Microsoft Word - drame-vesna.doc

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA OGLAŠEVANJA V SANITARNIH PROSTORIH MED LETOMA 2 IN 7 COMPARISON ADVERTISING IN SANITARY FACILITIES BETWEEN 2 AND 7 Kandidatka: VESNA DRAME Študentka rednega študija Številka indeksa: 8163512 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Damijan Mumel, redni prof. Maribor, december 8

2 PREDGOVOR Oglaševanje nas spremlja na vsakem koraku njegove podobe oblačijo zunanje panoje, krajšajo čas med programskimi sklopi televizijskih in radijskih postaj, vrivajo se med novinarske članke, pričakajo nas za brisalci avtomobila, po njih hodimo, vozijo se mimo nas ipd. Kljub oglaševalskemu»cunamiju«, ki smo ga deležni vsak dan, pa oglasi s svojo skoraj kameleonsko sposobnostjo prilagajanja vedno znova kljubujejo zaznavnemu selekcijskemu sistemu potrošnika. Vedno znova se jim uspeva precediti skozi filtre, saj so pri iskanju svojih poti do potrošnikove pozornosti zelo domiselni. Šli so tako daleč, da v nas bolščijo tudi tam, kamor gre še cesar peš. Ko vstopimo v sanitarni prostor lokala, nas pozdravi lepo uokvirjen plakat, ki nam ponuja določen izdelek ali storitev. Oglaševanje v sanitarnih prostorih je še en poskus zapolnitve potrošnikovega neizkoriščenega, intimnega časa, ki ga preživi na stranišču, in odpiranja vrat oglaševanemu izdelku v njegovo zavest. Pričujoče diplomsko delo sem posvetila raziskovanju fenomena sanitarnega oglaševanja, ker se je izkazalo, da samo oglaševanje prek tradicionalnih medijev (TV, radia, tiskanih medijev in zunanjih površin) že dolgo ni več tako učinkovito kot nekdaj. Sanitarno oglaševanje spada v skupino netradicionalnih medijev, ki so s svojo sposobnostjo prilagajanja v bitki za preživetje vedno korak pred ostalimi. Diplomsko delo temelji na primerjavi podatkov raziskave sanitarnega oglaševanja, ki jo je leta 2 v svojem diplomskem delu z naslovom Oglaševanje v sanitarnih prostorih predstavil Boris Bezjak. Namen moje raziskave sanitarnega oglaševanja pa je bil ugotoviti razlike med podatki iz leta 2 in tistimi iz leta 7. Za izvedbo raziskave leta 7 sem uporabila enak anketni vprašalnik kot Bezjak leta 2, saj sem le tako podatke iz leta 7 lahko primerjala s tistimi iz leta 2. Diplomsko delo sestavljata dva dela: teoretični in empirični. V prvem, teoretičnem delu, predstavljam same začetke oglaševanja, ki segajo v čas, ko še večina ljudi ni znala ne pisati ne brati. Sama definicija oglaševanja se razlikuje od avtorja do avtorja, pa čeprav včasih le v nekaj pomenskih odtenkih, zato diplomsko delo nekaj pozornosti posveča tudi temu. Sledi predstavitev delitve medijev na tradicionalne in netradicionalne in oglaševanja v sanitarnih prostorih. Drugi del diplomske naloge je v celoti posvečen raziskavi oglaševanja v sanitarnih prostorih, ki predstavlja osrednji del diplomskega naloge in zasleduje tri poglavitne cilje: zbrati podatke po enaki metodi kot leta 2, analizirati zbrane podatke in primerjati zbrane podatke iz leta 7 s tistimi iz leta 2. Raziskava je temeljila na populaciji obiskovalcev lokalov, v katerih so sanitarni prostori popestreni s sanitarnim oglaševanjem. Anketirala sem priložnostno izbrane obiskovalce lokalov na področju Ljubljane, Maribora, Kranja in Kopra. Anketni vprašalnik je sestavljalo logično zaporedje vprašanj, od enostavnih do zahtevnejših. Uvod v vprašalnik so sestavljala demografska vprašanja, ki jim je sledilo še 24 vprašanj. Ta so bila razporejena po posameznih sklopih. Prvi sklop je razkrival, ali naključni obiskovalci lokalov poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih in kako ga sprejemajo. Drugi sklop je pokazal njihov odnos do tovrstnega oglaševanja, tretji

3 je razjasnil, kako obiskovalci sprejemajo nove oglase v teh prostorih. Četrti, zadnji sklop vprašalnika pa je pojasnil, kakšna je stopnja opaznosti in zaznavnosti tovrstnih oglasov pri obiskovalcih. Sklep združuje poglavitne ugotovitve diplomskega dela. Potrjena je osnovna teza, da sta se v letu 7 v primerjavi z letom 2 povečala poznavanje in opaznost oglasov v sanitarnih prostorih. Zmanjšala pa se je sprejemljivost tovrstnega oglaševanja in poslabšal odnos do njega. Zmanjšalo se je tudi število obiskovalcev, ki so v celoti ali delno prebrali nov oglas v sanitarnih prostorih. Pri opaznosti in zaznavnosti oglasov v sanitarnih prostorih pa se ni pokazalo večjih razlik v primerjanih letih.

4 KAZALO VSEBINE PREDGOVOR... 2 1 UVOD... 5 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA... 5 1.2 NAMEN IN CILJI... 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 6 1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE... 6 2 OGLAŠEVANJE... 8 2.1 ZAČETKI OGLAŠEVANJA... 8 2.2 OGLAŠEVANJE DANES...8 2.3 OPREDELITEV OGLASNEGA SPOROČILA... 9 3 TRADICIONALNI IN NETRADICIONALNI MEDIJI... 11 3.1 TRADICIONALNI MEDIJI... 11 3.2 NETRADICIONALNI MEDIJI... 13 4 OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH... 15 4.1 PREDNOSTI SANITARNIH OGLASOV V PRIMERJAVI S TRADICIONALNIMI MEDIJI... 17 4.2 SLABOSTI OGLAŠEVANJA V SANITARNIH PROSTORIH... 18 5 RAZISKAVA... 5.1 VZOREC... 5.2 VPRAŠALNIK... 5.3 ZBIRANJE PODATKOV... 21 5.4 REZULTATI RAZISKAVE... 21 5.5 ANALIZA PODATKOV ZA LETO 7... 22 5.5.1 Poznavanje in sprejemljivost oglaševanja v sanitarnih prostorih... 22 5.5.2 Odnos obiskovalcev do oglaševanja v sanitarnih prostorih... 24 5.5.3 Sprejemanje sporočila... 31 5.5.4 Opaznost in zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih... 32 5.5.5 Primerjava podatkov iz let 2 in 7... 37 5.5.5.1 Poznavanje in sprejemljivost oglaševanja v sanitarnih prostorih... 37 5.5.5.2 Odnos obiskovalcev do oglaševanja v sanitarnih prostorih... 41 5.5.5.3 Sprejemanje sporočila... 56 5.5.5.4 Opaznost in zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih... 58 5.6 POVZETEK REZULTATOV RAZISKAVE... 66 6 SKLEP... 69 7 POVZETEK... 72 ABSTRACT... 73 LITERATURA... 74 VIRI... 75 PRILOGE... 1

5 1 UVOD Samo oglaševanje prek tradicionalnih medijev že dolgo ni več kos vsega naveličanim potrošnikom. V času, ko oglaševanje še ni bilo tako razvito in potrošniki še niso imeli t.i.»radarjev«, ki jih vključijo takoj, ko ti zaznajo, da jim nekdo hoče nekaj prodati, je bilo oglaševalcem veliko lažje. Danes pa morajo za dostop do potrošnikove zavesti uporabljati vselej zanimive, drugačne in nove pristope oglaševanja, saj le ti postanejo v množici oglasov opazni. Eden zanimivejših in novejših medijev je tudi oglaševanje v sanitarnih prostorih. To je medij, ki je v začetku zbujal smeh in dvom, vendar se je kasneje izkazalo, da je ta medij precej bolj premišljeno zaznamovan, kot se morda zdi na prvi pogled. Ima mnoge prednosti, ki jih ostali mediji ne morejo nuditi. 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi predstavljam torej enega izmed načinov komuniciranja v marketingu. Predstavljam oglaševanje v sanitarnih prostorih, ker menim, da je v današnjem času vse več podjetij, ki so v tovrstnem kreativnem oglaševanju videla (predvsem) tržno nišo. Sanitarije so zelo intimen prostor, v katerem večinoma neaktivno izrabljamo svoj čas, zato smo ljudje zelo dovzetni za ponujene vsebine, ki so večinoma zelo domiselne in s svojo postavitvijo človeka kar silijo k ogledu le teh. Takšno oglaševanje na nas deluje intimno in učinkovito ter je dokaj neobičajno. Na nas pusti poseben oglaševalski pečat. Nudi povsem drugačen komunikacijski prijem in temu primerni so tudi izdelki, ki se oglašujejo na takšen način. Sporočilo, ki ga oglaševalec želi posredovati, doseže natančno izbrano ciljno skupino na nevsiljiv in pogosto zabaven način. Diplomsko delo temelji na primerjavi diplomske naloge Borisa Bezjaka z naslovom Oglaševanje v sanitarnih prostorih; izpred petih let (2). Iz te diplomske naloge je razvidna poznanost in sprejemljivost oglaševanja, odnos obiskovalcev do omenjenega oglaševanja, sprejemanje sporočila in opaznost ter zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih. 1.2 Namen in cilji Namen raziskave oglaševanja v sanitarnih prostorih je bil ugotoviti razlike, ki so nastale v primerjavi z že zbranimi podatki iz leta 2. Diplomsko nalogo s tega področja je navedenega leta naredil takratni študent Boris Bezjak. Za primerjavo podatkov sem uporabila enako anketo kot omenjeni, saj so le tako novo dobljeni podatki primerljivi s takratnimi.

6 Cilj v prvem teoretičnem delu diplomske naloge je bil: predstaviti oglaševanje v sanitarnih prostorih. V drugem delu pa so bili cilji naslednji: zbrati podatke po enaki metodi kot v letu 2, analizirati zbrane podatke, primerjati zbrane podatke s tistimi iz leta 2. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljala sem, da bo naključno izbranim osebam tema diplomske naloge zanimiva in bodo pripravljene na sodelovanje. Predpostavljala sem tudi, da se je v letu 7 v primerjavi z letom 2: povečalo poznavanje in zmanjšala sprejemljivost oglaševanja v sanitarnih prostorih; poslabšal odnos obiskovalcev do oglaševanja v sanitarnih prostorih; zmanjšalo število obiskovalcev, ki v celoti ali delno preberejo nov oglas v sanitarnih prostorih; povečala opaznost in zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih. V diplomski nalogi sem se omejila na vprašanja s predhodne analize iz leta 2, saj moja diplomska naloga temelji na primerjavi dobljenih podatkov iz leta 7 s tistimi iz leta 2. Še vedno pa mi je omejitve predstavljala strokovna literatura s področja oglaševanja v sanitarnih prostorih, saj je tovrstna literatura izredno skopa. Omejitev je tudi majhen vzorec anketiranih pri raziskavi ( anketiranih), kar je zopet povezano s predhodno raziskavo. Omejila sem se tudi na mesta (Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper) in prostore (lokali, bari, klubi ). 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi sem se osredotočila na oglaševanje v sanitarnih prostorih, in sicer z vidika poznavanja, sprejemljivosti, odnosa do tovrstnega oglaševanja, sprejemanja, opaznosti in zaznavnosti oglasov v sanitarnih prostorih med obiskovalci lokalov.

