Finančna statistika Uroš Geršak PREDSTAVITEV RAZISKAVE O DOSTOPNOSTI FINANČNIH VIROV ZA PODJETJA 2018 Banka Slovenije od 2011 izvaja raziskavo o dostopnosti finančnih virov za podjetja, od 2016 pa, zaradi zmanjševanja poročevalskega bremena podjetij in drugih sinergij, v sodelovanju s SID banko. V vseh letih je bil namen raziskave pridobiti mnenje podjetij o financiranju v Sloveniji. Pri tem smo podjetja razdelili na mikro, mala, srednja in velika podjetja ter štiri dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in storitve). V predstavitvi raziskave se osredotočamo na mala in srednja podjetja (MSP), podrobnejši podatki pa so objavljeni za vse velikosti podjetij (Priloga 4). V vprašalniku 2018 smo ohranili večino vprašanj iz preteklih let in obdržali podobnost z vprašalnikom ECB. V primerjavi z vprašalnikom 2017 smo dodali vprašanje o velikosti financiranja morebitnih razvojnih projektov. Vprašalnik je priložen v Prilogi 1. V vzorcu je bilo 3.116 podjetij. Odgovorilo je 1.038 podjetij, kar pomeni, da je bila stopnja odgovora 33 %. Podrobnejše informacije o vzorcu so v Prilogi 2. Najpomembnejše ugotovitve Stanje na področju financiranja se še naprej izboljšuje, vendar za manj kot v preteklem letu. Večina podjetij je odgovorila, da je stanje na področju financiranja ostalo nespremenjeno. Preostala podjetja so večinoma izbrala, da se je stanje izboljšalo. V 2018 so MSP najbolj omejevali predpisi in stroški proizvodnje ali dela. Dostopnost do financiranja je bila eden najmanj pomembnih dejavnikov omejitve poslovanja. MSP so v 2018 največ povpraševali po bančnih posojilih in lizingu, izboljšala se je tudi dostopnost (ponudba) do vseh virov financiranja. Število vlog MSP za prekoračitev na tekočem računu, kreditno linijo, negativno stanje na tekočem računu in lizing se je zmanjšalo, medtem ko je število vlog za bančno posojilo in druge vire ostalo nespremenjeno. V 2018 je bila uspešnost podjetij pri pridobivanju sredstev iz bančnih posojil slabša kot v 2017, razen za bančna posojila od pet do deset let. Izboljšala se je uspešnost MSP za komercialne kredite in prekoračitve na tekočem računu. MSP za 2019 ocenjujejo, da se stanje na področju dostopnosti do virov financiranja ne bo bistveno spremenilo.
Kazalo 1 Vpliv na poslovanje 2 2 Pregled virov financiranja v podjetjih 3 2.1 Namen porabe sredstev 5 3 Potrebe po zunanjem financiranju 6 4 Dostopnost zunanjega financiranja in dejavniki, ki vplivajo nanj 7 4.1 Dostopnost do zunanjega financiranja 7 4.2 Dejavniki, ki vplivajo na zunanje financiranje 8 5 Vložene zahteve za financiranje in njihova uspešnost 9 5.1 Intenzivnost povpraševanja po virih financiranja 10 5.2 Uspešnost vloženih zahtev 10 6 Pogoji financiranja 12 7 Pričakovanja glede dostopnosti do zunanjega financiranja 13 8 Namera investiranja v razvojni projekt in viri financiranja 13 9 Sestavljen kazalnik finančne vrzeli po metodologiji ECB 14 10 Dodatno mnenje izpolnjevalcev 17 Priloge: Priloga 1: Vprašalnik Priloga 2: Poročilo o izvedbi raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2016 Priloga 3: Dodatni komentar Priloga 4: Odgovori na vprašanja Mnenja in zaključki, objavljeni v tej publikaciji, ne izražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije ali njenih organov.
