Microsoft Word - Porocilo_2006.doc

Podobni dokumenti
Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora

Microsoft Word - PorociloENERGETIKA doc

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc

OBČINA RUŠE

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

PowerPoint Presentation

Petrol

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

Priloga_AJPES.xls

EKONOMIJA: FINANČNA USPEŠNOST POSLOVANJA TRAJNOSTNO POSLOVANJE Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja KAZALNIKI Enota mere L

2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v

PREDLOG

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

BILTEN JUNIJ 2019

Predstavitev projekta

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Številka:

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Plan 2019 in ocena 2018

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de

Predstavitev IPro06

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

2

Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

EKS - Priloga 1

Diapositiva 1

I. Splošni del proračuna

Datum:

POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2012 Maribor, junij 2013 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo s

Predstavitev IPro07

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

I. Splošni del proračuna

(I. Splo\232ni del prora\350una)

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

Diapozitiv 1

PowerPoint Presentation

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018

AAA

AAA

Program dela NO za leto 2009

Bodi moder zgled

zevnik1882

Uradni list RS, št. 27/2007 z dne Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB2), Stran Na podlagi 153. člena Poslovn

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

Bilanca stanja

1

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

OBRAZEC ŠT. 2 Vrstica: Opis: Podatek: 1. Datum zadnje spremembe: 2. Datum računovodskih izkazov pravne osebe iz katerih so povzeti določeni podatki: 3

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

AAA

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

AAA

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

31

KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., javno podjetje ELABORAT O OBLIKOVANJU CEN OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI STRAŽA NOVO MESTO, NOVEMBER 2013 Direktor: RAFKO KR

2019 QA_Final SL

AAA

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alž

Microsoft Word - OBRAZL SP D ZR.doc

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV

Microsoft Word doc

MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica heroja Staneta Maribor POROČILO O IZVAJANJU Projekta»KC Pekarna - Hladilnica«Pripravljeno skladno s 15. členom Ured

ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop

Diapozitiv 1

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

PowerPoint Presentation

INFORMACIJE MAREC 2017

Masarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d.

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

Brexit_Delakorda_UMAR

Untitled Document

AAA

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

Transkripcija:

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 478-33-11 Fax: (01) 433-10-31 Številka: 360-2/2007/64 POSLOVANJE ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE ZA LETO 2006 Maribor, april 2007

2 Izdelava: Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova 5 1000 Ljubljana Izvajalec: Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za energijo Sektor za ekonomske analize in statistiko v energetiki Vetrinjska ulica 2 2000 Maribor Odgovorni nosilec: Mag. Zvonko Copot Izvajalci: Mag. Zvonko Copot Gregor Plavak Katarina Slani Marjan Šprah Vanda Trpin Mag. Zvonko Copot Vodja sektorja za ekonomske analize in statistiko v energetiki Dr. Igor Šalamun Generalni direktor direktorata za energijo

3 KAZALO: 1 POVZETEK... 5 2 FIZINI OBSEG POSLOVANJA... 6 2.1 Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju... 6 2.2 Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju... 6 2.3 Bilanca elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju... 7 3 VREDNOSTNI OBSEG POSLOVANJA... 8 3.1 Rezultati poslovanja... 8 3.2 Analiza dejavnosti ELES... 9 4 CENE ELEKTRINE ENERGIJE...11 4.1 Gospodinjski odjemalci... 11 4.2 Upravieni odjemalci... 12 4.3 Razmerje cen elektrine energije v Sloveniji in EU... 13 5 ZADOLŽEVANJE IN VRAILA INVESTICIJSKIH KREDITOV V LETU 2006...15 5.1 Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja zakonske osnove... 15 5.2 Plan in realizacija zadolževanja v letu 2006... 15 5.2.1 Stanje zadolženosti na dan 31. 12. 2005 in odplaila obstojeih kreditov med letom... 15 5.2.2 Napoved zadolževanja in realizacija napovedi... 16 5.2.3 Stanje zadolženosti na dan 31. 12. 2006... 17 6 INVESTICIJSKA VLAGANJA V ELEKTROENERGETSKE OBJEKTE V LETU 2006...18 7 PLAE...20 8 ZAPOSLENI...21 KAZALO TABEL: Tabela 1: Cenik za dobavo elektrine energije gospodinjskim odjemalcem... 11 Tabela 2: Cene elektrine energije tipski odjemalci - gospodinjstvo, Slovenija... 12 Tabela 3: Cene elektrine energije tipski odjemalci - industrija, Slovenija... 13 Tabela 4: Primerjava neto cene elektrine energije, gospodinjski odjemalec Dc... 13 Tabela 5: Primerjava neto cene elektrine energije, industrijski odjemalec Ie... 14 Tabela 6: Napoved in realizacija zadolžitve za leto 2006 (dolgoroni krediti)... 17 Tabela 7: Prikaz vrednostne realizacije investicij v okviru razvojnih nartov v letu 2006... 19 Tabela 8: Kljuni podatki o bruto plaah delavcev po KP... 20 Tabela 9: Povpreno število zaposlenih po stanju... 21

4 KAZALO PRILOG: P 1: Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju... 23 P 2: Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju.... 24 P 3: Viri in poraba elektrine energije v RS... 25 P 4: Podatki iz izkaza poslovnega izida... 26 P 5: Podatki iz izkaza poslovnega izida za proizvodnja podjetja... 27 P 6: Podatki iz izkaza poslovnega izida za HSE d.o.o. (mati)... 28 P 7: Podatki iz izkaza poslovnega izida za HSE d.o.o. (herinske družbe)... 29 P 8: Podatki iz izkaza poslovnega izida za TET... 30 P 9: Podatki iz izkaza poslovnega izida za TE-TOL... 31 P 10: Podatki iz izkaza poslovnega izida za GEN ENERGIJA... 32 P 11: Podatki iz izkaza poslovnega izida za NEK... 33 P 12: Prodajna in lastna cena elektrine energije... 34 P 13: Podatki iz izkaza poslovnega izida za ELES... 35 P 14: Podatki iz izkaza poslovnega izida za distribucijska podjetja... 36 P 15: Podatki iz izkaza poslovnega izida dejavnosti distribucije... 37 P 16: Kljuni podatki poslovanja distribucijskih podjetij... 38 P 17: Podatki iz izkaza poslovnega izida za PV... 39 P 18: Podatki iz izkaza poslovnega izida za RTH... 40 P 19: Kratkorone terjatve in obveznosti... 41

5 1 POVZETEK Skupen prevzem elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju v letu 2006 je znašal 21.363 GWh in je bil za 7,2% manjši kot v letu 2005. To zmanjšanje je posledica manjšega uvoza elektrine energije (7.706,5 GWh v letu 2006), saj je ta v primerjavi z letom 2005 manjši za 17,4% medtem, ko je prevzem od proizvodnje elektrine energije v Sloveniji 13.643,7 GWh v letu 2006 ostal na približno enakem nivoju kot v letu 2005. Ti viri elektrine energije so v letu 2006 zagotavljali neto porabo v Sloveniji 12.826,1 GWh, izvoz 7.662,1 GWh in pokrivanje izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju 862,5 GWh. V primerjavi z letom 2005, sta bila v letu 2006, manjša izvoz za 20,9% in izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju za 5,3%. Neto poraba v Sloveniji v letu 2006, pa je bila v primerjavi z letom 2005, veja za 3,5%. V letu 2006 so podjetja elektrogospodarstva in premogovništva dosegla 136,3 mio EUR dobika in v vseh podjetjih, razen v SEL in RTH, je bil realiziran dobiek višji kot je bil planiran. Samo podjetje RTH je v poslovanju izkazalo izgubo 205 tiso EUR. Primerjava cen elektrine energije v Sloveniji in EU je pokazala, da je neto cena tipinega gospodinjskega porabnika (Dc) v Sloveniji v zaetku leta 2006 dosegla 81%, v zaetku leta 2007 pa 75% ponderirane povprene cene EU ter, da je neto cena tipinega industrijskega porabnika v Sloveniji v zaetku leta 2006 znašala 86%, v zaetku leta 2007 pa 90% ponderirane povprene cene EU. Dolgorona zadolženost podjetij elektrogospodarstva je na dan 31.12.2006 znašala 344,9 mio EUR, kar je 37 mio EUR ve, kot je bilo stanje dolgorone zadolženosti na dan 31.12. 2005. Realizirana investicijska vlaganja v elektroenergetske objekte v letu 2006 so znašala 109,7 mio EUR in so bila za 11,8% veja, kot so bila planirana. V primerjavi z republiškim povprejem so bile v letu 2006 povprene bruto plae na zaposlenega v podjetjih elektrogospodarstva višje za 32% in v podjetjih premogovništva za 33%. Povpreno število zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu je v letu 2006 znašalo 8.961 delavcev in je bilo za 245 zaposlenih oz. 2,7% manjše, kot je bilo povpreno število zaposlenih v letu 2005.