7 Izvedla sem: postopek zbiranja podatkov: podatke sem zbrala med junijem in avgustom 7 v Mariboru, Kranju, Kopru in Ljubljani s pomočjo anketnega vprašalnika; postopek analize: podatke sem analizirala in primerjala po naslednjih kriterijih: poznanosti in sprejemljivosti oglaševanja, odnosu obiskovalcev do takšnega oglaševanja, sprejemanju sporočila ter opaznosti in zaznavnosti oglasov v sanitarnih prostorih med naključno izbranimi anketiranci; postopek primerjave zbranih podatkov: po naštetih kriterijih sem primerjala zbrane podatke iz let 2 in 7.

8 2 OGLAŠEVANJE 2.1 Začetki oglaševanja Začetki oglaševanja segajo v čas, ko še večina ljudi ni znala ne pisati, ne brati. Po mnenju arheologov lahko prvič o pojavu oglaševanja kot plačani obliki posredovanja sporočil, govorimo v obdobju tretjega tisočletja pred našim štetjem, ko so babilonski trgovci najemali klicarje, da so glasno ponujali njihovo blago. Ob današnjem razmahu medijev ter komunikacijskih sredstev si je težko predstavljati, da je bila nekoč hitrost širjenja določenega sporočila odvisna od hitrosti, s katero je tekal ali jezdil glasnik, ki je po naročilu prenašal sporočilo. Lahko je trajalo več mesecev ali celo več let, da je sporočilo prispelo do tistega, kateremu je bilo namenjeno (Danev 3, 4-5). 2.2 Oglaševanje danes Pod pojem oglaševanje (ang. advertising) danes sodijo vse plačane oblike neosebnega tržnega komuniciranja, promocije izdelkov ali storitev in je najpomembnejši del promocijskega spleta. Z oglaševanjem želi podjetje obvestiti porabnike (kupce) o izdelkih, ki jih proizvaja in prodaja. Sinonim za oglaševanje sta pojma reklama in ekonomska propaganda (Tratnik 6). Händel (1999, 9) pravi, da je oglaševanje zabavna, privlačna, fascinirana, nadležna in neskončna tema. Lahko bi rekli, da je oglaševanje garant za tržno gospodarstvo, prav tako tudi za medijsko svobodo ter ima večmilijonsko javnost. Koliko različnih ljudi vprašamo, kaj je to oglaševanje, toliko različnih odgovorov dobimo (Händel 1999, 9-): Bill Bernbach: oglaševanje ni znanost ali veda. Je prepričevanje. In prepričevanje je umetnost. Eric Clark: oglaševanja ne morem označiti z umetnostjo. Umetnost je namenjena sama sebi, umetnost v oglaševanju ni drugega kot sredstvo v oglaševanju. David Ogilvy: oglaševanje ni razvedrilo niti oblika umetnosti, temveč bolj medij informacij. Nočem, da označite moje oglasno sporočilo kot kreativno, temveč, da je tako zanimivo, da kupite proizvod. Werner Krober-Riel: oglaševanje se dojema kot poskusno sredstvo vplivanja na vedenje, je posebno komunikacijsko sredstvo. Oglasno sporočilo bi naj tako vplivalo na potrošnike, da bodo kupili ponujen proizvod. Nigel Foster: oglaševanje je enostavna pot, po kateri lahko čim bolj efektivno prodamo proizvode. To ni skrivnost in ni nobena znanost. Poznamo ljudi, ki pa želijo iz oglasnega sporočila narediti prav to. Joachim Büchner pa meni, da je oglaševanje to, česar drugi ne delajo. Če želimo, da bo dolgoročno uspešno, mora izstopati. Ni nujno, da šokira, lahko izstopa tudi v pozitivnem smislu (Büchner 1955, 33).

9 Ob kopici različnih definicij oglaševanja lahko zaključimo: oglaševanje mora v bistvu reševati problem potrošnika in mu nuditi različne rešitve. To pomeni, da se takrat, ko želi potrošnik zadovoljiti svojo potrebo, takoj spomni na oglaševani proizvod. 2.3 Opredelitev oglasnega sporočila Oglasno sporočilo naj bo oblikovano tako, da pritegne pozornost ljudi, poleg tega pa tudi, da si ga je mogoče jasno in lahko zapomniti. Na tej stopnji ima kreativnost zelo velik pomen, saj učinek sporočila ni odvisen samo od tega, kaj pove, ampak tudi od tega, kako pove. Pri tem lahko oglaševalec uporabi čustvene ali razumske pozive. Pri oblikovanju sporočila je potrebno biti pozoren tudi na to, da je družbeno sprejemljivo in torej ni zavajajoče ali nepošteno (Kotler 1998, 632-638). Če oglaševalci oglašujejo enostavno, stvarno, prepričljivo se poveča možnost, da ciljna skupina opazi in si zapolni oglasno sporočilo. Stališče Ogilvyja povzema tudi Jernej Repovž (1999, 3):»Na oglaševanje ne gledam kot na zabavo ali umetniško formo, marveč na obliko informacij. Ko napišem oglasno sporočilo ne želim, da mi rečete, da je kreativno. Rad bi, da je za vas tako zanimivo, da bi kupili proizvod«. Nobenega dvoma ni, da je pri oglaševalski akciji lahko ustvarjalnost bistveno pomembnejši dejavnik kot porabljeni denar. Zavedati pa se je potrebno, da niti najboljša sporočila ne morejo ustvarjati čudežev, če proizvod ne zadovoljuje potreb ciljne skupine. Glavne in najpomembnejše naloge oglaševanja so (Potočnik 2): izdelke, ki jih podjetje proizvaja in ponuja (prodaja) na trgu, prikazati na čim bolj privlačen način; usmerjati neodločne kupce glede izbire med številnimi istovrstnimi izdelki, kakršni so npr. raznovrstni stoli; da deluje na spremembo ustaljenih navad in običajev pri porabi izdelkov (proizvajalci zobne paste poskušajo prepričati kupce, da je večkratna uporaba njihove zobne paste bolj koristna za njihovo ustno zdravje kot uporaba drugih vrst zobnih past); obveščati uporabnike o novih izdelkih ali tehnoloških dosežkih, ki izboljšujejo sedanje izdelke; pri porabnikih naj ustvarja pozitiven odnos in zaupanje do podjetja ter njegovih izdelkov; da posredno vpliva na rast proizvodnje in na zniževanje stroškov zaradi povečane prodaje. Namen oglaševanja je torej obveščanje (informiranje), prepričevanje in pridobivanje porabnikov (kupcev) za nakup izdelkov.

Wally Olins (3, 58) pa pravi, da lahko oglaševanju vseh izdelkov postavimo skupno enačbo, ki mora vsebovati: 1. ta izdelek je boljši, ker ima skrivnost, čarobnost, novost, čudež: vsebuje nekaj kar bo prineslo veliko spremembo v vaše življenje; 2. če (ko) ga uporabite bo vaš dom lepši, hrana boljšega okusa, počutili se boste veliko bolje, ipd. 3. vse to se bo zgodilo z manjšim vloženim trudom; 4. vi pa boste zato imeli več časa in se boste lahko posvečali ljubečemu možu in ljubeči družini. Po Kotlerjevem mnenju (1998, 629) pa se cilji spreminjajo glede na stopnjo življenjskega cikla izdelka. Razvrstimo jih lahko glede na to, ali je njihov namen: Obvestiti: uporablja se pri uvajanju izdelka na trg, ko je treba spodbuditi primarno povpraševanje. Proizvajalci jogurta so na primer morali v začetku porabnike obvestiti o vrednosti sestavin jogurta ter o možnih uporabah. Prepričati: uporablja se na konkurenčni stopnji, ko podjetje skuša prepričati porabnike o prednostih svojega izdelka ali blagovne znamke pred drugimi. Opomniti: podjetje opominja (spodbuja) porabnike na svoje izdelke, uporablja pa se zlasti takrat, ko je podjetje na stopnji zrelosti.

11 3 TRADICIONALNI IN NETRADICIONALNI MEDIJI Delitev medijev na tradicionalne in netradicionalne (nove, inovativne medije) je zelo pogosta in obče uveljavljena ločitev, ki se je ustoličila tako v stroki kot v pogovornem jeziku. Glede na osrednjo tematiko sem v nadaljevanju pozornost posvetila predvsem slednjim, saj se sanitarno oglaševanje uvršča prav med netradicionalne medije (Wikipedia, 8). 3.1 Tradicionalni mediji Tradicionalni mediji, lahko jih imenujemo tudi množični ali primarni mediji, so tisti, ki navadno prevladujejo v medijskih strategijah velikih oglaševalcev. Zaradi različnih opredelitev pojma»tradicionalni medij«avtorji uvrščajo v to skupino različne medije. Razlike nastajajo zaradi nenehnih sprememb na tem področju, mnogi novi mediji se namreč s časom uveljavijo in postanejo»tradicionalni«(belch and Belch 1998, 142, 414).

12 SLIKA 1: PREDNOSTI IN SLABOSTI TRADICIONALNIH MEDIJEV Vir: prirejeno po Kotler, 1998, 641; Bezjak, 2, 17

13 3.2 Netradicionalni mediji Za drugačne, zanimivejše, netradicionalne medije, ki želijo predramiti potrošnika in ga ujeti tam, kjer jih ne pričakuje, obstajajo različni izrazi: netradicionalni, nekonvencionalni mediji (v odnosu do tradicionalnih, konvencionalnih 1 medijev), kreativni, inovativni mediji, nova uporaba medijev. Nekateri jih imenujejo tudi podporni mediji, saj jih mnogi oglaševalci uporabljajo predvsem zato, da bi z njim okrepili oziroma podprli svoje sporočilo. V uporabi je tudi izraz ambientno oglaševanje, saj so mnogi izmed teh oglasov vezani na določeno okolje, kot so npr. toaletni prostori, bencinske črpalke ipd. (Belch and Belch 1998, 414). Po Marconijevem mnenju (1997, 52) so netradicionalni mediji vse oblike komunikacije, ki želijo pritegniti pozornost in jih lahko kupimo ali prodamo ter niso časopisi, revije, televizija, radio, plakati, direktna pošta ali sponzorstva. Tako je izbira medijev, ki jih imajo oglaševalci ali agencije, ter jih je nekoč obvladovalo»velikih pet«, zdaj vse bolj dopolnjena z mlado, svežo skupino novih medijev. To je še posebej dobrodošlo za oglaševalce, saj smo v današnjem času potrošniki odporni že na vse mogoče načine in oblike prepričevanja ter smo razvili t.i. radarje, ki jih vključimo, kadar dobimo občutek, da nam želi nekdo nekaj prodati. V teh pogojih lahko netradicionalni mediji predstavljajo veliko prednost, saj presenetijo»nepripravljenega«potrošnika, in preden ta vključi svoj ščit, že dosežejo svoj namen. Prav zato imajo t.i. novi mediji dodatno prednost, da na ta način predstavijo določen produkt ali storitev na inovativen, zanimiv, vznemirljiv način. Torej s pozitivnimi predznaki, ki jih želi vsaka blagovna znamka ali podjetje (Bond and Kirshenbaum 1998,45). Prav zaradi teh prednosti poleg že uveljavljenih tradicionalnih medijev neprestano nastajajo novi, netradicionalni mediji. Nekateri se uveljavijo kot novi, spet drugi se pojavijo nekajkrat, nato pa izginejo. Tako ni čudno, da nas v civiliziranem svetu najdejo že pravzaprav povsod. Zdi se kot, da že skoraj ni več prostora, kjer bi lahko rekli, da smo»varni«pred oglasnimi sporočili. Gledamo in poslušamo jih na televiziji, poslušamo na radiu, srečamo jih na ulici, po njih hodimo, vozijo se mimo nas, vidimo ali beremo jih na mobilniku, imamo jih poln poštni nabiralnik, padajo iz časopisov, pričakajo nas za brisalci avtomobila, srečamo jih v luknjicah za golf, na sadju, čajnih vrečkah, v zraku, gledamo jih medtem ko sedimo ali stojimo ob straniščni školjki ipd. Zaradi te»poplave«oglasov, ki poskušajo pritegniti pozornost potrošnikov»na vsakem koraku«in jih prepričati v svojo»kupi mene«strategijo smo postali potrošniki odporni že skoraj na vse vrste in poskuse prepričevanja in smo razvili nekakšen»radar«, s katerim se skušamo uspešno braniti pred oglasi, ki nam skušajo vedno znova kaj prodati. Takoj ko zaznamo oglas in posumimo, da nam skuša nekdo nekaj prodati, takoj vklopimo»radar«oz. ščit, ki ne pusti, da informacija prodre v naš živčni center. Tako je tudi za oglaševalce vedno težje pritegniti pozornost potrošnika, kaj šele, prepričati ga. 1 Konvencionalen- ki se drži ustaljenih, splošno veljavnih norm, pravil (SSKJ, str. 4).