1 Vpliv na poslovanje V 2018 MSP najbolj omejujejo 1 predpisi (44 %) in stroški proizvodnje ali dela (41 %), sledijo pa dostopnost kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev, domače povpraševanje in konkurenca z okoli 38 %. Glede na 2017 je največja sprememba za dejavnik plačilna disciplina, ki je bil v 2017 na tretjem mestu, v 2018 pa je bil na šestem. Drugi dejavniki so manj pomembni (slika 1). Dostopnost do financiranja je tako kot v preteklih štirih letih eden najmanj pomembnih dejavnikov omejitve poslovanja. Slika 1: Najbolj pereči problemi za MSP (v %) Predpisi -8 26 18 Stroški proizvodnje ali dela -10 24 16 Konkurenca -11 22 15 Dostopnost do kv. osebja/izk. menedžerjev -13 25 13 Domače povpraševanje -23 18 20 Plačilna nedisciplina -15 18 17 Iskanje strank -17 16 8 Dostopnost do financiranja -26 14 10 Tuje povpraševanje -43 12 10-80% -60% -40% -20% 0% 20% 40% 60% 80% Nevtralno Srednje omejuje poslovanje Zelo omejuje poslovanje Malo omejuje poslovanja Ne omejuje poslovanje Vir: Anketa BS. Vsi MSP. Odgovori podjetij po dejavnostih se razlikujejo za (i) stroške proizvodnje ali dela, ki so za trgovino manj pomembni, (ii) dostopnost kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev, ki so za trgovino in storitve manj pomembni, (iii) domače povpraševanje, ki je za trgovino najpomembnejši dejavnik ter (iv) konkurenco za industrijo in gradbeništvo, ki je manj pomembna (tabela 1). Dostopnost do financiranja je za vse dejavnosti eden najmanj omejujočih dejavnikov poslovanja. Tabela 1: Mesto za zelo in delno omejujoč dejavnik poslovanja za MSP po dejavnostih Dejavnik/mesto Ind. Grad. Trg. Stor. MSP Predpisi 1 2 2 1 1 Stroški proizvodnje ali dela 3 3 5 2 2 Dostopnost kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev 2 1 6 6 3 Domače povpraševanje 4 6 1 4 4 Konkurenca 7 5 3 3 5 Plačilna nedisciplina 5 4 4 5 6 Iskanje strank 9 8 7 7 7 Dostopnost do financiranja 8 7 8 9 8 Tuje povpraševanje 6 9 9 8 9 Vir: Anketa BS. Vsi MSP. Če razvrstimo vpliv na poslovanje samo po najbolj omejujočem dejavniku (tabela 2), se v 2018 glede na 2017 razvrstitev dejavnikov ni zelo spremenila. Domače povpraševanje je dejavnik, ki najbolj omejuje poslovanje MSP, pomembneje sta se spremenili pomembnosti za stroške proizvodnje ali dela (s 6. na 4. mesto) in predpise (s 3. na 2. mesto). Med njima je na tretjem mestu plačilna disciplina. 1 Upoštevamo odgovore»zelo«in»srednje«omejuje poslovanje. 2
Dostopnost do financiranja, ki je bila do 2014 za MSP med najbolj omejujočimi dejavniki, je od 2015 nepomemben dejavnik. Tabela 2: Mesto najbolj omejujočega dejavnika za poslovanje za MSP med 2012 in 2018 Dejavnik/mesto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Domače povpraševanje - - - - 1 1 1 Predpisi 4 4 2 4 5 3 2 Plačilna nedisciplina 1 1 1 1 3 2 3 Stroški proizvodnje ali dela 3 3 4 3 4 6 4 Konkurenca 5 5 5 2 2 4 5 Dostopnost kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev 7 7 7 7 7 5 6 Tuje povpraševanje - - - - 9 7 7 Dostopnost do financiranja 2 2 3 6 6 9 8 Iskanje strank 6 6 6 5 8 9 9 Vir: Anketa BS. Vsi MSP. Za velika podjetja so v 2018 najbolj omejujoči dejavniki konkurenca, stroški proizvodnje ali dela in dostopnost do kvalificiranega osebja ali menedžerjev. Dostopnost do financiranja je tudi za velika podjetja eden najmanj pomembnih omejujočih dejavnikov poslovanja. V evroobmočju 2 je za MSP dostopnost do kvalificiranega osebja ali menedžerjev postala najbolj omejujoč dejavnik konec leta 2017, na drugo mesto je padlo iskanje strank, ki je bilo od 2009 na prvem mestu. Sledijo trije dejavniki s približno enakim odgovorom: predpisi, stroški proizvodnje ali dela in konkurenca. Dostopnost do financiranja je na zadnjem mestu. 