6 2 FIZINI OBSEG POSLOVANJA 2.1 Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju je prikazana v prilogi P1. Skupen prevzem elektrine energije na prenosnem omrežju je v letu 2006 znašal 20.882,2 GWh. Od proizvodnih podjetij v Sloveniji je bilo prevzeto 13.175,9 GWh oz. 63,1% ter iz tujine 7.706,4 GWh oz. 36,9% prevzete elektrine energije. V letu 2006 je bil skupen prevzem elektrine energije na prenosnem omrežju za 7,7%, uvoz za 17,4% in prevzem od proizvodnih podjetij v Sloveniji za 0,9% manjši v primerjavi z letom 2005. Neto oddajo na prenosnem omrežju sestavljajo neposredni odjemalci v višini 2.785,6 GWh oz. 13,3%, podjetja distribucije 10.354,5 GWh oz. 49,6% in izvoz elektrine energije 7.477,2 GWh oz. 35,8% bruto oddaje elektrine energije na prenosnem omrežju. Izgube v prenosnem omrežju znašajo 265 GWh oz. 1,3% prevzete elektrine energije na prenosnem omrežju. V primerjavi z letom 2005 je bila oddaja elektrine energije na prenosnem omrežju v letu 2006 veja pri neposrednem odjemu za 0,4% in pri odjemu distribucijskih podjetij za 3,4% ter manjša pri izvozu za 21,7% in neto oddaji za 7,7%. Izgube v prenosnem omrežju so bile v letu 2006 za 4,3% manjše, kot v letu 2005. 2.2 Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju Fizini obseg poslovanja na distribucijskem omrežju je prikazan v prilogi P2. V letu 2006 je znašal skupni prevzem elektrine energije v distribucijsko omrežje 10.835,3 GWh, kar je 4% ve kot v letu 2005. Veinski del 10.354,5 GWh oz. 95,6% vse prevzete elektrine energije v distribucijsko omrežje je bilo zagotovljeno iz prenosnega omrežja. Preostale vire pa predstavljajo prevzem od kvalificiranih proizvajalcev elektrine energije 464,5 GWh oz. 4,3%, prevzem od nekvalificiranih proizvajalcev 3,3 GWh, pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani prevzema 12,9 GWh oz. 0,1% vse prevzete elektrine energije in uvoz preko distribucijskega omrežja 0,09 GWh. V primerjavi z letom 2005, se je v letu 2006 poveal prevzem elektrine energije iz prenosnega omrežja za 3,4%, prevzem od kvalificiranih proizvajalcev za 25,7% in uvoz preko distribucijskega omrežja za 3,1%. V letu 2006, so se v primerjavi z letom 2005, zmanjšali pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani prevzema za 41,8% in prevzem od nekvalificiranih proizvajalcev za 59,8%. Neto oddaja elektrine energije iz distribucijskega omrežja je v letu 2006 znašala 10.237,7 GWh oz. 94,5% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Neto oddajo predstavlja oddaja elektrine energije tarifnim odjemalcem (GJS DTO) 3.158,6 GWh oz. 29,2%, oddaja upravienim odjemalcem 6.881,9 GWh oz. 63,5%, pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani oddaje 12,2 GWh oz. 0,1% in izvoz preko distribucijskega omrežja 184,9 GWh oz. 1,7% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Pri upravienih odjemalcih je bilo preko sektorja za oskrbo upravienih odjemalcev v distribucijskih podjetjih zagotovljeno 5.493,9 GWh oz. 50,7% in preko ostalih pooblašenih trgovcev 1.388 GWh oz. 12,8%, kar skupaj s tarifnimi odjemalci sestavlja neto porabo na

7 distribucijskem omrežju 10.040,5 GWh oz. 92,7% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Izgube v distribucijskem omrežju so znašale 597,6 GWh oz. 5,5% vse oddane elektrine energije iz distribucijskega omrežja. Oddaja elektrine energije iz distribucijskega omrežja v letu 2006, se je v primerjavi z oddajo elektrine energije iz distribucijskega omrežja leta 2005 poveala pri tarifnih odjemalcih za 2,5%, pri upravienih odjemalcih za 5,2% (od tega preko sektorja za oskrbo upravienih odjemalcev za 4,2% in preko ostalih pooblašenih trgovcev za 9,5%), pri neto porabi na distribucijskem omrežju za 4,4%, pri izvozu za 28,4% in pri skupni neto oddaji za 4,7%. V primerjavi z letom 2005, so se pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani oddaje v letu 2006 zmanjšali za 30,4% in izgube v distribucijskem omrežju za 5,8%. 2.3 Bilanca elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju Na osnovi bilanc elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju, so v prilogi P3 prikazan viri in poraba elektrine energije na teh omrežjih. V letu 2006 znašajo viri elektrine energije na prenosnem in distribucijskem omrežju 21.363 GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji 13.643,7 GWh oz. 63,9%, uvoz 7.706,5 GWh oz. 36,1% in pretoki znotraj distribucijskega omrežja na strani prevzema 12,9 GWh oz. 0,1% vse prevzete elektrine energije. Prevzem od proizvodnje elektrine energije v Sloveniji sestavlja prevzem od proizvodnje na prenosnem omrežju 13.175,9 GWh oz. 61,7% in prevzem od proizvodnje na distribucijskem omrežju 467,8 GWh oz. 2,2% vse prevzete elektrine energije. Uvoz je bil v glavnem zagotovljen preko prenosnega omrežja v višini 7.706,4 GWh oz. 36,1% vse prevzete elektrine energije, saj je bilo preko distribucijskega omrežja uvoženo samo 0,09 GWh. Primerjava virov na prenosnem in distribucijskem omrežju v letu 2006 z viri v letu 2005 kaže na zmanjšanje prevzema od proizvodnje za 0,2%, pri uvozu za 17,4%, pri pretokih znotraj distribucijskega omrežja za 41,8% in pri skupnih virih za 7,2%. Neto poraba elektrine energije je v letu 2006 znašala 20.488,3 GWh oz. 95,9%, od tega neto poraba v Sloveniji 12.826,1 GWh oz. 60% in izvoz 7.662,1 GWh oz. 35,9% bruto porabe. Neto porabo v Sloveniji sestavlja poraba neposrednih odjemalcev na prenosnem omrežju 2.785,6 GWh oz. 13% in poraba distribucijskih odjemalcev 10.040,5 GWh oz 47%, od tega predstavljajo tarifni odjemalci 3.158,6 GWh oz. 14,8% in upravieni odjemalci 6.881,9 GWh oz. 32,2% bruto porabe. Izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju znašajo 862,5 GWh oz. 4% virov elektrine energije. Poraba elektrine energije v letu 2006, se je v primerjavi letom 2005, poveala pri neposrednih odjemalcih na prenosnem omrežju za 0,4%, pri distribucijskih odjemalcih za 4,4% (od tega pri tarifnih odjemalcih za 2,5% in pri upravienih odjemalcih za 5,2%) ter pri neto porabi v Sloveniji za 3,5%. Na drugi strani pa primerjava z letom 2005, kaže na zmanjšanje v letu 2006 pri izvozu elektrine energije za 20,9%, neto porabi za 7,2% in izgubah v prenosnem in distribucijskem omrežju za 5,3%.