14 Novi mediji so med oglaševalci večinoma obravnavani kot t. i. podporni mediji zato, ker pogosto glavno vlogo v oglaševalskih kampanjah še vedno v večini primerov in pri večjih oglaševalcih, prevzamejo»močni«tradicionalni mediji. Podporni mediji pa so tako uporabljeni zato, da dosežejo tiste ljudi na ciljnem trgu, ki jih tradicionalni mediji ne bi dosegli, ter zato, da okrepijo ali podprejo njihova sporočila (Belch and Belch 1, 438). Bistvo tega, da oglaševalec pride mimo potrošnikovega»radarja«, je v tem, da oglaševalec vstopi v psiho potrošnika skozi zadnja vrata, skozi vhode, ki jih potrošnikov razum ni ščitil. In kako dobiti idejo za nevsakdanji način dostopanja do potrošnika? Ideje so pravzaprav povsod, lahko so nenavadne ali pa povsem vsakdanje. Pomembno je najti vedno nove poti do naveličanih potrošnikov (Bond and Kirshenbaum 1998, 34).»Oglaševanje preprosto pomeni govoriti ljudem. Zato najboljši oglasi niso niti najmanj podobni oglasom«(bond and Kirshenbaum 1998, 18).»Cilj oglaševalca je enak, kot cilj igralca, ustvariti nezaupanje, dvom. Zvabiti, zmamiti mogoče kupce, da postanejo tako vpleteni v sporočilo, da pozabijo na to, da je oglas, in se odzovejo na samo vsebino«(bond and Kirshenbaum 1998, 71).

15 4 OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH SLIKA 2: PRIMERI OGLASOV V SANITARNIH PROSTORIH Vir: Fini oglasi Začetki oglaševanja v sanitarnih prostorih segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko je skupina študentov v zvezdni državi Arizona opravila študijo o možnosti postavitve oglasov v sanitarne prostore v študentskih naseljih. Izkazalo se je, da je velika večina podpirala omenjeno idejo. Tako so sanitarne prostore študentskega naselja opremili z oglasnimi mesti, v katera so postavila oglase za zabave, tekme, tečaje in druge študentske ugodnosti. Kasneje so idejo začeli komercialno tržiti in prodajati kot idealen medij za dosego ciljne populacije med 18. in 34. letom (Bubola 3, 2). V Sloveniji se je takega oglaševanja leta 1998 domislila skupina študentov Ekonomske fakultete v Ljubljani, z željo, unovčiti svoje ideje. Tako so leta 1998 razvili poslovni načrt za projekt oglaševanja v sanitarnih prostorih in ga kmalu začeli uresničevati. Sledili so prvi koraki k postavitvi mreže oglasnih mest, da so lahko kasneje svojo ponudbo predstavili potencialnim naročnikom in širši javnosti. Leta 1999 je tako nastalo podjetje Parsek, ki je združevalo študente družboslovnih in tehničnih smeri s ciljem, popestriti si študentsko življenje na zabaven in koristen način. Kasneje se je ta projekt poimenoval Net ( je oznaka za sanitarije, net oznaka za mrežo oglasnih panojev). Dokončno pa se preoblikoval 9.. v samostojno pravno osebo Net, Ekonomska propaganda, d.o.o., podjetje Parsek pa je nadaljevalo svoj razvoj v smeri informacijske tehnologije (Bubola 3, 9). Nekoliko kasneje, leta 1999, se je pojavilo na tržišču podjetje Fini oglasi, d.o.o., ki se prav tako ukvarja s trženjem oglasnega prostora v notranjih medijih. Močna konkurenca, ki pa je leta 3 kupila Net. Natančneje - odkupili so tržno znamko in celotno mrežo

16 panojev, podjetje Net pa je prenehalo poslovati. Fini oglasi so tako postali glavni ponudnik oglaševanja v sanitarnih prostorih lokalov po Sloveniji (Bogataj 4). Danes so njihovi zvesti naročniki: vsi mobilni operaterji & ponudniki interneta: Simobil, Mobitel, Voljatel, Siol... pijače: Fructal, Union, Radenska, Laško, Deit, Breezer avtomobili: Renault, Citroen, Ford kozmetika: Lek, Loreal, Nivea... zavarovalnice, dogodki, politične stranke in še mnogi drugi. SLIKA 3: PRIMER MOBITEL OGLASA Vir: Fini oglasi

17 4.1 Prednosti sanitarnih oglasov v primerjavi s tradicionalnimi mediji Oglaševanje v sanitarnih prostorih ima vrsto prednosti, ki jih ostali mediji za primerljivo ceno ne morejo nuditi: Ujetost posameznika. Obiskovalec se oglasu ne more izogniti; ne more listati naprej ali zamenjati kanala kot na televiziji ali radiu. Daljši čas gledanja. Čas izpostavljenosti oglasu je ocenjen na sekund do 2 minuti, kar je precej več, kot pri drugih medijih (npr. izpostavljenost oglasom v tisku 3-5 sekund) (Alieski 7). Podrobnejša vsebina oglasa. Vsebine oglasov so lahko bolj podrobne kot v drugih tradicionalnih medijih, če izvzamemo tiskane medije. Obiskovalci sanitarij pa si v večini primerov vzamejo čas za branje vsebin do konca (Bubola 3, 5). Neaktivno izkoriščen čas. Čas, ki ga obiskovalec lokala porabi v sanitarnem prostoru, ni aktivno izkoriščen. Za posameznika, je lahko oglas na steni dobrodošel, saj prežene občutek dolgčasa. Poleg tega oglasi niso vsiljivi, saj obiskovalca pri ničemer ne prekinejo, kar je značilno za nekatere druge medije (npr. televizijo). Nedeljena pozornost. V tiskanih medijih si oglasi delijo prostor z drugimi oglasi in vsebinami, tudi na prostem smo izpostavljeni več plakatom hkrati. V sanitarnem prostoru pa je obiskovalec izpostavljen samo enemu oz. do največ tremi oglasi. Individualnost in pomnjenje. Sanitarni prostor je intimen prostor, kjer ima posameznik dovolj časa za prebiranje, razumevanje in premislek o oglasnem sporočilu. Mirno in sproščeno okolje povzroča občutek lagodja in poveča pomnjenje oglasnega sporočila (tudi do 4% v primerjavi z drugimi mediji). Ni zasičenosti z oglasi. Kreativnost. Specifično območje omogoča oblikovanje bolj provokativnih, intimnih in zabavnih oglasov. Možnost oglaševanja na kraju nakupa. Primer: v sanitarnem prostoru je lahko oglas za pijačo, ki jo je mogoče kupiti v istem lokalu (Alieski 7). Zelo natančno lahko segmentiramo ciljno populacijo za posamezen oglas. To je praktično edini medij, če izvzamemo tiskane medije, z zelo natančno določeno ciljno populacijo. Oglase lahko posredujemo samo moškemu ali ženskemu delu populacije. Ciljno javnost lahko določimo po geografski komponenti, lokale lahko določimo po starostni strukturi obiskovalcev. Obiskovalci lokalov se delijo tudi na interesne dejavnosti. Fitnese obiskujejo predvsem ljudje, ki se aktivno ukvarjajo s športom, v diskoteke zahajajo predvsem mladi, voljni druženja in sprostitve. V lokalih s posebno glasbeno zvrstjo se družijo obiskovalci, ki jih specifična glasba povezuje ipd. (Bubola 3, 5). Majhni stroški izdelave oglasa (Alieski 7).

18 4.2 Slabosti oglaševanja v sanitarnih prostorih S tem medijem ne moremo doseči celotne ciljne skupine, ampak samo tisti del, ki zahaja v lokale. Del skupine morda zahaja v lokale, kjer oglasni panoji niso nameščeni. Prostor, v katerem je oglas, lahko povzroča nezaupanje oglaševalcev. Čeprav raziskave kažejo pozitiven odnos obiskovalcev do medija, so oglaševalci previdni. Nekateri izdelki niso primerni za oglaševanje v sanitarnih prostorih. Nevzdrževane sanitarije lahko negativno prispevajo k ugledu izdelka. Izpostavljenost medija je odvisna od obratovalnega časa lokala. Ljudje pogosto zahajajo v iste lokale (v omejeno število lokalov), zato je na eni strani omejena možnost dosega (oglas ne more doseči tistega, ki ne pride v lokal). Na drugi strani pa nastaja podvajanje (redno zahajanje v en lokal, pomeni, da oseba večkrat vidi isti oglas). Možnost vandalizma in poškodb oglasnih panojev. Obiskovalci lokalov lahko oglase v sanitarnih prostorih zaznavajo kot vdor v zasebnost (Rožič, 15). Omejenost formata (Fini oglasi 7). SLIKA 4: OGLAS ZA GLEDALIŠKO PREDSTAVO

19 V primerjavi z najbolj aktualnim tradicionalnim medijem - televizijo, ima oglaševanje v sanitarnih prostorih prednost predvsem pri neprimerljivo nižji ceni produkcije oglasa in pri predvajanju oglasa. Vsi dobro poznamo situacijo, ko nas med televizijskim predvajanjem zmotijo oglasi in to ravno takrat, ko je film, najbolj zanimiv. Pogosti v tem primeru menjamo program. Oglasi v sanitarnih prostorih pa večine ljudi ne zmotijo, nasprotno popestrijo nam moment in včasih nasmejejo, v kolikor vsebujejo zanimive slogane ali druge grafične elemente. Prav tako kot televizijski nas tudi radijski oglasi pogosto zmotijo med predvajanjem pesmi in zato pogosto menjamo poslušani radijski program. Pri radiju prav tako niso mogoče vizualne in grafične komponente, ki so pri določenih izdelkih ali storitvah zelo pomembne. Prav tako je večina radijskih postaj regionalne narave, zato vseslovenska oglasna kampanja stane v povprečju več, kot primerljiva kampanja na oglasnih panojih v sanitarnih prostorih po lokalih. Obcestni plakati oz. oglaševanje na prostem je že tako razširjeno, da smo se jih že naučili filtrirati, če ne ponujajo zanimivih in drugačnih vsebin. Prav tako ne morejo vsebovati podrobnejših vsebin o izdelku oz. storitvi. V primerjavi z obcestnimi plakati lahko oglasi v sanitarnih prostorih vsebujejo nekoliko daljše vsebine, saj imajo obiskovalci sanitarij v povprečju od sekund do 2 minuti časa za branje vsebin oglasov. Tiskane medije je potrebno deliti na dnevno časopisje in druge tiskane medije. Med slednje sodijo revije, tedniki, mesečniki in druge edicije, ki ne izhajajo kot dnevniki. Dnevniki imajo v primerjavi z oglasi v sanitarnih prostorih slabost predvsem pri ceni oglasa, slabši kakovosti tiska oglasa, pri relativno majhnem podaljšanem avditoriju in vprašljivi prepoznavnosti oglasa v časopisju. Vprašanje je namreč, če bo bralec opazil manjši oglas na strani. Poleg tega v dnevnikih iščemo druge oblike informacij in oglase pogosto preskočimo. V primerjavi s sanitarnim oglaševanjem drugi tiskani mediji (tedniki, mesečniki in druge periodične izdaje) prednjačijo v relativno dobri zmožnosti segmentacije ciljne skupine in prisotnosti raznolikih rubrik, ki se jim oglaševalske vsebine lahko dobro prilagodijo. A je oglaševanje v teh medijih v primerjavi s sanitarnim oglaševanjem dražje (Bubola 3, 5-6).