2 Pregled virov financiranja v podjetjih Podjetja za svoje financiranje uporabljajo notranje ali zunanje vire financiranja. Notranji viri financiranja so privarčevani zaslužek ali prodaja sredstev, lastniški kapital, vsi drugi pa so zunanji viri financiranja. Od tega sta nas posebej zanimala bančna vira zunanjega financiranja: (i) bančno posojilo in (ii) prekoračitev tekočega računa, kreditna linija, negativno stanje na kreditnih karticah (v nadaljevanju: prekoračitev tekočega računa). V 2018 smo v vprašalniku spremenili naziv za»privarčevani zaslužek ali prodaja sredstev«v»zadržani dobiček, prodaja sredstev«. V 2018 se je uporaba tega vira znižala za 20 odstotnih točk. Ker ne vemo, kolikšen delež spremembe je posledica preimenovanja vprašanja in kolikšen delež je posledica dejanskih sprememb v uporabi tega vira, medletna primerjava podatkov za ta vir financiranja ni primerna. V 2018 so se MSP večinoma financirali (glej sliko 2) z bančnimi posojili in lizingom (39 %), zadržanimi dobički ali prodajo sredstev (33 %) ter prekoračitvijo na tekočem računu, kreditno linijo ali negativnim stanjem na kreditnih karticah (25 %). Dolžniško financiranje podjetij ni pomembno. Velika podjetja uporabljajo podobne vire financiranja kot MSP, najpogosteje zadržane dobičke ali prodajo sredstev (49 %), sledijo bančna posojila (42 %) in lizing (35 %). 2 Anketa ECB je polletna; upoštevali smo anketo, ki se nanaša na obdobje od aprila do septembra 2018. Gre za Survey on the access to finance of SMEs in the euro area (http://www.ecb.europa.eu/stats/ecb_surveys/safe/html/index.en.html). 3
Slika 2: Viri financiranja podjetij (v %) Bančno posojilo 60 Zadržani dobiček ali prodaja sredstev Prekoračitev na tekočem računu, kreditna linija, negativno stanje na kreditnih karticah 50 40 30 20 10 0 Komercialni kredit Lastniški kapital Ostala posojila Vir: Anketa BS. Vsa podjetja. Odkup kratkoročnih terjatev, faktoring Lizing MSP Veliko Srednje Malo V primerjavi z evroobmočjem so bistvene razlike še vedno v večji uporabi zadržanega dobička ali prodaje sredstev v Sloveniji (33 %) kot v evroobmočju (25 %) in bančnega posojila (Slovenija 39 %, evroobmočje 18 %). MSP v evroobmočju bolj kot v Sloveniji uporabljajo prekoračitev na tekočem računu (Slovenija 25 %, evroobmočje 35 %) in komercialne kredite (Slovenija 9 %, evroobmočje 14 %). V 2018 se je delež MSP, ki niso zaprosili za zunanje vire financiranja, povečal za 3 odstotne točke na 55 %. MSP ne zaprosijo za zunanje vire financiranja, ker imajo dovolj notranjih virov (tabela 3). Ta razlog je v 2018 navedlo 66 % MSP, kar je za 8 odstotnih točk več kot v 2017. Drugi poglavitni razlog so omejitve zunanjega financiranja (glej razloge naštete med modrima črtama v tabeli 3). V 2018 jih je izbralo 14 % MSP, kar je manj kot v 2017 (20 %). V 2018 je le 5 % MSP odložilo investicijski projekt. Tabela 3: Razlogi, da podjetja niso zaprosila za zunanje financiranje (v %) (v %) Veliko MSP Srednje Malo NISO zaprosili za zunanje vire financiranja 51 55 53 56 Razlog, da niste zaprosili za zunanje financiranje? Imamo dovolj notranjih virov (privarčevani zaslužek, prodana sredstva). 