8 3 VREDNOSTNI OBSEG POSLOVANJA 3.1 Rezultati poslovanja Rezultati poslovanja po posaminih podjetjih so prikazani v prilogi P4. Podjetja elektrogospodarstva in premogovništva so dosegla v letu 2006 136,3 mio EUR dobika. 64,4 % dobika so ustvarila proizvodna podjetja (skupaj z GEN ENERGIJO), preostali dobiek pa je bil dosežen v podjetjih distribucije in prenosa. Edino podjetje, ki je v poslovanju izkazalo izgubo je bilo podjetje RTH. Realiziran dobiek je bil v vseh podjetjih, razen v SEL višji, kot je bil planiran. V prilogah P5 do P11 so prikazani bilanni podatki o poslovanju za proizvodna podjetja. V prilogi P12 je prikazan izraun lastne in prodajne cene elektrine energije po posameznih podjetjih. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se prodajna cena v sistemu HSE doloa samo na nivoju»matere«, prodajne cene med materjo in herinskimi družbami, pa imajo znaaj internih cen. Podobno velja tudi pri II. stebru, ko ima cena med NEK in GEN-E znaaj interne cene, tržno-prodajno ceno pa predstavlja cena pri GEN-E. Iz prikazanih podatkov se da zakljuiti, da naša proizvodna podjetja ne izkorišajo položaja ko povpraševanje po elektrini energiji presega ponudbo z»oderuškimi«cenami. Delež viška tržne cene nad lastno ceno napram lastni ceni dosega v povpreju 6,6 %. V prilogi P13 so prikazani podatki za ELES. V prilogah P14 do P16 so prikazani podatki o poslovanju za distribucijska podjetja. V prilogi P14 so obdelana distribucijska podjetja na ravni podjetij. Podatki kažejo, da so distribucijska podjetja v letu 2006 ustvarila za 18,7 mio EUR dobika. Dobiek so izkazala vsa distribucijska podjetja. V prilogi P15 je dejavnost distribucije prikazana po njenih dejavnostih (SODO, DTO, PUO in ostale dejavnosti). Dejavnost dobave tarifnim odjemalcem (DTO) je v letu 2006 izkazovala izgubo v višini19,8 mio EUR. Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) in dejavnost prodaje elektrine energije upravienim odjemalcem (PUO) pa sta ustvarili dobiek v višini 37,7 mio EUR. DTO predstavlja regulirano dejavnost, kjer država regulira oziroma doloa cene elektrine energije tarifnim odjemalcem (gospodinjstvom). Zaradi navedenega je možno zakljuiti, da je država z ukrepom zadrževanja cen elektrine energije za to kategorijo odjemalcev pahnila to dejavnost v izgubo. Po drugi strani pa so zadrževane cene elektrine energije imele blagodejni vpliv na rast inflacije. (cilj za prevzem EUR). V prilogi P16 so podrobneje obdelani kljuni koliinski in vrednostni podatki delovanja dejavnosti SODO, DTO in PUO. V prilogah P17 in P18 so prikazani podatki o poslovanju v premogovnih podjetjih PV in RTH. V prilogi P19 so prikazane kratkorone terjatve in obveznosti podjetij na dan 31. 12. 2006. Razlika med kratkoronimi terjatvami in denarnimi sredstvi na eni strani in kratkoronimi obveznostmi na drugi strani ponazarja kvaliteto likvidnostnega položaja podjetja. Iz podatkov je razbrati, da imajo izredno kvaliteten likvidnostni položaj proizvodna podjetja (razen TEŠ) ter prenosno podjetje ELES. Podjetja distribucije in premogovništva pa se otepajo s kratkoronim likvidnostnim primanjkljajem sredstev (kratkorone obveznosti presegajo kratkorone terjatve in denarna sredstva).

9 3.2 Analiza dejavnosti ELES Podjetje Elektro Slovenija (ELES) je v letu 2006 iz dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja ustvarilo 66,1 mio EUR presežka prihodkov na stroški. Pregled poslovanja posameznih elementov je podrobneje prikazan v nadaljevanju. Neto omrežnina za uporabo prenosnega omrežnina 1000 EUR 2005 2006 1. Prihodki 63.163,7 62.799,5 2. Stroški 10.786,1 16.779,5 3. (1-2) Neto prenosna omrežnina 53.377,6 46.020,0 Prihodki iz naslova omrežnine za uporabo prenosnega omrežja so sestavljeni iz prihodkov zaraunavanja prenosne omrežnine doma (v skladu s cenikom AGEN E - RS) in prihodkov iz naslova tranzita in prenosa el. energije (izvoz, uvoz, tranzit in CBT poravnava). Prihodki se porabljajo za pokrivanje stroškov nakupa elektrine energije za pokrivanje izgub v omrežju in stroškov CBT poravnave. Preostanek (neto prenosna omrežnina) za leto 2006 v višini 46 mio EUR je namenjen za pokrivanje upravienih stroškov SOPO. Sistemske storitve (rezerve+regulacija+jalova energija) 1000 EUR Leto Prihodki* Stroški Razlika 2005 28.457,1 26.120,0 2.337,1 2006 28.919,7 25.921,5 2.998,3 Indeks 06/05 101,6 99,2 128,3 * vštete tudi posebne sistemske storitve (prekomerna prevzeta jalova energija) Iz naslova sistemskih storitev je bil zaradi poveanih prihodkov in nižjih stroškov v letu 2006 ustvarjen presežek v višini cca. 3 mio EUR. Prednostno dispeiranje 1000 EUR Leto Prihodki Stroški Razlika 2005 43.447,4 40.690,9 2.756,5 2006 43.090,2 40.976,3 2.113,9 Indeks 06/05 99,1 100,7 76,7 V letu 2006 je bil iz naslova prednostnega dispeiranja ustvarjen presežek prihodkov nad stroški v višini 2,1 mio EUR. Prihodki in stroški so ostali na približno enaki ravni kot leta 2005. Institucije 1000 EUR 2006 Prihodki Stroški Razlika AGEN RS 441,7 441,7 0 Borzen 348,7 348,7 0 SKUPAJ 790,4 790,4 0

10 Iz naslova pokrivanja stroškov delovanja Javne agencije RS za energijo (AGEN E - RS) in stroškov evidentiranja pogodb Borzena so bili vsi stroški pokriti iz dodatkov k ceni za uporabo omrežja, ki jih plaujejo porabniki elektroenergetskega omrežja. Odstopanja (izravnava) 1000 EUR Leto Prihodki Stroški Razlika 2005 8.937,5 9.354,7-417,2 2006 12.229,3 9.970,2 2.259,2 Indeks 06/05 136,8 106,6 / Iz naslova odstopanj od voznih redov (izravnava sistema) je bil v letu 2006 ustvarjen presežek prihodkov nad stroški v višini 2,3 mio EUR v najveji meri zaradi poveanih prihodkov odstopanj od voznih redov. Ostalo 1000 EUR Leto Prihodki Stroški Razlika 2005 9.388,7 336,6 9.052,1 2006 12.872,2 112,3 12.759,9 Indeks 06/05 137,1 33,3 141,0 Iz naslova ostalih prihodkov je v letu 2006 zaznati povean porast prihodkov iz naslova avkcij za dodeljevanje pravic uporabe ezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 12,7 mio EUR.

11 4 CENE ELEKTRINE ENERGIJE 4.1 Gospodinjski odjemalci Uredba o tarifnem sistemu za prodajo elektrine energije (Uradni list RS, št. 36/04) opredeljuje nain doloanja cen elektrine energije za tarifne odjemalce. Od 1. julija 2004 so tarifni odjemalci samo še gospodinjstva. Konna cene elektrine energije za gospodinjske odjemalce je sestavljena iz naslednjih elementov: cene za uporabo omrežja, cene za dobavo elektrine energije odjemalcem, cene, ki pokriva stroške dobavitelja pri dobavi elektrine energije, trošarine ali takse na elektrino energijo 1, davka na dodano vrednost. Cena za uporabo omrežja je sestavljena in omrežnine za uporabo elektroenergetskega omrežja in dodatkov in je doloena s strani regulatorja trga - Javne agencije RS za energijo. Cena za dobavo energije odjemalcem in cena za pokritje stroškov dobavitelja je doloena s sklepom Vlade RS. Na osnovi Sklepa Vlade RS o spremembi Sklepa o doloitvi cen za dobavo elektrine energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi elektrine energije (Uradni list, RS št. 80/06) z dne 27.07.2006 se je cena elektrine energije za konnega odjemalca s 1. avgustom 2006 povišala povpreno za 1,9 %. Skupni cenik elektrine energije gospodinjskim odjemalcem z vsemi elementi cen po stopnjah odjema je prikazan v naslednji tabeli. Tarifna Mo Energija (SIT/kWh) Mo Energija ( /kwh) Element cene uvrstitev SIT/kW VT MT ET /kw VT MT ET Uporaba omrežja 191,18 7,470 0,79778 0,03117 Gospodinjstvo Strošek dobavitelja 0,600 0,00250 I.stopnja Energija 8,787 0,03667 Skupaj 191,18 16,857 0,79778 0,07034 Uporaba omrežja 191,18 8,043 6,325 7,470 0,79778 0,03356 0,02639 0,03117 Gospodinjstvo Strošek dobavitelja 0,600 0,600 0,600 0,00250 0,00250 0,00250 II.stopnja Energija 10,820 5,208 9,738 0,04515 0,02173 0,04064 Skupaj 191,18 19,463 12,133 17,808 0,79778 0,08122 0,05063 0,07431 Uporaba omrežja 191,18 8,043 6,325 7,470 0,79778 0,03356 0,02639 0,03117 Gospodinjstvo Strošek dobavitelja 0,600 0,600 0,600 0,00250 0,00250 0,00250 III.stopnja Energija 10,820 5,208 9,738 0,04515 0,02173 0,04064 Skupaj 191,18 19,463 12,133 17,808 0,79778 0,08122 0,05063 0,07431 Veljavnost: od 1.8.2006. Cene so preraunane po centralnem paritetnem teaju (1 EURO = 239,64 SIT) in ne vsebujejo DDV. Tabela 1: Cenik za dobavo elektrine energije gospodinjskim odjemalcem Z namenom primerljivosti in transparentnosti cen elektrine energije evropska direktiva 90/377/EE predpisuje enotno metodologijo doloanja cen tipskih odjemalcev. 1 V skladu z Zakon o trošarinah -ZTro-UPB3, (Uradni list RS, št.02/07) se trošarina na elektrino energijo zane obraunavati v letu 2007 in sicer za neposlovno rabo v znesku 1 EUR za vsako porabljeno MWh elektrine energije.