5 RAZISKAVA 5.1 Vzorec Odločila sem se, da problem proučim na populaciji ljudi, ki obiskujejo lokale, kjer so nameščeni oglasni panoji v sanitarnih prostorih. V vzorec je vključenih obiskovalcev lokalov, in sicer 5 žensk in 5 moških, zaradi tega, ker ima vsak lokal ženski in moški sanitarni prostor. Ker sem želela proučiti poznavanje tovrstnega oglaševanja pri obeh spolih, sem morala iz populacije zajeti natančno polovico žensk in polovico moških. To pomeni, da sem se skušala čimbolj približati enostavnemu slučajnemu vzorčenju. Anketirala sem priložnostno izbrane obiskovalce lokalov, in sicer na področju: Ljubljane, Maribora, Kranja in Kopra. Število vprašalnikov sem razdelila glede na velikost mesta. Tako sem v Ljubljani opravila 32 vprašalnikov, v Mariboru, v Kranju in v Kopru 18 vprašalnikov. Skupaj torej vprašalnikov. 5.2 Vprašalnik Kot sem že omenila, je moj vprašalnik temeljil na podlagi vprašalnika iz leta 2, ki ga je izvedel takratni študent Boris Bezjak. Vprašanja sem le malo prilagodila današnjemu času in izločila tista, ki se mi niso zdela pomembna. Vprašanja so tako razporejena po logičnem zaporedju, od enostavnih do zahtevnejših vprašanj. Najprej so zastavljena demografska vprašanja, o mestu, spolu in starosti. Nato sledi še 24 vprašanj, ki so razdeljena po posameznih sklopih; Iz prvega dela vprašalnika je razvidno ali naključni obiskovalci lokalov poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih in kako ga sprejemajo. Sledi drugi del, kjer se pokaže njihov odnos do takšnega oglaševanja. V tretjem delu je pri obiskovalcih razvidno sprejemanje sporočila oglasov, ki so nameščeni v sanitarnih prostorih. Iz zadnjega oz. četrtega dela vprašanj pa je pri anketiranih razvidna tudi opaznost in zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih. Večina vprašanj je zaprtega tipa, kar pomeni, da so anketirani izbirali med že danimi odgovori, kar je omogočilo hitrejše izpolnjevanje ter natančnejšo obdelavo podatkov.

21 5.3 Zbiranje podatkov Anketiranje sem izvedla od 15. junija do avgusta 7. Najprej sem anketiranje izvedla v Kranju, nato v Mariboru, Kopru in Ljubljani. Anketirala sem tako, da sem naključno izbrala lokal (kjer so nameščeni sanitarni oglasi) in čas na določenem področju. Potrebovala sem tudi dovoljenje natakarja, da sem lahko izvedla raziskavo. Nato sem se naključnim osebam posamično predstavila, jim predstavila namen in cilje raziskave ter jih prosila za sodelovanje. V kolikor oseba ni bila pripravljena sodelovati, sem pristopila do druge. Zaradi zanimive tematike je bila večina oseb pripravljena sodelovati. 5.4 Rezultati raziskave V nadaljevanju so prikazani rezultati raziskave v štirih sklopih, po enakem zaporedju, kot je sestavljen vprašalnik.

22 5.5 Analiza podatkov za leto 7 V raziskavo so zajeti le tisti anketirani, ki poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih. Tisti, ki medija ne poznajo, so končali že pri prvem vprašanju, saj nadalje niso mogli oz. znali odgovarjati. 5.5.1 Poznavanje in sprejemljivost oglaševanja v sanitarnih prostorih SLIKA 5: ALI POZNATE OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH? 2% 98% Poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih Ne poznajo oglaševanja v sanitarnih prostorih Na podlagi opravljene raziskave o oglaševanju v sanitarnih prostorih vidimo, da velika večina (98%) pozna oglaševanje v sanitarnih prostorih. Glede na to, da je ta medij že zelo razširjen po različnih lokacijah v Sloveniji, ta podatek ni presenetljiv.

23 SLIKA 6: KAKO SPREJMETE OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH? 5 5% 5% 4 Mnenje obiskovalcev lokalov % Pozitivno Nevtralno Negativno Polovica anketiranih sprejme oglaševanje v sanitarnih prostorih pozitivno, prav tako pa jih polovica oglaševanje v sanitarnih prostorih sprejema nevtralno. SLIKA 7: ALI SE VAM ZDI UPRAVIČENO ŠIRJENJE TOVRSTNEGA OGLAŠEVANJA V SANITARNIH PROSTORIH V VSEH USTANOVAH (NPR. HOTELIH, ŠOLAH, BOLNICAH, KINODVORANAH)? 6 5 57,1% 4 14,3% 28,6% Mnenje obiskovalcev lokalov Ni upravičeno Ne vem Je upravičeno 57,1% obiskovalcem se zdi upravičeno širjenje oglaševanja v sanitarnih prostorih v vseh ustanovah (npr. hotelih, šolah, bolnicah, študentskih domovih). 28,6% obiskovalcev nima posebnega mnenja o tem oz. jim je vseeno, če se medij nadalje širi ali ne. 14,3% anketiranih pa je prepričanih, da ni upravičeno nadaljnje širjenje tega medija v vse ustanove.

24 SLIKA 8: PRED KOLIKO ČASA STE PRVIČ OPAZILI OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH? 25 15 26,5% 22,5% 23,5% 17,3%,2% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Pred 5- imi leti Pred 4- mi leti Pred tremi leti Pred 2 letoma Letos prvič Iz slike je razvidno, da se je 26, 5% obiskovalcev prvič srečalo z oglaševanjem v sanitarnih prostorih pred petimi leti (l. 3) ali še celo prej. 22,5% obiskovalcev je spoznalo ta medij pred 4-mi leti (l. 4), 23,5% obiskovalcev je spoznalo ta medij pred tremi leti (l. 5). Odstotek obiskovalcev, ki je srečalo ta medij pred dvema letoma (l. 6) pa je 17,3%. Najmanjši odstotek in sicer,2% obiskovalcev je ta medij spoznalo leta 7. 5.5.2 Odnos obiskovalcev do oglaševanja v sanitarnih prostorih SLIKA 9: OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH SO MOTEČI 5 48% 4,6% 13,3% 2% 6,1% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Kar 78,6% obiskovalcev lokalov meni, da oglaševanje v sanitarnih prostorih ni moteče. Le 8,1% obiskovalcev pa se s tem ne strinja, saj je tovrstno oglaševanje zanje moteče. 13,3% obiskovalcev lokalov je ostalo neopredeljenih. Pomemben razlog za pozitiven odnos obiskovalcev do tovrstnega oglaševanja je v veliki meri neaktivno izkoriščen čas, ki ga obiskovalec lokala porabi v sanitarnem prostoru. Zato

25 so oglasi v sanitarnih prostorih pogosto dobrodošli, saj pomagajo pregnati občutek dolgčasa. Zanimivo je, da je ta medij v Sloveniji prisoten že precej let (od leta 1998) in je, kot vidimo, še vedno precej priljubljen. SLIKA : RAD-A IMAM PROVAKATIVNE OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH 35 25 15 5 16,3% 16,3% 33,7% 15,3% Odgovori obiskovalcev lokalov 18,4% Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 33,7% obiskovalcem lokalov so všeč provokativni oglasi v sanitarnih prostorih. Prav tako se 33,7% obiskovalcev ne more opredeliti, ali so jim takšni oglasi všeč ali ne in samo za dober odstotek manj, torej 32,6% obiskovalcev pravi, da jim niso všeč provokativni oglasi v sanitarnih prostorih..

26 SLIKA 11: OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH JE VDIRANJE V ZASEBNOST POSAMEZNIKA 6 5 55,1% 4 21,4% 13,3% 5,1% 5,1% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Kar 76,5% obiskovalcev se ne strinja s trditvijo, da oglaševanje v sanitarnih prostorih vdira v zasebnost posameznika, dobrih 13% je neopredeljenih,,2% obiskovalcev pa meni, da je tovrstno oglaševanje vdiranje v zasebnost posameznika. Rezultati raziskave so zanimivi in kažejo, da je oglaševanje v sanitarnih prostorih zaželeno. Pomemben razlog je ta, da oglasi obiskovalce lokalov ne zmotijo, kot jih običajno televizijski oglasi med filmom. SLIKA 12: IZ OGLASOV V SANITARNIH PROSTORIH PRIDOBIM VEČ INFORMACIJ 35 33,7% 25 15 12,2%,4%,4% 13,3% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 33,7% obiskovalcev se strinja s trditvijo, da iz oglasov v sanitarnih prostorih pridobijo več informacij, prav tako je 33,7% obiskovalcev neopredeljenih, 32,6% obiskovalcev pa se ne strinja s trditvijo, da iz oglaševanja v sanitarnih prostorih pridobijo več informacij.

27 SLIKA 13: OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH KRAJŠAJO ČAS 35 33,7% 23,5% 25 15 15,3% 12,2% 15,3% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 57,2% obiskovalcev se strinja s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih krajšajo čas. 15,3% obiskovalcev je neopredeljenih, 27,5% obiskovalcev pa se ne strinja, da jim oglasi v sanitarnih prostorih krajšajo čas. Glede na to, da je čas, ki ga preživimo v sanitarnih prostorih, neaktivno izkoriščen, ni presenetljivo, da več kot 57% obiskovalcev meni, da jim tovrstni oglasi krajšajo čas. SLIKA 14: OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH VZBUJAJO MANJ ZAUPANJA KOT OGLASI V OSTALIH MEDIJIH 35 31,6% 31,6% 25 15 19,4% 8,2% 9,2% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Iz opravljene raziskave je razvidno, da se 51% obiskovalcev ne strinja s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih vzbujajo manj zaupanja, kot oglasi v ostalih medijih. 31,6% obiskovalcev je neopredeljenih, 17,4% obiskovalcev pa se strinja s trditvijo, da tovrstno oglaševanje vzbuja manj zaupanja.

28 Potrebno je poudariti, da je zaupanje obiskovalcev lokalov v ta medij v veliki meri odvisen od urejenosti sanitarnega prostora, kjer so ti oglasi nameščeni. Prav zato ponudniki sanitarnega oglaševanja nameščajo oglase samo v urejenih sanitarnih prostorih. SLIKA 15: OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH NEGATIVNO VPLIVA NA UGLED OGLAŠEVANEGA IZDELKA ALI STORITVE 45 4 35 25 15 5 4,8% 19,4% 22,5%,2% Mnenje obiskovalcev lokalov 7,1% Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 17,3% obiskovalcev se strinja, da oglaševanje v sanitarnih prostorih negativno vpliva na ugled oglaševanega izdelka. 22,5% obiskovalcev lokalov je neopredeljenih, 6,2% obiskovalcev pa se ne strinja s trditvijo, da tovrstno oglaševanje negativno vpliva na ugled oglaševanega izdelka. Ta informacija je zelo pomembna za oglaševalce, ki se odločajo za ta medij. Obstaja namreč možnost, da se obiskovalec lokala na podlagi negativnega mnenja o oglaševanju v sanitarnih prostorih namerno ne odloči za nakup oglaševanega izdelka ali storitve. Iz slike je razvidno, da oglaševanje v sanitarnih prostorih pri večini obiskovalcev ne vpliva negativno na ugled oglaševanega izdelka.