84 66 86 62 Investicijski projekt je bil odložen. 2 5 4 5 Zaradi možne zavrnitve prošnje za zunanje financiranje. 0 5 2 5 Postopek za odobritev zunanjega financiranja preveč kompleksen. 0 2 0 3 Stroški financiranja so previsoki. 3 3 0 4 Zahteve bank po zavarovanju posojila so bile nesprejemljive. 0 4 2 4 Zaradi možnosti izgube nadzora (lastništva) v podjetju. 0 1 0 1 Ostalo 12 15 6 Vir: Anketa BS. Podjetja, ki niso zaprosila za zunanje financiranje. 16 V 2018, glede na 2017, se je delež velikih podjetij, ki niso zaprosila za zunanje financiranje, povečal s 33 % na 51 %. Glavni razlog za to je, da imajo dovolj notranjih virov (povečanje s 71 % na 84 %), drugi razlogi so manj pomembni. 4
MSP v evroobmočju ne zaprosijo za zunanji vir financiranja, ker ne potrebujejo zunanjega financiranja (76 %), medtem ko 18 % MSP ne zaprosi za zunanje financiranje zaradi omejitev na strani zunanjega financiranja. V 2018 smo vprašanje»v kateri instituciji ste pridobili/zaprosili za zunanje financiranje?«razdelili na bančne in nebančne vire financiranja. Večina MSP se je za bančne vire zadolžila v domačih bankah v tuji lasti 3 (48 %) in v velikih domačih bankah (43 %). Za nebančne vire financiranja velja podobno; MSP največ virov pridobijo v domačih bankah v tuji lasti (27 %), v velikih domačih bankah (29 %) in v lizinških podjetjih (22 %). BS z anketo o povpraševanju podjetij po posojilih zbira podatke bank in hranilnic o povpraševanju nefinančnih družb po posojilih (v nadaljevanju: anketa bank 4 ). Podatki med anketama niso popolnoma primerljivi. V anketi podjetij sprašujemo o potrebah po določenih virih financiranja, kar ne pomeni, da so podjetja dejansko zaprosila za vir. Druga razlika med anketama je, da so podatki v anketi bank vrednostni, v anketi podjetij pa uporabljamo število podjetij. Poleg tega v analizi ankete obravnavamo samo mala in srednja podjetja (mikro in velika podjetja niso zajeta) ter ne upoštevamo vseh dejavnosti. Po podatkih ankete bank so v prvi polovici 2018 največ novih posojil odobrile domače banke v tuji lasti (52 %), velike domače banke (44 %) in male domače banke (4 %). 2.1 Namen porabe sredstev V 2018, kot v 2017, so MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje, enak delež pridobljenih sredstev namenili investicijam (32 %) in tekočemu poslovanju (32 %). Tudi druge kategorije so ostale na približno enaki ravni kot v 2017. Slika 3: Namen porabe sredstev MSP 9% 4% 13% 6% 4% 32% Investicije Tekoče poslovanje Financiranje izvoza Prestrukturiranje dolga Raziskave in razvoj Širitev prodaje Ostalo 32% Vir: Anketa BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. V 2018 so MSP v dejavnosti gradbeništva in trgovine največ sredstev namenili tekočemu poslovanju (tabela 4), v dejavnosti industrije in storitev pa so več sredstev namenili investicijam. V primerjavi s preteklim letom, so MSP v vseh dejavnosti, razen v industriji, povečali sredstva za inovacije, raziskave in razvoj. 3 Definicija bank je enaka tisti, ki jo uporabljamo v anketi o povpraševanju podjetij po posojilih. 4 Ankete o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb po dejavnostih so objavljene kot samostojne publikacije do 2015 (https://www.bsi.si/publikacije/druge-publikacije/publikacije-ki-ne-izhajajo-vec) in od 2015 naprej v okviru Poročila o finančni stabilnosti (https://www.bsi.si/publikacije/porocilo-o-financni-stabilnosti). 5
