz sektorjev v prestrukturiranju (tekstilnem, usnjarskem, kovinskem) Regionalni center za razvoj 12.066,70 9,38 128.709,00 Priprava projekta za vzpostavitev regijskega centra za razvoj človeških virov A.L.P.Peca, d.o.o. 98.051,12 90,00 108.945,69 Študija izvedljivosti za ustanovitev socialnih podjetij ABC Novi paradoks - Slovensko društvo za kakovost življenja 65.182,50 93,75 69.528,00 Ustrezen kadrovski potencial - pot v inovativno regijo RRA Severne Primorske, Regijska razvojna agencija, d.o.o., Nova Gorica 122.206,10 92,97 131.440,31 Priprava raziskave za pospešitev gospodarskega razvoja na Kozjanskem Razvojna agencija Sotla 81.662,43 93,75 87.106,59 Vir: Zbornik sofinanciranih projektov Program Phare PPF II Grant Scheme, 2005, str. 16-18. 12
Priloga 10: Izsek besedila o poslovnih conah iz EPD 2004 2006 Razpoložljivost poslovnih zemljišč je bil vedno pomemben dejavnik konkurenčnosti vsakega območja. Je eden ključnih elementov gospodarske infrastrukture in oskrbe in razpoložljivost ustreznih poslovnih zemljišč ter je eden ključnih dejavnikov, ki zagotavljajo, da se podjetja kar najbolje spopadajo z izzivi sodobnega konkurenčnega okolja 7. Povpraševanje po poslovnih zemljiščih se lahko pojavi iz več razlogov: i) novo podjetje zahteva prostore za začetek dejavnosti, ii) obstoječe podjetje želi svojo dejavnost razširiti (ali skleniti pogodbeno razmerje, iii) obstoječe podjetje uvaja novo tehnologijo, ki zahteva nove prostore, iv) podjetje se seli iz tujine (neposredne naložbe v tujino). V Sloveniji obstaja znatno povpraševanje tako po novih poslovnih zemljiščih, kakor tudi za razširitev že obstoječih. Na poti razvoju teh zmogljivosti pa stojita dva pomembna problema, in sicer problem ekonomske infrastrukture in institucionalni ustroj: a) Prvi je povezan s pomanjkanjem zemljišč, primernih za poslovno dejavnost, zlasti industrijo. b) Drugi problem pa se nanaša na sklop administrativnih ovir, ki preprečujejo hitro in ustrezno rast ponudbe takih prostorov. Slovenska vlada se zaveda upravnih ovir in je že začela izvajati ukrepe za njihovo odpravo (protibirokratski programi, nov zakon o prostorskem načrtovanju iz decembra leta 2003, ) Težave pri pridobivanju zemljišč so nedvomno ozko grlo za nove naložbe domačih in tujih vlagateljev. V veliki meri pojasnjujejo, zakaj je bilo v zadnjih petih do desetih letih tako malo novih neposrednih naložb v Sloveniji. Še posebej velja to za neposredne naložbe iz tujine. Omejena ponudba primernih prostorov velja za eno od najpomembnejših ovir razvoja malih in srednjih podjetij. Očitna rešitev teh težav je intenziviranje ustvarjanja poslovnih con 8. Nove poslovne cone bi povečale ponudbo poslovnih/industrijskih zemljišč in sočasno pritisnile na zmanjšanje administrativnih ovir in cen, povezanih z zemljišči in prostori. Danes Slovenija močno zaostaja na področju ponudbe organiziranih poslovnih con v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Ne le da takih con ni dovolj, ampak imajo tudi obstoječe cone nekatere resne pomanjkljivosti. Slovenija ima številna območja označena kot poslovne cone in vrsta mest ima v svoji okolici poslovne cone. Ker je izraz poslovna cona v Sloveniji predvsem instrument urejanja prostora in ne instrument razvojne politike regionalnih gospodarstev, se vsak del zemljišča, ne glede na velikost in lokacijo, ki je vključen v občinski načrt za urejanje prostora za izvajanje poslovne dejavnosti, označi za poslovno cono. Ta območja pa so pretežno majhna (več kot 70 odstotkov zabeleženih 7 8 V skladu s študijo, ki so jo izvedli gospodarski svetovalci pri PA Cambridge Economic Consultants leta 1995, je bila razpoložljivost zemljišč/prostora najpomembnejši razlog (dejavnik) za dejanski izbor določene lokacije v Združenem kraljestvu. V tem gradivu se pojem»poslovne cone«uporablja za»zemljišča, ki so urejena in razdeljena na poslovne enote po celovitem načrtu in imajo zagotovljeno infrastrukturo (elektriko, vodo, ceste in komunikacije) in osnovne naprave«(unido). 13
poslovno-industrijskih con je manjših od 10 ha) in ima omejene možnosti širjenja in omejen dostop do regionalnega trga dela (P-E International, 2002). Po drugi strani pa je veliko poslovnih con v sosednjih regijah (Avstrijska Štajerska in Koroška, Gradiščanska v Avstriji, Furlanija Julijska krajina v Italiji, Vas in Zala na Madžarskem). Številne od teh so podpirali in še podpirajo strukturni skladi (predvsem programi cilja 2 9 ) ali program čezmejnega sodelovanja CBC Phare (Madžarska). Slika 1: Poslovne cone, osredotočene na tehnološko intenzivna podjetja v sosednjih regijah v Italiji in Avstriji Češka republika, Madžarska in Poljska se štejejo za največje konkurente Slovenije glede privabljanja novih naložb. Vse tri države so v zadnjih letih uspešno pritegnile številne večje projekte novih neposrednih naložb. Slovenija pa ni pritegnila nobene večje nove neposredne naložbe. Vse tri konkurenčne lokacije imajo zanimive spodbujevalne naložbene programe. Poleg tega so vse tri zelo aktivne pri razvijanju zemljišč z vsemi storitvami in industrijskih parkov. Slovenska vlada se do nedavnega ni aktivno vključevala v razvoj poslovnih con. Občine ne morejo ustanavljati poslovnih con, ker nimajo znanja, človeških virov in finančnih sredstev. Nekaj poskusov se je financiralo z domačimi (vlada, občine) ali tujimi finančnimi sredstvi (program Phare CBC). V Sloveniji ni regionalne uprave, ki bi lahko pospeševala ustanavljanje 9 Vsi obstoječi programi cilja 1 in 2 sosednjih regij v Italiji in Avstriji vključujejo dejavnosti, povezane s poslovno infrastrukturo. 14