29 SLIKA 16: OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH PREBEREM V CELOTI 25 24,5% 22,4% 21,4% 18,4% 15 5 13,3% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 39,8% obiskovalcev prebere oglase v sanitarnih prostorih v celoti, 22,4% obiskovalcev je neopredeljenih in 37,8% obiskovalcev lokalov prebere oglase v sanitarnih prostorih delno oziroma jih le preleti. Iz raziskave je tako razvidno, da je bolje, da oglas vsebuje manj besedila, saj je razlika med tistimi, ki v celoti preberejo oglas in tistimi, ki ga le preletijo, zgolj 2%. SLIKA 17: OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH POLEPŠAJO NOTRANJOST PROSTORA 35,6% 26,5% 17,4% 25 15 14,3% 11,2% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 48% obiskovalcev se strinja s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih polepšajo notranjost prostora, 26,5% obiskovalcev je neopredeljenih in 25,5% obiskovalcev se ne strinja s trditvijo, da takšni oglasi polepšajo notranjost prostora.

SLIKA 18: OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH SO ENAKO UČINKOVITI KOT OGLASI V DRUGIH OGLAŠEVALSKIH MEDIJIH (NPR. TV, RADIO, ČASOPIS) 35 34,7% 25 24,5% 13,3% 15 15,3% 12,2% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 28,6% obiskovalcev se strinja s trditvijo, da so oglasi v sanitarnih prostorih enako učinkoviti kot oglasi v drugih medijih. 36,7% obiskovalcev se s to trditvijo ne strinja, kar 34,7% obiskovalcev pa je neopredeljenih. SLIKA 19: V SANITARNIH PROSTORIH SE LAHKO OGLAŠUJEJO VSI IZDELKI ALI STORITVE 4 35 25 15 5 36,7% 17,4% 19,4% 12,2% Mnenje obiskovalcev lokalov 14,3% Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 26,5% obiskovalcev se strinja s trditvijo, da se lahko v sanitarnih prostorih oglašujejo vsi izdelki ali storitve. 19,4% obiskovalcev se ne more opredeliti, 54,1% obiskovalcev pa se ne strinja s tem, da se lahko oglašujejo vsi izdelki oziroma storitve.

31 SLIKA : KUPUJEM IZDELKE OZ. STORITVE, KI SE OGLAŠUJEJO V SANITARNIH PROSTORIH 4 39,8% 35 28,6% 25 18,4% 15 3,6%,2% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) 13,26% obiskovalcev kupuje izdelke oziroma storitve, ki se oglašujejo v sanitarnih prostorih. Kar 39,8% obiskovalcev meni, da jim ni znano, ali kupujejo izdelke oz. storitve, ki se oglašujejo v sanitarnih prostorih, 47% obiskovalcev pa pravi, da ne kupujejo izdelkov oz. storitev, ki se oglašujejo v sanitarnih prostorih. 5.5.3 Sprejemanje sporočila SLIKA 21: NOV OGLAS V SANITARNEM PROSTORU 4 35 25 15 5 35,7% 32,6% 23,5% 4,1% 4,1% Odgovor obiskovalcev lokalov v celoti preberem delno preberem pogledam le naslov, ostalo preletim preberem še ostale oglase, ki so na voljo v sanitarnih prostorih me ne zanima 56,1% obiskovalcev je odgovorilo, da nov oglas v sanitarnem prostoru v celoti ali vsaj delno preberejo. 35,7% obiskovalcev pogleda le naslov, ostalo pa preleti. 4,1%

32 obiskovalcev je odgovorilo, da prebere še ostale oglase, ki so na voljo v sanitarnem prostoru. Prav tako pa je 4,1% obiskovalcev odgovorilo, da jih tovrstni oglasi ne zanimajo. 5.5.4 Opaznost in zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih SLIKA 22: KAKO POGOSTO V POVPREČJU OBIŠČETE SANITARNE PROSTORE, KO OBIŠČETE LOKALE, RESTAVRACIJE, KLUBE IN OSTALO? 6 5 53,1% 4 33,6% 13,3% % % Odgovor obiskovalcev lokalov - krat 1- krat 2- krat 3- krat Več kot 3- krat 53,1% obiskovalcev obišče sanitarne prostore v lokalih, barih ipd. v povprečju enkrat; 33,6% obiskovalcev obišče sanitarne prostore v povprečju dvakrat, 13,3% obiskovalcev pa jih obišče v povprečju trikrat.

33 SLIKA 23: V KOLIKO LOKALIH, BARIH, KLUBIH, RESTAVRACIJAH IPD. V KATERE ZAHAJATE, STE V ZADNJIH TREH MESECIH OPAZILI OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH? 45 4 35 25 15 5 42,9% 26,5% 27,5% 3,1% Odgovor obiskovalcev lokalov V vseh V večini V polovici V manjšini Le 3,1% obiskovalcev lokalov, je opazilo oglase v sanitarnih prostorih v vseh lokalih, barih, klubih, restavracijah ipd., v katere so zahajali zadnje tri mesece. V večini je opazilo sanitarne oglase 42,9% obiskovalcev, v polovici 26,5% obiskovalcev, v manjšini pa je opazilo tovrstne oglase 27,5% obiskovalcev lokalov. SLIKA 24: ALI STE ŽE DANES OBISKALI SANITARNE PROSTORE V TEM LOKALU, BARU, KLUBU? 61,2% 38,8% Da Ne Pri obisku lokala na dan raziskave, kar 62,2% obiskovalcev ni obiskalo sanitarnih prostorov, 38,8% obiskovalcev pa je le te obiskalo. Pri teh podatkih je potrebno upoštevati, da so nekateri obiskovalci v času anketiranja šele prišli v lokal in jih je verjetno kasneje še kar nekaj obiskalo sanitarne prostore v lokalu.

34 SLIKA 25: STE OPAZILI KAKŠEN OGLAS PRI ZDAJŠNJEM OBISKU V SANITARNEM PROSTORU? 5,3% 94,7% Da Ne 94,7% obiskovalcev je opazilo oglas pri obisku sanitarnega prostora na dan raziskave, le 5,3% obiskovalcev pa ga ni opazilo. Tako visok odstotek opaznosti oglasov v sanitarnih prostorih je v bistvu pričakovan, glede na to, da so sanitarni oglasi postavljeni navadno neposredno pred pisoarji ali nasproti straniščne školjke.

35 SLIKA 26: OGLASI, KI SO JIH ZAZNALI OBISKOVALCI LOKALOV PRI OBISKU SANITARNIH PROSTOROV 25% APARTMA PORTOROŽ SI- MOBIL % 22,2% TUŠ INTERNET % obiskovalcev 15% % 5% 11,1% 16,7% 11,1% 11,1% 5,6% 5,6% 16,7% TURISTIČNA AGENCIJA OGLAS ZA KONDOME EROTIČNE VSEBINE MOBITEL % 1 različni oglasi DRUGO (kozmetika, perutnina Ptuj, Najdi sibrskalnik, koncert, vedeževanje,...) Iz raziskave je razvidno, da so bili najbolj zaznani oglasi v sanitarnih prostorih oglasi za Mobitel in oglasi Turističnih agencij, ki so dobili vsak po 16,7%. Enak odstotek (11,1%) so dobili tudi oglasi za Apartma Portorož, SI-mobil in Tuš internet. Sledijo oglasi za kondome in oglasi z erotičnimi vsebinami, katere so zopet z enakim odstotkom zaznali obiskovalci lokalov v 5,6%. Kot zadnji zaznani oglasi, sledijo oglasi s področja razno, v katere sodijo oglasi za: kozmetiko, Perutnino Ptuj, brskalnik Najdi si, oglasi za razne koncerte ipd., ki so dosegli skupno 22,2%. Velika večina obiskovalcev lokalov je pri obisku sanitarnega prostora opazila oglas, vendar se jih veliko kasneje ni spomnilo vsebine oglasa. Seveda pa se z večkratnim obiskovanjem sanitarnega prostora zapomljivost oglasa povečuje.

36 SLIKA 27: ZA KATERE IZDELKE OZ. STORITVE SE VAM ZDI OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH NEPRIMERNO?,4% DRUGO (zdrav.ust., zavodov, klinik) ZA VSE PRIMERNO 5,2% ZDRAVILA 4,1% 2,2% 18,1% RAZNA OBVESTILA, DOGODKI MOBILNA TELEFONIJA,% TEHNIČNI IZDELKI izdelki 1 2,6% 4,1% 4,1% TOALETNE POTREBŠČINE AVTOMOBILI 3,7% 3,% 15,9% 23,3% KOMEZMETIČNI IZDELKI MODA PIJAČA 3,3% HRANA % 5% % 15% % 25% mnenje obiskovalcev REVIJE, ČASOPISI TURIZEM Največ, kar 23,3% obiskovalcev meni, da je neprimerno oglaševati hrano v sanitarnih prostorih. 18,1% obiskovalcev je mnenja, da zdravila niso primerna za oglaševanje v sanitarnih prostorih. Nato sledi pijača (15,9%), tehnični izdelki (%), razna obvestila, avtomobili in kozmetični izdelki, ki imajo enak odstotek (4,1%), moda (3,7%), turizem (3,3%), revije in časopisi (3%), toaletne potrebščine (2,6%) in mobilna telefonija (2,2%). Pod drugo je,4% obiskovalcev lokalov navedlo, da ni primerno oglaševanje zdravstvenih ustanov, zavodov in klinik v sanitarnih prostorih. Kar 5,2% obiskovalcev pa meni, da je sanitarno oglaševanje primerno za vse izdelke oz. storitve.

37 5.5.5 Primerjava podatkov iz let 2 in 7 5.5.5.1 Poznavanje in sprejemljivost oglaševanja v sanitarnih prostorih SLIKA 28: PRIMERJAVA POZNAVANJA OGLAŠEVANJA V SANITARNIH PROSTORIH MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 9% 91% Poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih Ne poznajo oglaševanja v sanitarnih prostorih LETO 7 2% 98% Poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih Ne poznajo oglaševanja v sanitarnih prostorih Kot je razvidno iz slik, se je leta 7 (98%) v primerjavi z letom 2 (91%) poznavanje oglaševanja v sanitarnih prostorih povečalo za 7%. Ta podatek je povsem pričakovan, saj gre med leti 2 in 7 za petletno obdobje, to pa je že doba, v kateri je lahko večina ljudi srečala oziroma spoznala ta medij. Poudariti velja tudi, da je ta medij vsako leto bolj razširjen po lokalih.

38 SLIKA 29: PRIMERJAVA SPREJEMANJA OGLAŠEVANJA V SANITARNIH PROSTORIH MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 8 7 6 5 4 74,75% 25,25% Mnenje obiskovalcev lokalov Pozitivno Nevtralno Negativno % LETO 7 5 4 5% 5% % Mnenje obiskovalcev lokalov Pozitivno Nevtralno Negativno Leta 2 je imelo kar 74,75% obiskovalcev lokalov pozitiven odnos do oglaševanja v sanitarnih prostorih. Leta 7 se je ta odstotek znižal za 24,75% in znaša 5%. Prav tako je iz slik razvidno, da je imelo leta 2 samo 25,25% obiskovalcev nevtralen odnos do tovrstnega medija, leta 7 pa kar 5% obiskovalcev. Nihče izmed anketiranih obiskovalcev lokalov v navedenih letih nima negativnega mnenja o oglaševanju v sanitarnih prostorih. Verjetno so tovrstne razlike posledice tega, da je bil leta 2 ta medij še manj razširjen in posledično tudi bolj zanimiv.