Velika podjetja so namenila približno enak delež pridobljenih virov zunanjega financiranja investicijam (31 %) in tekočemu poslovanju (33 %). Tabela 4: Uporaba pridobljenih sredstev v MSP po dejavnostih (v %) (v %) MSP Ind. Grad. Trg. Stor. MSP Kaj je bil glavni namen uporabe sredstev? 100 100 100 100 100 Investicije 34 31 27 34 32 Tekoče poslovanje 32 36 31 31 32 Financiranje izvoza 5 4 6 1 4 Prestrukturiranje dolga 3 7 8 9 6 Inovacije, raziskave in razvoj 10 11 13 15 12 Širitev prodaje 10 10 11 7 9 Ostalo 6 2 4 4 4 Vir: Anketa BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. V evroobmočju so MSP 43 % sredstev namenili investicijam, 36 % tekočemu poslovanju, okoli 20 % najemanju in izobraževanju zaposlenih ter razvoju novih proizvodov oziroma storitev, 14 % pa refinanciranju oziroma poplačilu obstoječih obveznosti. Po podatkih ankete bank so v prvi polovici 2018 podjetja povpraševala po posojilih za tekoče poslovanje (43 %), posojilih za investicije (43 %), posojilih za prestrukturiranje (6 %) in drugih posojilih (8 %). 3 Potrebe po zunanjem financiranju Tudi v 2018 je večina MSP izbrala, da so potrebe po vseh virih financiranja ostale nespremenjene. Če pogledamo neto odgovore 5, so v tem letu največ povpraševali po bančnih posojilih in lizingu, neto potrebe so se povečale za 26 oziroma 12 odstotnih točk (slika 4). Neto potrebe po drugih virih financiranja so se povečale za bistveno manj, medtem ko so se neto potrebe po komercialnih kreditih znižale za odstotno točko. Slika 4: Sprememba v povpraševanju po zunanjem financiranju neto, o. t. 100% 24 16 26 5 0-1 8 4 7 15 9 12 13 4 4 6 8 4 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Bančno posojilo Komercialni kredit Lastniški kapital Lizing Odkup kratkoročnih terjatev, faktoring Povečale Ostale nespremenjene Zmanjšale Ni relevantno Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. Prekoračitev na tekočem računu 5 Neto je razlika med odgovori»povečal«in»zmanjšal«. 6
V 2018 so se MSP v gradbeništvu (37 odstotnih točk) in trgovini (28 odstotnih točk) nadpovprečno povečale neto potrebe po bančnih virih financiranja. V primerjavi z 2017 so se MSP iz teh dveh dejavnosti nadpovprečno povečale tudi potrebe po drugem zunanjem financiranju (trgovina), lizingu (gradbeništvo), odkupu kratkoročnih terjatev ali faktoringu (gradbeništvo in trgovina) in prekoračitvi na tekočem računu ali kreditni liniji ali negativnem stanju na kreditnih karticah (trgovina). MSP v industriji in storitvah, so v 2018 podpovprečno povpraševali po zunanjih virih financiranja. V velikih podjetjih so se v 2018 tako kot v MSP najbolj povečale neto potrebe (povpraševanje) po bančnem posojilu (53 %, od tega najbolj za industrijska podjetja 73 %), povečale pa so se tudi neto potrebe po drugih virih financiranja, razen za drugo zunanje financiranje. V evroobmočju so se v MSP najbolj povečale neto potrebe po lizingu, odkupu kratkoročnih terjatev in komercialnem kreditu. 