12 Za podroje gospodinjskega odjema opredeljujemo tipske odjemalce s karakteristikami: D a (letna poraba skupaj 600 kwh, mo 3 kw), D b (letna poraba skupaj 1.200 kwh, mo 3-4 kw), D c (letna poraba skupaj 3.500 kwh, od tega ponoi 1.300 kwh, mo 4-9 kw), D d (letna poraba skupaj 7.500 kwh, od tega ponoi 2.500 kwh, mo 6-9 kw), D e (letna poraba skupaj 20.000 kwh, od tega ponoi 15.000 kwh, mo 9 kw). Pregled konnih cen elektrine energije za zgoraj opredeljene skupine tipskih odjemalcev gospodinjskega odjema v Sloveniji v letu 2006 pred obdavitvijo (neto) in z vsemi vkljuenimi davki (bruto) v EUR/kWh je prikazan v tabeli 2. EUR/kWh TIP 1.1.2006 1.12.2006 EUR/kWh TIP 1.1.2006 1.12.2006 Neto (brez davkov) Da 0,1166 0,1182 Da 0,1398 0,1418 Db 0,1006 0,1023 Db 0,1207 0,1227 Bruto Dc 0,0873 0,0890 Dc 0,1048 0,1068 (z davki) Dd 0,0782 0,0799 Dd 0,0939 0,0959 De 0,0613 0,0626 De 0,0736 0,0751 Vir podatkov: SURS in MG-DE, 2007 Opomba: Podatki do decembra 2006, to je pred vstopom Slovenije v EMU so preraunani iz slovenskih tolarjev (SIT) z uporabo nepreklicnega menjalnega razmerja (1EUR=239,64 SIT). Ta prikaz omogoa asovno primerjavo v državi in ohranja kazalnike razvoja (stopnjo rasti). Tabela 2: Cene elektrine energije tipski odjemalci - gospodinjstvo, Slovenija Neto cene elektrine energije v Sloveniji so se v letu 2006 (december glede na januar) skupno nominalno povišale po posameznih skupinah za naslednje odstotne toke: D a. + 1,4% D d +2,2 % D b.. + 1,7% D e.. +2,0% D c + 1,9% 4.2 Upravieni odjemalci Cena za dobavo elektrine energije upravienim odjemalcem se oblikuje na podlagi tržnih nael in je opredeljena s pogodbo med kupcem (upravienim odjemalcem) in dobaviteljem (trgovcem). Odvisna je od karakteristike odjemalca (poraba energije, vozni red) in njegovih pogajalskih sposobnosti. Konna cena, ki jo plaa odjemalec je sestavljena iz naslednjih elementov: cene za dobavo elektrine energije, cene za uporabo omrežja (omrežnina in dodatki), trošarine na elektrino energijo 2 in davka na dodano vrednost. Za podroje industrijskega (poslovnega) odjema loimo naslednje upraviene tipske odjemalce s karakteristikami: I a (letna poraba 30 MWh, mo 30 kw), I b (letna poraba 50 MWh, mo 50 kw), I c (letna poraba 160 MWh, mo 100 kw), I d (letna poraba 1.250 MWh, mo 500 kw), I e (letna poraba 2.000 MWh, mo 500 kw), I f (letna poraba 10.000 MWh, mo 2.500 kw), I g (letna poraba 24.000 MWh, mo 4.000 kw). 2 V skladu z Zakon o trošarinah -ZTro-UPB3, (Uradni list RS, št.02/07) se trošarina na elektrino energijo zane obraunavati v letu 2007 in sicer za poslovno rabo v znesku 0,5 EUR za vsako porabljeno MWh elektrine energije

13 Pregled konnih cen elektrine energije za zgoraj opredeljene skupine tipskih odjemalcev industrijskega odjema v Sloveniji v letu 2006 brez davkov in z vsemi vkljuenimi davki (v EUR/kWh) je prikazan v tabeli 3. EUR/kWh TIP 1.1.2006 1.7.2006 1.12.2006 EUR/kWh TIP 1.1.2006 1.7.2006 1.12.2006 Neto (brez davkov) Ia 0,1135 0,1125 0,1128 Ia 0,1362 0,1350 0,1353 Ib 0,1131 0,1125 0,1125 Ib 0,1357 0,1350 0,1350 Ic 0,0769 0,0768 0,0764 Ic 0,0923 0,0921 0,0917 Bruto Id 0,0711 0,0695 0,0686 Id 0,0853 0,0834 0,0823 (z davki) Ie 0,0651 0,0634 0,0636 Ie 0,0781 0,0761 0,0764 If 0,0632 0,0617 0,0605 If 0,0758 0,0741 0,0727 Ig 0,0559 0,0546 0,0550 Ig 0,0671 0,0656 0,0660 Vir podatkov: SURS in MG-DE, 2007 Opomba: Podatki do decembra 2006, to je pred vstopom Slovenije v EMU so preraunani iz slovenskih tolarjev (SIT) z uporabo nepreklicnega menjalnega razmerja (1EUR=239,64 SIT).Ta prikaz omogoa asovno primerjavo v državi in ohranja kazalnike razvoja (stopnjo rasti). Tabela 3: Cene elektrine energije tipski odjemalci - industrija, Slovenija Cene elektrine energije v Sloveniji so se v letu 2006 (december glede na januar) skupno nominalno znižale po posameznih skupinah za naslednje odstotke: Ia.- 0,7 % Id. - 3,5 % Ig..- 1,6 % Ib - 0,6 % Ie. - 2,2 % Ic.- 0,6 % If. - 4,1 % 4.3 Razmerje cen elektrine energije v Sloveniji in EU Za možnost primerjave cen elektrine energije v Sloveniji s cenami v drugih državah EU je v nadaljevanju prikazana primerjava neto cene elektrine za izbranega karakteristinega tipinega odjemalca gospodinjskega in industrijskega odjema. 4.3.1 Gospodinjski odjem Primerjava konnih neto cen elektrine energije za tipinega gospodinjskega porabnika Dc (letna poraba 3.500 kwh, od tega 1.300 kwh nižje tarife) v državah EU in Sloveniji na dan 1. januarja 2006 in 2007 je prikazana s tabelo 4. Vir podatkov: - Cene EU - Eurostat Structural indicators, 2007 - Cene SLO - SURS, 2007 EUR/kWh Dc 1.1.2006 1.1.2007 Slovenija 0,0873 0,0887 EU 0,1077 0,1183 Doseg EU (%) 81,1 75,0 Oznake in opombe: - Dc (3.500 kwh, od tega 1.300 kwh v MT) - EU ponderirana povprena cena vseh držav EU - Neto cena - cena brez davka Tabela 4: Primerjava neto cene elektrine energije, gospodinjski odjemalec Dc Neto cena tipinega gospodinjskega porabnika (Dc) v Sloveniji je v zaetku leta 2006 dosegla 81 %, v zaetku leta 2007 pa 75 % ponderirane povprene cene EU.

14 4.3.2 Industrijski odjem Primerjava konnih neto cen elektrine energije za tipinega industrijskega porabnika porabniška skupina Ie (letna poraba 2.000 MWh, mo 500 MW) v državah EU in Sloveniji na dan 1. januarja leta 2006 in 2007 je prikazana s tabelo 5. EUR/kWh Ie 1.1.2006 1.1.2007 Slovenija 0,0651 0,0746 EU 0,0755 0,0825 Doseg EU (%) 86,2 90,4 Vir podatkov: - Cene EU - Eurostat Structural indicators, 2007 - Cene SLO - SURS, 2007 Oznake in opombe: - Ie (2.000 MWh, mo 500 MW) - EU ponderirana povprena cena vseh držav EU - Neto cena - cena brez davka Tabela 5: Primerjava neto cene elektrine energije, industrijski odjemalec Ie Neto cena tipinega industrijskega porabnika (Ie) v Sloveniji je v zaetku leta 2006 dosegla 86 %, v zaetku leta 2007 pa dobrih 90 % ponderirane povprene cene EU.