39 SLIKA : PRIMERJAVA UPRAVIČENOSTI ŠIRJENJA OGLAŠEVANJA V SANITARNIH PROSTORIH V VSEH USTANOVAH (NPR. HOTELIH, ŠOLAH, BOLNICAH, ŠTUDENTSKIH DOMOVIH IPD.) MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 7 6 5 4 64,8% 17,6% 17,6% Mnenje obiskovalcev lokalov Ni upravičeno Ne vem Je upravičeno LETO 7 6 5 57,1% 4 14,3% 28,6% Mnenje obiskovalcev lokalov Ni upravičeno Ne vem Je upravičeno V primerjavi z letom 2 se je mnenje obiskovalcev, ki menijo, da je upravičeno širjenje sanitarnega oglaševanja v vseh ustanovah zmanjšalo iz 64,8% (l. 2) na 57,1% (l. 7). Povečal pa se je odstotek tistih obiskovalcev, ki se ne morejo opredeliti oziroma jim je vseeno ali se ta medij širi še na nove lokacije ali ne. Leta 2 je bilo takšnih 17,6%, leta 7 pa kar 28,6% obiskovalcev lokalov. Odstotek tistih, ki menijo, da tovrstno širjenje oglaševanja ni upravičeno, se je leta 7 v primerjavi z letom 2 (17,6%) zmanjšal za 3,3% in znaša 14,3% (l. 7).

4 SLIKA 31: PRIMERJAVA PRVEGA SREČANJA Z OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 45 4 35 25 15 5 3,3% 11% 33% 4,6% 12,1% Odgovori obiskovalcev lokalov Pred 5- imi leti Pred 4- mi leti Pred tremi leti Pred 2 letoma Letos prvič Leta 2 se je 3,3% obiskovalcev lokalov prvič srečalo z oglaševanjem v sanitarnih prostorih pred petimi leti (leta 1998), pred štirimi leti (leta 1999) se je srečalo z medijem 11% obiskovalcev, pred tremi leti (leta ) 33% obiskovalcev, kar 4,6% obiskovalcev je oglaševanje v sanitarnih prostorih spoznalo pred dvema letoma (leta 1), 12,1% obiskovalcev pa je ta medij spoznalo leta raziskave, torej leta 2. LETO 7 25 15 26,5% 22,5% 23,5% 17,3%,2% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Pred 5- imi leti Pred 4- mi leti Pred tremi leti Pred 2 letoma Letos prvič Iz slike je razvidno, da se je 26, 5% obiskovalcev prvič srečalo z oglaševanjem v sanitarnih prostorih pred petimi leti (l. 3) ali še celo prej. 22,5% obiskovalcev je spoznalo ta medij

41 pred štirimi leti (l. 4), 23,5% obiskovalcev je spoznalo ta medij pred tremi leti (l. 5). Odstotek obiskovalcev, ki je srečalo ta medij pred dvema letoma (l. 6) pa je 17,3%. Najmanjši odstotek, in sicer,2% obiskovalcev, je ta medij spoznalo šele to leto (7). Oglaševanje v sanitarnih prostorih je v Sloveniji prisotno od leta 1998. 5.5.5.2 Odnos obiskovalcev do oglaševanja v sanitarnih prostorih SLIKA 32: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI SO OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH ZANJE MOTEČI MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 8 7 6 71,4% 5 4 6,6% 2,2% 5,5% 14,3% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja(5) LETO 7 5 48% 4,6% 13,3% 2% 6,1% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Leta 2 je kar 85,7% obiskovalcev menilo, da oglasi v sanitarnih prostorih niso moteči. Leta 7 pa se je ta odstotek znižal za 7,1% in znaša 78,6%. Odstotek tistih, ki menijo, da

42 je tovrstno oglaševanje moteče, je med letoma zelo izenačeno. Leta 2 je bilo takšnega mnenja 7,7% obiskovalcev, leta 7 pa 8,1% obiskovalcev. Odstotek obiskovalcev, ki se ne morejo opredeliti, ali je zanje tovrstno oglaševanje moteče ali ne, se je v primerjavi z letom 2 (6,6%) povečal za 6,7% in tako je leta 7 13,3% obiskovalcev lokalov neopredeljenih. SLIKA 33: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV O TEM, ALI IMAJO RADI PROVOKATIVNE OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 26,4% 25 15 15,4% 8,8% 26,4% 23% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 35 25 15 16,3% 16,3% 33,7% 15,3% 18,4% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Odstotek obiskovalcev, ki imajo radi provokativne oglase v sanitarnih prostorih, se je leta 7 (33,7%) v primerjavi z letom 2 (49,4%) zmanjšal za 15,7%. Leta 7 je 33,7% obiskovalcev, ki se ne morejo opredeliti, ali so jim všeč provokativni oglasi ali ne, leta 2 pa je bilo takšnih obiskovalcev 26,4%. Odstotek tistih obiskovalcev, ki ne marajo provokativnih oglasov v sanitarnih prostorih, se je leta 7 (32,6%) v primerjavi z letom 2 (24,2%) povečal, in sicer za 8,4%.

43 SLIKA 34: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI JE OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH VDIRANJE V ZASEBOST POSAMEZNIKA MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 7 6 65,9% 5 4 15,4% 9,9% 6,6% 2,2% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 6 5 55,1% 4 21,4% 13,3% 5,1% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Odstotek obiskovalcev, ki se strinjajo s trditvijo, da je oglaševanje v sanitarnih prostorih vdiranje v zasebnost posameznika, se je leta 7 (,2%) v primerjavi z letom 2 (8,8%) povečal za 1,4%. Leta 2 je kar 81,3% obiskovalcev lokalov menilo, da zanje oglaševanje v sanitarnih prostorih ni vdiranje v zasebnost. Leta 7 pa se je odstotek obiskovalcev z enakim mišljenjem zmanjšal za 4,8% in znaša 76,5%. Odstotek tistih obiskovalcev, ki se ne morejo opredeliti, ali je tovrstno oglaševanje zanje vdiranje v zasebnost ali ne, pa se je leta 7 (13,3%) v primerjavi z letom 2 (9,9%) povečal za 3,4%. 5,1%

44 Podatki raziskave so zanimivi, saj sem pričakovala, da se bo odstotek obiskovalcev, ki menijo, da je oglaševanje v sanitarnih prostorih vdiranje v zasebnost posameznika, v letu 7 zelo povečal in ne zgolj za 1,4%, glede na to, da je sanitarni prostor intimen prostor, v katerem gre pričakovati, da si obiskovalci želijo miru in zasebnosti. Iz raziskave pa je tako razvidno, da so oglasi v sanitarnih prostorih še vedno dobrodošli in so tako rekoč postali del sanitarnega prostora v lokalih, klubih ipd. Obiskovalcem lokalov v sanitarnih prostorih pomagajo pregnati dolgčas, saj s svojim kreativnim oblikovanjem in zanimivimi slogani pritegnejo pozornost posameznika, pri čemer se obiskovalci pogosto niti ne zavedo, da gre pravzaprav za oglaševanje, katerega namen je opomniti, seznaniti in morda tudi prepričati k nakupu oglaševanega izdelka ali storitve.

45 SLIKA 35: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI IZ OGLASOV V SANITARNIH PROSTORIH PRIDOBIJO VEČ INFORMACIJ MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 35 25 15 13,3% 17,6% 23%,7% 15,4% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 35 33,7% 25 15 12,2%,4%,4% 13,3% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Leta 2 se je 46,1% obiskovalcev strinjalo s trditvijo, da iz oglasov v sanitarnih prostorih pridobijo več informacij. Ta odstotek pa se je znižal leta 7 za 12,4% in tako znaša 33,7%. Odstotek neopredeljenih je leta 7 znašal 33,7%, kar je za,7% več kot leta 2 (23%). Leta 7 (32,6%) pa se je odstotek tistih, ki se ne strinjajo z navedeno trditvijo, v primerjavi z letom 2 (,9%) povečal za 1,7%.

46 SLIKA 36: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH KRAJŠAJO ČAS MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 37,4% 4 35 25 15 5 23,1% 17,6% 13,2% 8,7% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 35 33,7% 23,5% 25 15 15,3% 12,2% 15,3% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) V letu 2 se je 6,5% obiskovalcev strinjalo s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih krajšajo čas. Leta 7 pa se je ta odstotek zmanjšal za 3,3% in znaša 57,2%. Odstotek neopredeljenih se je med navedenima letoma spremenil za 2,1%. Tako je bilo leta 2 neopredeljenih 13,3%, leta 7 pa 15,3% obiskovalcev. Odstotek tistih obiskovalcev, ki se ne strinjajo s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih krajšajo čas, je bil leta 2 26,3%, leta 7 pa 27,5%. Iz raziskave je razvidno, da se precej visok odstotek obiskovalcev, ki menijo, da oglasi v sanitarnih prostorih krajšajo čas, med letoma 2 in 7 ni bistveno spremenil. Iz tega je razvidno, da so oglasi v sanitarnih prostorih še vedno zaželeni. Glavni razlog je predvsem v tem, da oglasi v sanitarnih prostorih obiskovalcev ne zmotijo, kot jih običajno oglasi na televizijskih zaslonih, ampak jim celo pomagajo pregnati občutek dolgčasa.

47 SLIKA 37: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH VZBUJAJO MANJ ZAUPANJA, KOT OGLASI V OSTALIH MEDIJIH MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 6 5 4 53,8% 22% 16,5% 5,5% 2,2% Obiskovalci lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 35 31,6% 31,6% 25 15 19,4% 8,2% 9,2% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Iz raziskave je razvidno, da se je leta 7 (17,4%) odstotek tistih obiskovalcev, ki se strinjajo s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih vzbujajo manj zaupanja kot oglasi v ostalih medijih, v primerjavi z letom 2 (7,7%) povečal za 9,7%. Tudi odstotek neopredeljenih je v letu 7 (31,6%) v primerjavi z letom 2 (16,5%) precej višji. Precejšnja razlika med navedenima letoma je opazna tudi pri obiskovalcih, ki se ne strinjajo s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih vzbujajo manj zaupanja kot oglasi v ostalih medijih. V letu 2 je bilo teh obiskovalcev kar 75,8%, leta 7 pa precej manj, in sicer 51%. Posledica nekoliko večjega nezaupanja v oglaševanje v sanitarnih prostorih je verjetno (nekoliko) negativen prizvok, da se izdelki in storitve oglašujejo v sanitarnih prostorih.

48 Zato oglaševanje v sanitarnih prostorih pogosto služi kot podporni medij. Poudariti velja, da je zaupanje obiskovalcev v ta medij precej odvisno tudi od urejenosti sanitarnega prostora, kjer so oglasni panoji nameščeni. Prav zaradi tega podjetja, ki izvajajo tovrstna oglaševanja, izbirajo samo lokale višje kakovosti, kar posledično pomeni tudi zelo dobro urejenost sanitarnih prostorov.

49 SLIKA 38: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH NEGATIVNO VPLIVA NA UGLED OGLAŠEVANEGA IZDELKA ALI STORITVE MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 7 6 63,7% 5 4 25,3% 1,1% 1,1% 8,8% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 45 4 35 25 15 5 4,8% 19,4% 22,5%,2% Mnenje obiskovalcev lokalov 7,1% Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Leta 2 se je samo 2,2% obiskovalcev strinjalo s trditvijo, da oglaševanje v sanitarnih prostorih negativno vpliva na ugled oglaševanega izdelka ali storitve. V letu 7 pa se je odstotek obiskovalcev s takšnim mnenjem zvišal za 15,1% in znaša 17,3%. Tudi odstotek neopredeljenih je v letu 7 (22,5%) v primerjavi z letom 2 (8,8%) višji za 13,7%. Največja razlika med navedenima letoma je opazna v primerjavi ne strinjanja z navedeno trditvijo. Leta 2 se kar 89% obiskovalcev ni strinjalo, da tovrstno oglaševanje negativno vpliva na ugled oglaševanega izdelka ali storitve, medtem ko se je odstotek obiskovalcev z enakim mišljenjem leta 7 znižal kar za 28,8% in znaša 6,2%.