4 Dostopnost do zunanjega financiranja in dejavniki, ki vplivajo nanj 4.1 Dostopnost do zunanjega financiranja Prav tako kot v 2017 je večina MSP v 2018 menila, da je dostopnost do zunanjega financiranja ostala nespremenjena (slika 5). MSP so v 2018 ocenjevali, da se je neto dostopnost za vse vire izboljšala že drugo leto zaporedoma, predvsem za oba bančna vira in lizing (okoli 15 odstotnih točk) ter odkup kratkoročnih terjatev ali faktoring (9 odstotnih točk). Neto dostopnost do drugih dveh virov financiranja, tj. do lastniškega kapitala in komercialnih kreditov, se je izboljšala za okoli 5 %. Slika 5: Sprememba dostopnosti do zunanjega financiranja MSP neto, o. t. 100% 4 19 15-1 3 5 3 4 4 6 15 14 6 8 9 1 12 14 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Bančno posojilo Komercialni kredit Lastniški kapital Lizing Odkup Prekoračitev na kratkoročnih tekočem računu... terjatev, faktoring Izboljšala Ostala nespremenjena Poslabšala Ni relevantno Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. Pri ocenjevanju dostopnosti do virov financiranja so v 2018 MSP v dejavnosti industrije, za vse vire financiranja ocenili, da se je neto dostopnost izboljšala za manj kot v 2017, medtem ko so druge dejavnosti praviloma ocenjevale, da se je izboljšala. To ne velja za gradbeništvo za bančno posojilo, kjer so MSP v 2018 za 11 odstotnih točk manj pozitivno ocenjevali neto dostopnost kot v letu 2017 (34 %). Za velika podjetja se je neto dostopnost vseh zunanjih virov financiranja ponovno izboljšala, zlasti za bančna vira financiranja, lastniški kapital in lizing. 7
Za MSP v evroobmočju se je dostopnost do financiranja izboljšala, najbolj za lizing ali odkup kratkoročnih terjatev (16 %), ter za okoli 11 % za oba bančna vira in komercialne kredite. 4.2 Dejavniki, ki vplivajo na zunanje financiranje Dostopnost do zunanjega financiranja je pomembna s stališča financiranja podjetja in je odvisna od številnih dejavnikov. Dejavnike lahko razdelimo na gospodarsko stanje, dejavnike, odvisne od samega podjetja, ter na odnos poslovnih partnerjev in posojilodajalcev do podjetja. Pozitivno ocenjevanje dejavnikov, neposredno povezanih s poslovanjem MSP, se nadaljuje tudi v 2018. Vsi trije dejavniki, tj. stanje podjetja (v smislu dobičkonosnosti), kreditna zgodovina in lastni kapital, so se zelo izboljšali: neto 23, 24 oziroma 21 odstotnih točk. Tudi pozitivno ocenjevanje preostalih dejavnikov se v 2018 nadaljuje, predvsem splošno ekonomsko stanje, pripravljenost bank za odobritev posojila in pripravljenost investitorjev za odobritev lizinga. Večina MSP je za vse naštete dejavnike odgovorila, da so ostali nespremenjeni (slika 6). Slika 6: Vpliv različnih dejavnikov na dostopnost do zunanjega financiranja MSP neto, o. t. 100% -7 0 0 7 27 25 8 17 21 1 5 4 4 37 21 13 36 23 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Dostopnost do državne finančne podpore vključujoč garancije Pripravljenost bank za odobritev posojila Pripravljenost investitorjev za odobritev lizinga Pripravljenost Splošno ekonomsko poslovnih partnerjev stanje za odobritev komercialnega kredita Izboljšala Ostala nespremenjena Poslabšala Ni