15 5 ZADOLŽEVANJE IN VRAILA INVESTICIJSKIH KREDITOV V LETU 2006 5.1 Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja zakonske osnove 87. len Zakona o javnih financah doloa, da vlada doloi pogoje, pod katerimi se lahko pravne osebe javnega sektorja zadolžujejo in izdajajo poroštva. Vlada tudi izda seznam, s katerim doloi pravne osebe javnega sektorja, ki morajo pri zadolževanju in izdajanju poroštev upoštevati predpisane pogoje. Na podlagi Zakona o javnih financah, Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja ter Zakona o izvrševanju prorauna Republike Slovenije, so dolžne pravne osebe javnega sektorja, ki se nameravajo zadolžiti v naslednjem koledarskem letu, Ministrstvu za finance posredovati predlog zadolžitve za naslednje koledarsko leto. Zadolževanje države v posameznem proraunskem letu se izvaja na podlagi programa financiranja, ki ga sprejme vlada. Po Zakonu o izvrševanju prorauna RS za leti 2006 (Ur.l. 116/05) in 2007 (Ur.l. 126/06) je znašal obseg zadolževanja in poroštev pravnih oseb javnega sektorja na ravni države v letu 2006 813.720.581, za leto 2007 znaša 1.043.231.514. Pravne osebe, ki se nameravajo zadolžiti, morajo pred prietkom postopka zadolževanja pridobiti pisno soglasje Ministrstva za finance. K vlogi za pridobitev soglasja pa morajo med drugim priložiti pozitivno mnenje resornega ministrstva. Od podjetij elektrogospodarstva in premogovništva le Nuklearna elektrarna Krško ni na seznamu pravnih oseb javnega sektorja iz 87. l. Zakona o javnih financah. 5.2 Plan in realizacija zadolževanja v letu 2006 Podjetja elektrogospodarstva in premogovništva so v skladu z zakonskimi predpisi konec leta 2005 napovedala Ministrstvu za finance potrebo po dolgoronem zadolževanju za investicije in pokrivanje cenovnega nesorazmerja v dejavnosti dobava tarifnim odjemalcem za leto 2006 170,6 mio, kratkoronih kreditov za premošanje likvidnostih težav pa 48,7 mio. V nadaljevanju obravnavamo le dolgorono zadolževanje, ki se nanaša pretežno na investicije. V tabeli 6 je prikazano dolgorono zadolževanje: stanje 31.12.2005, napovedana odplaila in nove zadolžitev, realizacija zadolževanja ter stanje zadolženosti konec leta 2006. 5.2.1 Stanje zadolženosti na dan 31. 12. 2005 in odplaila obstojeih kreditov med letom Stanje dolgorone zadolženosti (pretežno za investicije) na dan 31. 12. 2005 je znašalo v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva 307,9 mio, od tega se nanaša na: - skupino HSE 159,4 mio, kar je skoraj 52 % celotne zadolžitve, - distribucijska podjetja 53,6 mio kar je 17 %, - prenos 3,2 mio kar je 1 % - in 91,7 mio kar je 29,8 % se nanaša na ostala podjetja.

16 Vsa prikazana stanja zadolženosti pri podjetjih se nanašajo na že odobrene kredite pri bankah, ne le na višino rpanih kreditov. Odplaila kreditov v letu 2006 so v glavnem potekala po planu amortizacijskih nartih. Odplaano je bilo 69,4 mio glavnic kreditov in 11,5 mio obresti za te kredite. 5.2.2 Napoved zadolževanja in realizacija napovedi Podjetja so konec leta 2005 napovedala ministrstvu za finance potrebo po najemu 170,6 mio dolgoronih kreditov v letu 2006. Najvišji predlog zadolževanja za investicije so napovedale Soške elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj in Holding d.o.o. Najvišji znesek realizacije zadolžitve v letu 2006 izkazujejo Soške elektrarne, ki so že v letu 2005 priele postopek pridobitve kredita za izgradnjo rpalne hidroelektrarne Ave. Kredit je bil odobren pri Evropski investicijski banki v letu 2006. rpanje kredita se je prielo v letu 2006 je znašalo 23 mio, v letu 2007 pa je predvideno rpanje še 20 mio. Kredit se prine odplaevati v letu 2010. Holding slovenskih elektrarn d.o.o se je v letu 2006 zadolžil za 25 mio za nakup manjšinskih deležev TEB in TEŠ. Za nakup manjšinskih deležev v SENG je bil odobren kredit v višini 29 mio, vendar je bila pogodba z banko sklenjena v zaetku leta 2007, zato ga v prikazu stanje 31. 12. 2006 ni. Nakupi manjšinskih deležev v podjetjih HSE temeljijo na usmeritvi tržne preobrazbe elektroenergetike. Termoelektrarna Šoštanj napovedane zadolžitve za financiranje investicij s poudarkom na novogradnji»plinsko kombiniranega sistema«v letu 2006 ni realizirala. Distribucijska podjetja so za realizacijo investicij v razvojnih nartih in letnih planih ter za izpad prihodka na dejavnosti DTO napovedala Ministrstvu za finance potrebo po 36,8 mio dolgoronih kreditov. Podjetja EL PRIM, EL GOR in EL MB celotne višine zaprošenih kreditov glede na omejitveno kvoto zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja niso dobile odobrene s strani MF. Najeti krediti so se namenili predvsem za investicije (nove in rekonstrukcije), delno pa za izpad prihodka v dejavnosti dobava tarifnim odjemalcem. Direktorat za energijo je vse vloge, ki so mu bile posredovane s strani podjetij za izdajo mnenja o nameravani zadolžitvi prouil in na osnovi strateških usmeritev vlade, razvojnih nartov 2005-2014 in na nadzornih svetih potrjenih letnih planov, dal podjetjem pozitivno mnenje.

17 PODJETJE Stanje zadolženosti 31.12.2005 NAPOVED DOLGORONE ZADOLŽITVE 2006 odplaila kreditov v letu 2006 ocena nove zadolžitve ocena stanja 31.12.2006 odplaila kreditov v letu 2006 REALIZACIJA NAPOVEDI nove zadolžitve stanje 31.12.2006 1 2 3 4 5=2-3+4 6 7 8=2-6+7 9=8-2 SENG 35.772.628 5.532.582 22.993.816 53.233.862 5.527.475 43.000.000 73.245.153 37.472.525 TEB 22.597.859 6.710.587 15.887.272 6.456.531 16.141.328-6.456.531 TEŠ 69.349.400 17.995.131 20.864.630 72.218.899 18.350.569 50.998.831-18.350.569 PV 5.746.119 5.746.119 5.747.228 5.747.228 5.747.228 Holding d.o.o. 31.714.238 857.140 79.075.200 109.932.298 857.142 25.042.259 55.899.355 24.185.117 SKUPAJ HSE 159.434.127 31.095.443 128.679.769 257.018.450 31.191.723 73.789.494 202.031.895 42.597.768 TET 8.862.842 2.119.487 6.743.355 2.119.487 6.743.355-2.119.487 TE-TOL 2.915.066 1.444.700 1.470.366 1.275.031 1.640.035-1.275.031 RTH 7.917.842 1.060.708 6.857.134 1.811.850 6.105.992-1.811.850 NEK 43.204.145 6.646.800 36.557.345 6.646.800 36.557.345-6.646.800 GEN ENERGIJA 28.846.699 9.165.872 19.680.827 9.165.874 19.680.825-9.165.874 EL CE 2.065.598 2.065.598 2.065.598 4.131.196 2.065.598 EL PRIM 11.120.967 2.701.098 6.849.487 15.269.356 2.701.766 4.590.000 13.009.201 1.888.234 EL GOR 12.953.040 2.598.938 7.093.657 17.447.759 3.319.971 5.994.789 15.627.858 2.674.818 EL LJ 25.311.646 7.559.815 16.896.691 34.648.522 7.727.237 16.275.210 33.859.619 8.547.973 EL MB 2.100.175 763.780 6.029.878 7.366.273 763.780 3.755.961 5.092.356 2.992.181 SKUPAJ DIS 53.551.426 13.623.631 36.869.713 76.797.508 14.512.754 32.681.558 71.720.230 18.168.804 ELES 3.186.879 1.673.807 5.007.511 6.520.583 2.723.220 463.659-2.723.220 povišanje oz. znižanje zadolženosti v letu 2006 SKUPAJ EES 307.919.026 66.830.448 170.556.993 411.645.568 69.446.739 106.471.052 344.943.336 37.024.310 V stanje so zajeti vsi krediti po kreditnih pogodbah, ne glede na to, ali so že izrpani ali ne V realizaciji zadolžitve Holdinga d.o.o. ni prikazanega 29,2 mio kredita, ker je najet v januarju 2007 Tabela 6: Napoved in realizacija zadolžitve za leto 2006 (dolgoroni krediti) 5.2.3 Stanje zadolženosti na dan 31. 12. 2006 Skupna zadolženost podjetij elektrogospodarstva se je na dan 31. 12. 2006 napram stanju 31. 12. 2005 zvišala za 37 mio in znaša 344,9 mio. Odplaila obstojeih kreditov so znašala 69,4 mio, pogodb za novo dolgorono zadolžitev je bilo podpisanih v višini 106,5 mio. Najvišje poveanje beležijo Soške elektrarne, ki odobreni še niso v celoti izrpale, je pa prikazan v tabeli 1. V koloni 7 tabele 1 Holding d.o.o. še ni vpisanega kredita v višini 29 mio, ki je bil odobren v zaetku januarja 2007. Stanje zadolženosti na dan 31. 12. 2006 znaša 344,9 mio, in sicer: - v skupini HSE 202,0 mio, - v distribuciji 71,7 mio - v prenosu 0,5 mio - in v ostalih podjetjih 70,8 mio. (Podroben pregled zadolževanja in vraanja dolgoronih kreditov je razviden iz posebnega poroila»zadolževanje in vraanje dolgoronih kreditov podjetij elektrogospodarstva in premogovništva v letu 2006 in plan 2007«- maj 2007)