5 SLIKA 39: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH PREBEREJO V CELOTI MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 4 35 25 15 5 9,9%,3% 12,5% 28,7% Mnenje obiskovalcev lokalov 38,6% Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 25 15 5 13,3% 24,5% 22,4% 21,4% 18,4% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) V letu 2 je kar 67,3% obiskovalcev odgovorilo, da oglase v sanitarnih prostorih preberejo v celoti. Ta odstotek se je precej znižal v letu 7, saj je takih obiskovalcev zgolj 39,8%. Odstotek tistih obiskovalcev, ki ne preberejo oglasov v celoti je bilo leta 2,2%, leta 7 pa kar 37,8%. Velik razlog za večji odstotek tistih, ki ne preberejo oglasov v celoti je v tem, da je bilo sanitarno oglaševanje v letu 2 še precej bolj novo in tudi manj razširjeno kot v letu 7. Ravno zaradi tega pa je v današnjem času še toliko bolj pomembno, da je oglas atraktiven; saj bo le takšen vzbudil večje zanimanje, da si ga obiskovalci preberejo v celoti.

51 SLIKA 4: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH POLEPŠAJO NOTRANJOST PROSTORA MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 35 27,5%,8% 25 15 5 13,2% 8,8% 19,7% Mnenje obiskovalci lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 35 25 15 14,3% 11,2% 26,5%,6% 17,4% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Odstotek obiskovalcev, ki se strinjajo s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih polepšajo notranjost prostora je leta 7 (48%) za,8% višji, kot je bil leta 2 (47,2%). Leta 7 je neopredeljenih 26,5% obiskovalcev, leta 2 pa je bilo neopredeljenih,8% obiskovalcev. 22% obiskovalcev se leta 2 ni strinjalo s trditvijo, da oglasi v sanitarnih prostorih polepšajo notranjost prostora, medtem ko je leta 7 odstotek obiskovalcev z enakim mnenjem višji za 3,5% in znaša 25,5%. Iz raziskave je torej razvidno, da so sanitarni oglasi še vedno precej priljubljeni pri obiskovalcih lokalov, saj se je odstotek obiskovalcev, ki menijo, da tovrstni oglasi polepšajo sanitarni prostor leta 7 v primerjavi z letom 2 celo nekoliko zvišal.

52 Oglaševalci se trudijo, da vedno znova poskrbijo za polepšanje sanitarnih prostorov z zanimivimi vsebinami, slikami in slogani oglasov, z namenom, da bi pritegnili pozornost posameznika. SLIKA 41: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI SO OGLASI V SANITARNIH PROSTORIH ENAKO UČINKOVITI KOT OGLASI V DRUGIH OGLAŠEVALSKIH MEDIJIH (TV, RADIO, ČASOPIS...) LETO 2,9% 25 15 9,9% 19,7% 24,2% 25,3% 5 Mnenje obiskovalci lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 35 34,7% 25 24,5% 13,3% 15 12,2% 15,3% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) V letu 2 se je kar 46,2% obiskovalcev strinjalo s trditvijo, da so oglasi v sanitarnih prostorih enako učinkoviti, kot oglasi v drugih oglaševalskih medijih. V letu 7 pa opazimo, da se je odstotek obiskovalcev s takšnim mnenjem močno znižal in tako znaša 28,6%. Odstotek neopredeljenih obiskovalcev je leta 7 v primerjavi z letom 2 večji za,5% in znaša 34,7%. Odstotek tistih, ki menijo, da oglasi v sanitarnih prostorih niso enako učinkoviti kot oglasi v drugih medijih je med navedenima letoma prav tako različen. V letu 2 je bilo obiskovalcev s takšnim mnenjem 29,6%, leta 7 pa 36,7%.

53 SLIKA 42: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI SE LAHKO V SANITARNIH PROSTORIH OGLAŠUJEJO VSI IZDELKI ALI STORITVE MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 22% 25 15 5 25,3% 19,7% 15,4% 17,6% Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 4 35 36,7% 25 14,3% 17,4% 19,4 % 15 12,2% 5 Mnenje obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Odstotek tistih obiskovalcev, ki menijo, da se lahko v sanitarnih prostorih oglašujejo vsi izdelki ali storitve, se je leta 7 (26,5%) v primerjavi z letom 2 (39,6%) znižal za 13,1%. Odstotek neopredeljenih je v letu 2 znašal 15,4%, v letu 7 pa 19,4%. Obiskovalcev, ki se ne strinjajo s trditvijo, da se lahko v sanitarnih prostorih oglašujejo vsi izdelki ali storitve je leta 7 v primerjavi z letom 2 več za 9,1%. V letu 2 je bilo 45% obiskovalcev, leta 7 pa 54,1% obiskovalcev s takšnim mnenjem. Podatki raziskave so zanimivi, predvsem zaradi tega, ker je v letu 7 še vedno visok odstotek tistih, ki menijo, da se lahko v sanitarnih prostorih oglašujejo vsi izdelki ali storitve. Je pa res, da je ta odstotek leta 7 padel v primerjavi z letom 2.

54 Meja med izdelki, ki se lahko oglašujejo in kateri se ne smejo oziroma se ne bi smeli oglaševati v sanitarnih prostorih, tako še vedno ni določena. Verjetno pa ta medij nikoli ne bo primeren za oglaševanje vseh izdelkov ali storitev.

55 SLIKA 43: PRIMERJAVA ODGOVOROV OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI KUPUJEJO IZDELKE OZ. STORITVE, KI SE OGLAŠUJEJO V SANITARNIH PROSTORIH MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 4 38,5% 35 25 24,2% 15 17,6% 16,5% 3,2% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) LETO 7 4 39,8% 35 28,6% 25 18,4% 15 3,6%,2% 5 Odgovori obiskovalcev lokalov Zame sploh ne velja (1) Zame v glavnem ne velja (2) Se ne morem opredeliti (3) Zame v glavnem velja (4) Zame popolnoma velja (5) Leta 2 je,8% obiskovalcev kupovalo izdelke ali storitve, oglaševane v sanitarnih prostorih. Leta 7 je ta odstotek manjši za 7,54% in znaša 13,26%. Leta 2 je 4,7% obiskovalcev, leta 7 pa 47% obiskovalcev, odgovorilo, da ne kupujejo izdelkov ali storitev, ki se oglašujejo v tem mediju. To pomeni, da oglasi, ki se oglašujejo v sanitarnih prostorih ne vsebujejo izdelkov ali storitev, ki so namenjeni množični potrošnji. Ali drugače povedano, oglasi pogosto ne vsebujejo izdelkov ali storitev, ki jih kupuje večina prebivalcev. V obeh navedenih letih pa je visok odstotek tistih, ki pravzaprav ne vedo oz. pri nakupu ne razmišljajo o tem ali kupujejo izdelke ali storitve, ki se oglašujejo v sanitarnih prostorih. Leta 2 je tako odgovorilo 38,5%, leta 7 pa 39,8% obiskovalcev.

56 5.5.5.3 Sprejemanje sporočila SLIKA 44: PRIMERJAVA ODGOVOROV OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, KAJ STORIJO KO VIDIJO NOV OGLAS V SANITARNEM PROSTORU MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 4 35 25 15 5 39,5% 36,3%,9% Odgovor obiskovalcev lokalov 3,3% v celoti preberem delno preberem pogledam le naslov, ostalo preletim preberem še ostale oglase, ki so na voljo v sanitarnih prostorih me ne zanima % LETO 7 4 35 25 15 5 23,5% 32,6% 35,7% Odgovor obiskovalcev lokalov 4,1% 4,1% v celoti preberem delno preberem pogledam le naslov, ostalo preletim preberem še ostale oglase, ki so na voljo v sanitarnih prostorih me ne zanima Leta 2 je bil odstotek obiskovalcev, ki v celoti ali vsaj delno preberejo nov oglas v sanitarnem prostoru precej večji, kot v letu 7. Leta 2 je bilo takšnih 75,8% obiskovalcev, leta 7 pa 56,1%. Odstotek obiskovalcev, ki pogledajo le naslov, ostalo pa

57 preletijo je v letu 7 (35,7%) v primerjavi z letom 2 (,9%) večji za 14,8%. Odstotek obiskovalcev, ki poleg novega oglasa preberejo še ostale oglase, ki so na voljo v sanitarnih prostorih, je leta 7 (4,1%) v primerjavi z letom 2 (3,3) večji za,8%. Iz raziskave je tudi razvidno, da je med obiskovalci lokalov v letu 7 tudi 4,1% obiskovalcev, ki jih novi oglasi v sanitarnih prostorih ne zanimajo. Razlog za nekoliko nižji odstotek obiskovalcev, ki v celoti ali vsaj delno preberejo oglas v letu 7 v primerjavi z letom 2, tiči verjetno v večji zasičenosti oglasov in v daljši prisotnosti medija, saj je sanitarno oglaševanje v Sloveniji prisotno že od leta 1998. Kljub vsemu pa je pomemben razlog za še vedno priljubljeno oglaševanje v sanitarnih prostorih ta, da tovrstno oglaševanje doseže obiskovalce v času, ko njihova pozornost ni usmerjena nikamor, tako jih oglasno sporočilo ne zmoti, temveč obratno, pomaga jim celo popestriti moment.

58 5.5.5.4 Opaznost in zaznavnost oglasov v sanitarnih prostorih SLIKA 45: PRIMERJAVA ODGOVOROV OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, KAKO POGOSTO V POVPREČJU OBIŠČEJO SANITARNE PROSTORE, KO OBIŠČEJO LOKALE, BARE, RESTAVRACIJE, KLUBE IN OSTALO MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 5 45 4 35 25 15 5 48,3% 31,9%,% 7,7% Odgovor obiskovalcev lokalov 12,1% - krat 1- krat 2- krat 3- krat Več kot 3- krat LETO 7 6 5 53,1% 4 33,6% 13,3% % % Odgovor obiskovalcev lokalov - krat 1- krat 2- krat 3- krat Več kot 3- krat Iz raziskave je razvidno, da je v obeh primerjanih letih največ obiskovalcev odgovorilo, da obiščejo sanitarne prostore v lokalih (klubih, barih ipd.) v povprečju enkrat. Leta 2 je tako odgovorilo 48,3% obiskovalcev, leta 7 pa 53,1% obiskovalcev. V obeh navedenih letih sledijo obiskovalci, ki obiščejo sanitarne prostore v povprečju dvakrat, leta 2 je bilo takih 31,9%, leta 7 pa 33,6% obiskovalcev. Leta 2 je 12,1% obiskovalcev odgovorilo, da obiščejo sanitarne prostore v lokalih tudi več kot 3-krat, medtem ko leta 7 ni tako odgovoril nihče.

59 SLIKA 46: PRIMERJAVA ODGOVOROV OBISKOVALCEV LOKALOV MED LETOMA 2 IN 7 O TEM, V KOLIKO LOKALIH, BARIH, KLUBIH, RESTAVRACIJAH IPD. SO OPAZILI OGLASE V SANITARNIH PROSTORIH V ZADNJIH TREH MESECIH LETO 2 6 5 56% 4 11% 17,6% 15,4% Odgovor obiskovalcev lokalov V vseh V večini V polovici V manjšini LETO 7 45 4 35 25 15 5 42,9% 26,5% 27,5% 3,1% Odgovor obiskovalcev lokalov V vseh V večini V polovici V manjšini Največ obiskovalcev je v letu 2 (56%) in letu 7 (42,9%) odgovorilo, da so v večini lokalov, barov ipd. opazili oglase v sanitarnih prostorih v zadnjih treh mesecih. Da so opazili oglase v polovici lokalov, v katere zahajajo, je odgovorilo leta 2 17,6%, leta 7 pa 26,5% obiskovalcev. Sanitarne oglase je v manjšini opazilo leta 2 15,4%, leta 7 pa 27,5% obiskovalcev. V vseh lokalih, klubih, barih je opazilo oglase leta 2 11% obiskovalcev, leta 7 pa zgolj 3,1% obiskovalcev.