18 6 INVESTICIJSKA VLAGANJA V ELEKTROENERGETSKE OBJEKTE V LETU 2006 Energetski zakon zavezuje izvajalce energetskih dejavnosti, da pripravljajo dolgorone razvojne narte, ki morajo biti usklajeni z nacionalnim energetskim programom. Z letnimi plani se izvajajo oz. uresniujejo dolgoroni zastavljeni investicijski projekti (obnova in razvoj energetske infrastrukture), s katerimi izvajalci energetske dejavnosti zagotavljajo zanesljivo ter kakovostno oskrbo z elektrino energijo. Elektroenergetska podjetja so v gospodarskih nartih za leto 2006 opredelila letne plane investicij v skladu z razvojnimi narti, ki so bili potrjeni na vladi. Vsa investicijska vlaganja v proizvodnjo, prenos in distribucijo elektrine energije so namenjena posodabljanju obstojeih hidroenergetskih, termoenergetskih, prenosnih in distribucijskih zmogljivosti ter izgradnji popolnoma novih energetskih objektov, s katerimi se želi zagotavljati zadostna in zanesljiva oskrba z elektrino energijo na domaem trgu. V najveji energetski projekt v R Sloveniji - izgradnja verige petih elektrarn na spodnji Savi, katerega nosilec je HSE d.o.o. je bilo vplaano 20,3 mio. V skladu s planom je bila zakljuena gradnja HE Boštanj, zaelo je tei enoletno poskusno obratovanje. Drugi veliki projekti v okviru skupine HSE so bili: - DEM prenova HE Zlatolije - SEL obnova HE Medvode - SENG gradnja HE Ave - TEB nadgradnja informacijskega sistema (TEB-HSE) z izgradnjo simulatorja - PV izgradnja jamskih gradbenih objektov - HSE d.o.o.center vodenja bilanne skupine HSE V Termoelektrarni Trbovlje je bil finanno najveji planirani projekt izgradnja NDRP realiziran v skladu s planom. V NEK je predstavljala zamenjava nizkotlanih rotorjev glavne turbine najveji investicijski projekt v letu 2006. V prenosni dejavnosti - JP ELES so se izvajale nove investicije in rekonstrukcije najve v daljnovode, RTP in RP postaje. V okviru novih investicij je bilo najve vloženih sredstev v DV 2x110kV Toplarna-Polje-Berievo in RTP 400/110 Krško, v okviru rekonstrukcij pa v DV 2x110 kv Goric-Divaa. Investicije distribucijskih podjetij so prikazane za dejavnosti Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) brez skupnih služb. Najve sredstev so podjetja vložila v objekte srednje napetosti z namenom izboljšanja zanesljivega in varnega obratovanja ter držanju ustrezne kvalitete dobave elektrine energije. Da so lahko planiran obseg investicij podjetja distribucije realizirala, so morala najeti za 29,4 mio kreditov.

19 v Podjetje plan realizacija indeks realizacije strukturni delež real. DEM 38.599.495 20.702.195 53,6 8,0 SEL 8.383.988 7.521.766 89,7 2,9 SENG 18.498.585 12.513.049 67,6 4,8 TEB 1.397.936 1.815.047 129,8 0,7 TEŠ 19.861.284 20.920.260 105,3 8,1 PV 8.525.843 8.664.392 101,6 3,3 HSE d.o.o.* 21.803.409 8.274.998 38,0 3,2 SKUPAJ HOLDING 117.070.540 80.411.707 68,7 31,0 TET 3.513.605 2.314.515 65,9 0,9 TE-TOL 7.712.402 7.155.316 92,8 2,8 NEK 19.074.000 22.094.600 115,8 8,5 PRENOS - ELES 43.685.386 38.069.454 87,1 14,7 EL CE 15.596.395 18.881.748 121,1 7,3 EL PRIM 13.724.337 14.952.521 108,9 5,8 EL GOR 12.451.210 12.729.640 102,2 4,9 EL LJ 36.440.077 39.864.593 109,4 15,3 EL MB 19.891.379 23.253.897 116,9 9,0 SKUPAJ DISTRIBUCIJA 98.103.398 109.682.399 111,8 42,2 * ne zajema združenih sredstev DEM, SEL, SENG in TEB v skupni podvig, ker so vkljuena pri podjetjih Tabela 7: Prikaz vrednostne realizacije investicij v okviru razvojnih nartov v letu 2006 Veja odstopanja od letnega narta v skupini HOLDING SLOVENSKH ELEKTRARN so bila pri Dravskih elektrarnah prenovi HE Zlatolije, Savskih elektrarnah pri obnovi HE Medvode, Soških elektrarnah pri gradnji HE Ave. Pri HSE d.o.o. je pri prikazani realizaciji izloen delež podvižnikov, ki so v letu združevali sredstva za izgradnjo HE na spodnji Savi v skladu s Pogodbo o skupnem podvigu v skupni višini 14,2 mio. Termoelektrarna Trbovlje ni dosegla realizacije nartovanih investicij predvsem na deponiji in odjemu mesta za odpadke. V prenosni dejavnosti je bil gospodarski nart izveden 87 %, med tem ko so vsa distribucijska podjetja plan nekoliko presegla. (Podroben pregled izvajanja investicij posameznih elektroenergetskih podjetij je razviden iz posebnega poroila»pregled investicijskih vlaganj v elektroenergetske objekte v letu 2006 Realizacija v okviru razvojnih nartov oziroma letnih planov«- september 2007)

20 7 PLAE V spodnji analizi pla so prikazane bruto plae/zaposlenega v elektrogospodarskih podjetjih in premogovništvu (PV+RTH) za delavce po kolektivni pogodbi ter povprene bruto plae v R Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da so plae tako v R Sloveniji kot elektrogospodarskih in premogovniških podjetjih rasle hitreje kot inflacija. Rast bruto pla v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva je bila nekoliko višja kot pa povprena rast v RS. Povpreno so bruto plae na zaposlenega v podjetjih elektrogospodarstva višje od republiškega povpreja za 32 %, v podjetjih premogovništva pa za 33 %. Tabela 8: Kljuni podatki o bruto plaah delavcev po KP

21 8 ZAPOSLENI V letu 2006 je znašalo povpreno število zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu Slovenije 8.961 delavcev, od katerih je bilo 151 delavcev ali 1,69 % delavcev na individualni pogodbi, ostalo pa predstavljajo delavci s kolektivno pogodbo. V letu 2006 se je število delavcev glede na povpreno število delavcev v letu 2005 zmanjšalo za 245 delavcev, in to v najveji meri zaradi zmanjšanja števila delavcev v premogovništvu (indeks 93,1). 2005 2006 IND ( 06 / 05 ) delež IP dejavnost KP IP skupaj KP IP skupaj KP IP skupaj 2005 2006 EES 6.186 162 6.348 6.157 142 6.299 99,53 87,65 99,23 2,55 2,25 PV+RTH 2.845 13 2.858 2.653 9 2.662 93,25 69,23 93,14 0,45 0,34 skupaj 9.031 175 9.206 8.810 151 8.961 97,55 86,29 97,34 1,90 1,69 legenda : KP delavci z kolektivno pogodbo IP delavci z individualno pogodbo Tabela 9: Povpreno število zaposlenih po stanju