6 SLIKA 47: PRIMERJAVA ODGOVOROV OBISKOVALCEV LOKALOV O TEM, ALI SO NA DAN ANKETIRANJA OBISKALI SANITARNE PROSTORE V TEM LOKALU MED LETOMA 2 IN 7 LETO 2 4,7% 59,3% Da Ne LETO 7 38,8% 61,2% Da Ne Iz prikazanih slik je razvidno, da je pri obisku lokala leta 2, na dan anketiranja obiskalo sanitarni prostor 59,3% obiskovalcev, 4,7% jih (še) ni. Leta 7 pa je na dan anketiranja obiskalo sanitarni prostor 38,8% obiskovalcev lokalov ostalih 61,2% obiskovalcev pa jih (še) ni. Pri teh podatkih je potrebno upoštevati, da so obiskovalci lokalov uporabljali sanitarne prostore tudi kasneje, kar pa v anketi ni zajeto. Na naslednja vprašanja so odgovarjali samo obiskovalci, ki so v času obiska lokala uporabljali sanitarni prostor.

61 SLIKA 48: PRIMERJAVA ODGOVOROV OBISKOVALCEV LOKALOV MED LETOMA 2 IN 7 O TEM, ALI SO PRI OBISKU SANITARNEGA PROSTORA V TEM LOKALU OPAZILI KAKŠEN OGLAS LETO 2 18,5% 81,5% Da Ne LETO 7 5,3% 94,7% Da Ne Leta 2 je 81,5% obiskovalcev lokalov na dan raziskave opazilo oglas pri obisku sanitarnega prostora, 18,5% obiskovalcev pa oglasa ni opazilo. Leta 7 pa je na dan raziskave kar 94,7% obiskovalcev opazilo oglas, samo 5,3% obiskovalcev pa oglasa ni opazilo. Visok odstotek opaznosti oglasov med navedenimi leti je pričakovan, saj so sanitarni oglasi nameščeni neposredno nad pisoarji oz. tam kjer se praktično težko izognemo pogledu nanj (navadno na vratih ali steni nasproti wc školjke)..

62 SLIKA 49: OGLASI, KI SO JIH ZAZNALI OBISKOVALCI LOKALOV PRI OBISKU SANITARNIH PROSTOROV V LETU 2 IN 7 LETO 2 14 14% ORA- brezalkoholna pijača 12 12% VEROLAX- tablete izdelki 8 6 4 8% 4% 6% ROCK IZOLA- koncert MOBILNI TELEFON (SImobil, Mobitel) 2 različni oglasi DRUGO(Noč in dan, zavarovalnica Maribor, Sony-Mp3 predvajalnik, študentska izkaznica, )

63 LETO 7 APARTMA PORTOROŽ 25% SI- MOBIL % 22,2% TUŠ INTERNET % obiskovalcev 15% % 16,7% 11,1% 16,7% TURISTIČNA AGENCIJA OGLAS ZA KONDOME 5% 11,1% 11,1% 5,6% 5,6% EROTIČNE VSEBINE MOBITEL % 1 različni oglasi DRUGO (kozmetika, perutnina Ptuj, Najdi sibrskalnik, koncert, vedeževanje,...) Leta 2 so bili najbolj zaznani oglasi v sanitarnih prostorih oglasi za Ora-brezalkoholno pijačo (27%), leta 7 pa si največjo zaznavnost z enakim odstotkom (16,7%) delijo oglasi za Mobitel in oglasi turističnih agencij. Sledijo oglasi za Verolax-tablete z leta 2 s 18% in naslednji oglasi z leta 7: oglasi za Apartma Portorož, SI-mobil in Tuš internet, ki so v letu 7 dobili vsak po 11,1%. Oglase za Mobitel, Si- mobil so zaznali obiskovalci lokalov leta 2 v 14%, v letu 7 pa sledijo oglasi za kondome in oglasi z erotično vsebino vsak po 5,6%. V letu 2 sledijo oglasi za Rock Izola- koncert z 9%. Oglasi s področja»drugo«, v katero so leta 2 sodili oglasi za: Zavarovalnico Maribor, Sony- Mp3 predvajalnik, Študentsko izkaznico ipd. so bili zaznani skupno v 32%. Leta 7 pa so obiskovalci lokalov pod področje»drugo«navedli: kozmetiko, perutnino Ptuj, brskalnik Najdi si, oglasi za razne koncerte ipd., skupno 22,2%. Velika večina obiskovalcev lokalov, je pri obisku sanitarnega prostora opazila oglas, vendar se jih veliko kasneje ni spolnilo vsebine oglasa. Seveda pa se z večkratnim obiskovanjem sanitarnega prostora zapomljivost oglasa povečuje.

64 SLIKA 5: PRIMERJAVA MNENJ OBISKOVALCEV LOKALOV MED LETOMA 2 IN 7 O TEM, KATERI IZDELKI OZ. STORITVE SO NEPRIMERNI ZA OGLAŠEVANJE V SANITARNIH PROSTORIH LETO 2 DRUGO (zdrav.ust., zavodov, klinik) ZA VSE PRIMERNO 4,7% ZDRAVILA 2,6% 1,7% 22,6% RAZNA OBVESTILA, DOGODKI MOBILNA TELEFONIJA 5,3% TEHNIČNI IZDELKI Izdelki 4,1% 3,7% 3,1% 1,2% TOALETNE POTREBŠČINE AVTOMOBILI KOMEZMETIČNI IZDELKI 1,7% % 34,7% MODA PIJAČA 4,6% HRANA 5 15 25 35 Mnenje obiskovalcev REVIJE, ČASOPISI TURIZEM LETO 7,4% DRUGO (zdrav.ust., zavodov, klinik) ZA VSE PRIMERNO 5,2% ZDRAVILA izdelki 1 4,1% 2,2% 2,6% 4,1%,% 4,1% 18,1% RAZNA OBVESTILA, DOGODKI MOBILNA TELEFONIJA TEHNIČNI IZDELKI TOALETNE POTREBŠČINE AVTOMOBILI 3,7% 3,% 15,9% 23,3% KOMEZMETIČNI IZDELKI MODA PIJAČA 3,3% HRANA % 5% % 15% % 25% Mnenje obiskovalcev REVIJE, ČASOPISI TURIZEM

65 V obeh navedenih letih je največ obiskovalcev menilo, da je neprimerno oglaševati hrano v sanitarnih prostorih. Leta 2 je bilo takšnega mnenja 34,7% obiskovalcev, leta 7 pa 23,3% obiskovalcev lokalov. Prav tako so bili obiskovalci lokalov v letih 2 (22,6%) in 7 (18,1%) enotnega mnenja, da zdravila niso primerna za oglaševanje v sanitarnih prostorih. Na tretjem mestu po neprimernosti oglaševanja sledi pijača, leta 2 je bilo takšnega mnenja % obiskovalcev, v letu 7 pa 15,9% obiskovalcev. Sledijo tehnični izdelki, da so neprimerni za oglaševanje je leta 2 menilo 5,3% obiskovalcev, leta 7 pa % obiskovalcev lokalov. Nadalje so mnenja obiskovalcev v navedenih letih različna. V letu 2 kot naslednji neprimerni sledijo turizem (4,6%), toaletne potrebščine (4,1%), avtomobili (3,7%), kozmetični izdelki (3,1%), razna obvestila (2,6%), mobilna telefonija in časopisi imata enak odstotek (1,7%), zadnja pa je moda (1,2%). V letu 7 pa so si v kategoriji neprimernosti takoj za tehničnimi izdelki sledili avtomobili in kozmetični izdelki, ki imajo enak odstotek (4,1%), moda (3,7%), turizem (3,3%), revije in časopisi (3%), toaletne potrebščine (2,6%) in kot zadnja od navedenih je mobilna telefonija. Kot drugo je,4% obiskovalcev lokalov navedlo, da ni primerno oglaševanje zdravstvenih ustanov, zavodov in klinik v sanitarnih prostorih. V letu 2 je 4,7% obiskovalcev menilo, da je sanitarno oglaševanje primerno za oglaševanje vseh izdelkov ali storitev. V letu 7 pa se je ta odstotek še nekoliko zvišal, saj je takega mnenja kar 5,2% obiskovalcev lokalov. Iz podatkov raziskave je razvidno, da sodijo hrana, zdravila in pijača v skupino izdelkov, do katerih imajo obiskovalci lokalov negativno mnenje, da se oglašujejo v sanitarnih prostorih. To izhaja iz zakoreninjenega mnenja posameznika, da sanitarni prostori niso primeren in dovolj čist prostor za uživanje in posledično tudi oglaševanje teh izdelkov. A kot je razvidno iz slike 51, se oglaševalci poslužujejo oglaševanja izdelkov, ki so po mnenju anketirancev neprimerni za oglaševanje v sanitarnih prostorih, bodisi iz razloga nevednosti ali neobremenjenosti.

66 SLIKA 51: PRIMER OGLASA ZA ALPSKO MLEKO Vir: Fini oglasi 5.6 Povzetek rezultatov raziskave Skoraj vsi obiskovalci lokalov (98%) v letu 7 že poznajo oglaševanje v sanitarnih prostorih. Pred petimi leti, leta 2 je bil odstotek poznavanja še nekoliko nižji, in sicer 91%. Leta 2 je imelo skoraj tri četrtine (74,75%) obiskovalcev lokalov pozitiven odnos do tovrstnega oglaševanja, za razliko od leta 7, ko je odstotek obiskovalcev s pozitivnim odnosom do oglaševanja v sanitarnih prostorih precej nižji in znaša 5%. Tudi odstotek tistih obiskovalcev, ki menijo, da se lahko ta medij širi v vse ustanove npr. hotele, šole, bolnišnice, študentske domove ipd., je bil v letu 2 (64,8%) večji v primerjavi z letom 7 (57,1%). Iz raziskave med navedenima letoma je tudi razvidno, da so se leta 2 obiskovalci lokalov prvič srečali z oglaševanjem v sanitarnih prostorih leta 1998, največ obiskovalcev pa je tega leta opazilo oglase v sanitarnih prostorih med letoma in 1. V letu 7 se je največ obiskovalcev lokalov srečalo z oglaševanjem v sanitarnih prostorih leta 3 ali še celo prej. Odnos obiskovalcev lokalov do oglaševanja v sanitarnih prostorih sem ugotavljala s pomočjo trditev. Leta 2 se tako večina obiskovalcev (85,7%), ni strinjala s trditvijo, da so oglasi v sanitarnih prostorih moteči. Odstotek obiskovalcev s takšnim mnenjem se je leta 7 znižal za 7,1% in znaša 78,6%. Prav tako je tudi odstotek obiskovalcev, ki imajo radi provokativne oglase v sanitarnih prostorih v letu 7 (33,7%) manjši, kot je bil leta 2 (49,4%). Leta 2 je kar 81,3% obiskovalcev lokalov menilo, da zanje oglaševanje ni vdiranje v zasebnost. Leta 7 pa manj, in sicer 76,5%. S trditvijo, da iz oglasov v sanitarnih prostorih pridobijo več informacij, se je leta 2 strinjalo 46,1%, leta 7 pa 33,7% obiskovalcev lokalov.