22 Podrobnejši podatki, tako koliinski kot vrednostni, so v prilogah te informacije o poslovanju

23 Opis 1 PREVZEM Realiz. 1-12 2005 Realiz. 1-12 2006 Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 4:2 2 3 4 5 6 1 DEM 2.450.760 10,8 2.400.128 11,5 97,9 2 SEL 279.926 1,2 350.010 1,7 125,0 3 SENG 305.785 1,4 370.327 1,8 121,1 4 Skupaj HE (1 do 3) 3.036.470 13,4 3.120.465 14,9 102,8 5 TEŠ 3.572.265 15,8 3.683.909 17,6 103,1 6 TEB 33.219 0,1 19.524 0,1 58,8 7 Skupaj HSE (4 do 6) 6.641.954 29,4 6.823.898 32,7 102,7 8 NEK 5.613.088 24,8 5.281.102 25,3 94,1 9 TET 588.499 2,6 632.139 3,0 107,4 10 TE-TOL 406.835 1,8 393.393 1,9 96,7 11 Kvalif. proizv. na pren. omr. 38.906 0,2 45.344 0,2 116,5 12 Skupaj pred. dispeiranje (9 do 11) 1.034.240 4,6 1.070.876 5,1 103,5 13 Skupaj proizvodnja (7+8+12) 13.289.282 58,8 13.175.876 63,1 99,1 14 Prejem iz tujine-števci 9.325.518 41,2 7.706.366 36,9 82,6 15 SKUPAJ PREVZEM (13+14) 22.614.801 100,0 20.882.242 100,0 92,3 ODDAJA 16.1 Lokacija Kidrievo 1.785.449 7,9 1.773.796 8,5 99,3 16.2 Lokacija Ruše 366.271 1,6 333.517 1,6 91,1 16.3 Lokacija Jesenice 336.235 1,5 368.808 1,8 109,7 16.4 Lokacija Ravne 152.118 0,7 157.628 0,8 103,6 16.5 Lokacija Štore 134.774 0,6 151.851 0,7 112,7 16 Skupaj neposredni odjem 2.774.848 12,3 2.785.600 13,3 100,4 17.1 Elektro Celje 1.866.012 8,3 1.922.843 9,2 103,0 17.2 Elektro Gorenjska 918.013 4,1 952.011 4,6 103,7 17.3 Elektro Ljubljana 3.709.417 16,4 3.825.281 18,3 103,1 17.4 Elektro Maribor 1.965.946 8,7 2.030.154 9,7 103,3 17.5 Elektro Primorska 1.555.888 6,9 1.624.185 7,8 104,4 17 Skupaj distribucija 10.015.277 44,3 10.354.474 49,6 103,4 18 Skupaj oddaja v Sloveniji (16+17) 12.790.124 56,6 13.140.074 62,9 102,7 19 Oddaja v tujino-števci 9.547.768 42,2 7.477.192 35,8 78,3 20 SKUPAJ NETO ODDAJA (18+19) 22.337.893 98,8 20.617.266 98,7 92,3 21.1 Izgube: Prevzem-neto oddaja (15-20) 276.908 1,2 264.977 1,3 95,7 21.2 Nakup izgub -doma 38.873 0,2 263.280 1,3 677,3 21.3 Nakup izgub -tujina 245.127 1,1 22.595 0,1 9,2 21.4 Skupaj nakup za pokritje izgub 284.000 1,3 285.875 1,4 100,7 21.5 Odstopanje pri izgubah (21.4-21.1) 7.092 0,0 20.898 0,1 294,7 22 SKUPAJ BRUTO ODDAJA (20+21.1) 22.614.801 100,0 20.882.242 100,0 92,3 P 1: Bilanca elektrine energije na prenosnem omrežju

24 PREVZEM ELEKTRINE ENERGIJE V DIS. OMREŽJE Realiz. 1-12 2005 Realiz. 1-12 2006 Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 06/05 1 IZ PRENOSNEGA OMREŽJA 10.015.277 96,2 10.354.474 95,6 103,4 2 OD KVALIFICIRANIH PROIZVAJALCEV 369.513 3,5 464.546 4,3 125,7 3 OD NEKVALIFICIRANIH PROIZVAJALCEV 8.108 0,1 3.259 0,0 40,2 4 PRETOKI ZNOTRAJ DISTRIBUC. OMREŽJA (PREVZEM) 22.138 0,2 12.887 0,1 58,2 5 UVOZ PREKO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA 87 0,0 90 0,0 103,1 6 SKUPAJ PREVZEM V DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE (1do 5) 10.415.123 100,0 10.835.255 100,0 104,0 ODDAJA ELEKTRINE ENERGIJE IZ DIS. OMREŽJA Realiz. 1-12 2005 Realiz. 1-12 2006 Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 06/05 7 TARIFNIM ODJEMALCEM (GJS DTO) 3.080.592 29,6 3.158.624 29,2 102,5 8 UPRAVIENIM ODJEMALCEM 6.538.729 62,8 6.881.921 63,5 105,2 8.1 Preko sektorja za oskrbo UO (trgovci v okviru distr. podj) 5.271.552 50,6 5.493.878 50,7 104,2 8.2 Preko ostalih pooblašenih trgovcev 1.267.177 12,2 1.388.043 12,8 109,5 9 NETO PORABA V RS NA DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU (7+8) 9.619.321 92,4 10.040.546 92,7 104,4 9.1 PRETOKI ZNOTRAJ DISTRIBUC. OMREŽJA (ODDAJA) 17.561 0,2 12.229 0,1 69,6 10 IZVOZ PREKO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA 143.985 1,4 184.916 1,7 128,4 11 SKUPAJ NETO ODDAJA (7 do 10) 9.780.867 93,9 10.237.691 94,5 104,7 12 IZGUBE V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU 634.256 6,1 597.564 5,5 94,2 13 SKUPAJ ODDAJA IZ DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA (11+12) 10.415.123 100,0 10.835.255 100,0 104,0 P 2: Bilanca elektrine energije na distribucijskem omrežju.

25 Opis Realiz. 1-12 2005 Realiz. 1-12 2006 Indeks MWh Delež (%) MWh Delež (%) 4:2 1 VIRI 2 3 4 5 6 1 DEM 2.450.760 10,6 2.400.128 11,2 97,9 2 SEL 279.926 1,2 350.010 1,6 125,0 3 SENG 305.785 1,3 370.327 1,7 121,1 4 Skupaj HE (1 do 3) 3.036.470 13,2 3.120.465 14,6 102,8 5 TEŠ 3.572.265 15,5 3.683.909 17,2 103,1 6 TEB 33.219 0,1 19.524 0,1 58,8 7 Skupaj HSE (4 do 6) 6.641.954 28,9 6.823.898 31,9 102,7 8 NEK 5.613.088 24,4 5.281.102 24,7 94,1 9 TET 588.499 2,6 632.139 3,0 107,4 10 TE-TOL 406.835 1,8 393.393 1,8 96,7 11 Kvalificirani proizvajalci na prenosnem omr. 38.906 0,2 45.344 0,2 116,5 12 Skupaj prednostno dispeiranje (9 do 11) 1.034.240 4,5 1.070.876 5,0 103,5 13 Skupaj proizvodnja na prenos. omr. (7+8+12) 13.289.282 57,7 13.175.876 61,7 99,1 14 Kvalificirani proizvajalci na distrib. omr. 369.513 1,6 464.546 2,2 125,7 15 Nekvalificirani proizvajalci na distrib. omr. 8.108 0,0 3.259 0,0 40,2 16 Skupaj proizvodnja na distrib. omr. (14+15) 377.621 1,6 467.804 2,2 123,9 17 Skupaj proizvodnja (13+16) 13.666.903 59,4 13.643.680 63,9 99,8 18 Prejem iz tujine-števci na prenosnem omr. 9.325.518 40,5 7.706.366 36,1 82,6 19 Uvoz preko distribucijskega omrežja 87 0,0 90 0,0 103,1 20 Skupaj uvoz (18+19) 9.325.606 40,5 7.706.456 36,1 82,6 21 Pretoki znotraj distribucijskega omr. (prevzem) 22.138 0,1 12.887 0,1 58,2 22 SKUPAJ VIRI (17+20+21) 23.014.647 100,0 21.363.023 100,0 92,8 PORABA 23.1 Lokacija Kidrievo 1.785.449 7,8 1.773.796 8,3 99,3 23.2 Lokacija Ruše 366.271 1,6 333.517 1,6 91,1 23.3 Lokacija Jesenice 336.235 1,5 368.808 1,7 109,7 23.4 Lokacija Ravne 152.118 0,7 157.628 0,7 103,6 23.5 Lokacija Štore 134.774 0,6 151.851 0,7 112,7 23 Skupaj poraba neposrednih odjemalcev 2.774.848 12,1 2.785.600 13,0 100,4 24.1 Tarifni odjemalci 529.079 2,3 545.387 2,6 103,1 24.2 Upravieni odjemalci 1.258.035 5,5 1.292.963 6,1 102,8 24 Elektro Celje 1.787.114 7,8 1.838.349 8,6 102,9 25.1 Tarifni odjemalci 327.507 1,4 324.756 1,5 99,2 25.2 Upravieni odjemalci 625.586 2,7 673.519 3,2 107,7 25 Elektro Gorenjska 953.093 4,1 998.275 4,7 104,7 26.1 Tarifni odjemalci 1.015.860 4,4 1.045.377 4,9 102,9 26.2 Upravieni odjemalci 2.551.456 11,1 2.677.533 12,5 104,9 26 Elektro Ljubljana 3.567.316 15,5 3.722.911 17,4 104,4 27.1 Tarifni odjemalci 772.339 3,4 794.290 3,7 102,8 27.2 Upravieni odjemalci 1.139.318 5,0 1.226.694 5,7 107,7 27 Elektro Maribor 1.911.656 8,3 2.020.984 9,5 105,7 28.1 Tarifni odjemalci 435.808 1,9 448.814 2,1 103,0 28.2 Upravieni odjemalci 964.334 4,2 1.011.213 4,7 104,9 28 Elektro Primorska 1.400.142 6,1 1.460.027 6,8 104,3 29.1 Skupaj tarifni odjemalci (24.1 do 28.1) 3.080.592 13,4 3.158.624 14,8 102,5 29.2 Skupaj upravieni odjemalci (24.2 do 28.2) 6.538.729 28,4 6.881.921 32,2 105,2 29 Skupaj poraba distribucijskih odjemalcev 9.619.321 41,8 10.040.546 47,0 104,4 30 Skupaj neto poraba v Sloveniji (23+29) 12.394.169 53,9 12.826.145 60,0 103,5 31.1 Oddaja v tujino-števci na prenosnem omr. 9.547.768 41,5 7.477.192 35,0 78,3 31.2 Izvoz preko distribucijskega omrežja 143.985 0,6 184.916 0,9 128,4 31 Skupaj izvoz 9.691.753 42,1 7.662.108 35,9 79,1 32 SKUPAJ NETO PORABA (30+31) 22.085.922 96,0 20.488.253 95,9 92,8 33 Pretoki znotraj distribucijskega omr. (oddaja) 17.561 0,1 12.229 0,1 69,6 34 SKUPAJ NETO PORABA S PRETOKI (32+33) 22.103.483 96,0 20.500.482 96,0 92,7 35.1 Izgube v prenosnem omrežju 276.908 1,2 264.977 1,2 95,7 35.2 Izgube v distribicijskem omrežju 634.256 2,8 597.564 2,8 94,2 35 Skupaj izgube 911.164 4,0 862.541 4,0 94,7 36 SKUPAJ BRUTO PORABA (34+35) 23.014.647 100,0 21.363.023 100,0 92,8 P 3: Viri in poraba elektrine energije v RS

26 Dobiek, izguba ( 1000 SIT ) Dobiek, izguba ( 1000 EUR ) Zap. Podjetja št. GN Realizacija GN Realizacija 1 DEM 3.326.307 4.999.272 13.880 20.862 2 SEL 82.468 67.713 344 283 3 SENG 764.599 1.070.358 3.191 4.467 4 TEB 114.505 496.938 478 2.074 5 TEŠ 243.456 395.489 1.016 1.650 6 PV 100.626 100.688 420 420 7 Skupaj HSE (1 do 6) 4.631.961 7.130.458 19.329 29.755 8 HSE d.o.o. 4.673.548 8.651.076 19.502 36.100 9 TET 1.302 176.862 5 738 10 TE-TOL 484.517 397.393 2.022 1.658 11 NEK 62.230 260 12 Proizvodnja (9 do 11) 485.819 636.485 2.027 2.656 13 EL CE 207.512 731.018 866 3.050 14 EL PRIM 367.651 559.599 1.534 2.335 15 EL GOR 103.099 350.220 430 1.461 16 EL LJ 1.177.255 2.213.830 4.913 9.238 17 EL MB 440.917 627.757 1.840 2.620 18 Distribucija (13 do 17) 2.296.434 4.482.424 9.583 18.705 19 ELES 124.424 7.183.942 519 29.978 20 GEN Energija 3.652.629 4.631.486 15.242 19.327 21 RTH -176.000-49.030-734 -205 P 4: Podatki iz izkaza poslovnega izida

27 z. DEM SEL SENG TEB TEŠ Elementi št. GN Real. Ind GN Real. Ind GN Real. Ind GN Real. Ind GN Real. Ind 1 Prihodki iz naslova prodaje el. en. 56.574 63.702 113 9.739 9.584 98 20.652 20.617 100 23.810 16.450 69 173.463 178.848 103 2 Ostali poslovni prihodki 1.071 648 61 1.501 1.493 100 303 322 106 633 1.452 229 6.079 6.133 101 3 Prevrednotovalni prihodki 38 66 175 13 27 219 5 5 92 58 32 55 1.328 1.601 121 4 Finanni prihodki 1.203 1.251 104 732 694 95 963 1.362 141 146 1.226 840 185 485 262 5 Drugi finanni in ostali prihodki 42 136 320 20 201 984 45 58 128 122 2 2 140 6 PRIHODKI (1 do 5) 58.927 65.803 112 12.005 12.000 100 21.968 22.364 102 24.648 19.282 78 181.057 187.069 103 Stroški materiala 790 857 108 260 334 128 368 344 93 11.518 4.016 35 115.045 119.914 104 7 Energetsko gorivo 10.302 2.852 28 111.410 116.356 104 8 Stroški vzdrževanja 322 356 111 136 162 119 159 120 75 200 144 72 2.587 2.591 100 9 Ostali stroški materiala 468 501 107 124 172 139 210 225 107 1.015 1.019 100 1.048 967 92 Stroški storitev 5.034 4.489 89 1.708 1.526 89 2.304 2.006 87 1.823 1.648 90 15.703 14.034 89 10 Storitve vzdrževanja 2.836 2.381 84 817 710 87 904 882 98 801 695 87 7.344 7.142 97 11 Ostali stroški storitev 2.198 2.108 96 891 816 92 1.400 1.124 80 1.022 953 93 8.358 6.892 82 Amortizacija 14.248 14.695 103 4.548 4.698 103 7.617 7.282 96 6.459 6.532 101 25.500 25.364 99 12 Amortizacija 14.248 14.695 103 4.548 4.698 103 7.617 7.282 96 6.459 6.532 101 25.500 25.364 99 Stroški dela 10.014 9.298 93 3.702 3.705 100 4.099 3.841 94 3.750 3.613 96 16.689 16.307 98 13 Plae zaposlencev 6.867 6.520 95 2.007 1.915 95 2.782 2.669 96 2.660 2.539 95 11.048 10.927 99 14 Prispevki in dajatve delodajalca 1.614 1.480 92 574 591 103 679 616 91 603 565 94 2.596 2.539 98 15 Dodatno pokojninsko zavarovanje 325 311 96 94 108 115 104 106 101 103 104 101 523 524 100 16 Ostali stroški dela 1.209 988 82 1.027 1.090 106 533 450 84 385 405 105 2.523 2.318 92 Drugi stroški 14.903 15.492 104 1.092 1.153 106 1.722 1.738 101 329 367 111 3.749 4.570 122 17 Nadom. za zemlj., vodni prisp., idr. 14.494 14.783 102 1.074 1.041 97 1.670 1.608 96 263 282 107 3.557 4.308 121 18 Ostali stroški 409 709 173 18 112 621 52 130 248 66 86 129 193 262 136 Poslovni in finanni odhodki 58 95 165 350 298 85 1.607 1.523 95 291 406 140 3.354 5.225 156 19 Obresti 0 1.452 1.372 95 291 383 132 3.304 3.344 101 20 Prevrednotovalni poslovni odhodki 15 34 221 294 222 75 13 19 151 12 24 1.856 21 Ostali odhodki 42 61 144 55 76 138 143 131 92 11 26 25 94 Davki 15 4 1.060 1.163 110 625 3 22 Davek iz dobika 1.060 1.167 110 626 23 Odloženi davki 15 4-4 -1 3 24 STROŠKI IN ODHODKI (7 do 23) 45.047 44.941 100 11.660 11.717 100 18.777 17.897 95 24.170 17.209 71 180.041 185.418 103 25 DOBIEK (6-24) 13.880 20.862 150 344 283 82 3.191 4.467 140 478 2.074 434 1.016 1.650 162 26 IZGUBA (24-6) P 5: Podatki iz izkaza poslovnega izida za proizvodnja podjetja v 000 EUR