relevantno Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. Stanje vašega podjetja, v smislu prodaj in dobičkonosnosti ali poslovnega načrta Odgovori MSP po dejavnostih so podobni podatkom za vsa podjetja. Za vse dejavnike dostopnosti financiranja so v 2018 industrijski MSP odgovarjali manj pozitivno kot v 2017, medtem ko so jih MSP v drugih dejavnostih praviloma ocenjevali bolj pozitivno. To ne velja za dva dejavnika: splošno ekonomsko stanje in stanje podjetja (v smislu dobičkonosnosti), ki so ju MSP ocenjevali manj pozitivno. Tudi velika podjetja so stanje v 2018 ocenjevala neto pozitivno, vendar pa manj pozitivno kot v 2017. MSP v evroobmočju, podobno kot v Sloveniji, pozitivno ocenjujejo vse dejavnike, ki vplivajo na zunanje financiranje, razen dostopnosti do državne finančne podpore vključno z garancijo. 8
5 Vložene zahteve za financiranje, njihova uspešnost in intenzivnost povpraševanja Od 2017 smo vprašanje o vloženih zahtevah za bančno posojilo razdelili po ročnosti. Zaradi primerjave podatkov s preteklimi leti (tabela 5), smo kot podatek o vloženih zahtevah za bančno posojilo upoštevali samo eno 6 vloženo zahtevo za posamezno podjetje. Delež zahtev za vse vire financiranja ostaja skoraj nespremenjen, razen za lizing, kjer se je delež zahtev zmanjšal za 3 odstotne točke. Tabela 5: Vložene zahteve za posamezne vire financiranja MSP med 2011 in 2018 Vložena zahteva (%) 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Prekoračitev na tekočem računu, kreditna linija, negativno stanje na kreditnih karticah 28 24 23 22 22 20 22 20 Bančno posojilo* 46 42 40 40 37 32 30 31 Komercialni kredit 14 7 6 6 6 7 5 6 Lizing - - - - - 20 24 21 Odkup kratkoročnih terjatev, faktoring - - - - - 12 8 8 Drugo zunanje financiranje** 15 15 12-6 4 5 3 Bančna posojila po ročnosti*** Bančno posojilo do enega leta - - - - - - 16 16 Bančno posojilo nad enim in do vključno pet let - - - - - - 14 13 Bančno posojilo nad pet in do vključno deset let - - - - - - 10 9 Bančno posojilo nad deset let - - - - - - 3 Vir: Anketa in preračun BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. 2 * V podatku za bančno posojilo upoštevamo podjetja, ki so vložila zahtevo za katero koli ročnost, samo enkrat. ** Drugo zunanje financiranje do 2014 vključuje tudi lizing, odkup kratkoročnih terjatev, faktoring. V 2014 nismo spraševali po drugem zunanjem financiranju in smo ga v 2015 znova vključili v anketo. Drugo zunanje financiranje vključuje vse preostale dejavnike zunanjega financiranja. *** V podatkih za bančno posojilo po ročnostih so upoštevane vse vloge podjetij. Če pogledamo števila vloženih zahtev za bančno posojilo po ročnosti, s tem da upoštevamo vse vloge posameznega MSP, jih je 29 % vložilo vlogo za kratkoročna (do enega leta), 9 % za srednjeročna posojila (do pet let) in 2 % za dolgoročna posojila (nad pet let). Med MSP po dejavnostih (tabela 6) ni velikih razlik v številu vloženih zahtev za vse oblike financiranja. Tabela 6: Vložene zahteve za posamezne vire financiranja v 2018 Vložena zahteva (v %) Ind. Grad. Trg. Stor. MSP Bančno posojilo 36 28 35 25 31 Prekoračitev na tekočem računu 21 18 20 19 20 Komercialni kredit 7 7 5 5 6 Lizing 19 20 25 20 21 Odkup kratkoročnih terjatev, faktoring 9 12 10 6 8 Drugo zunanje financiranje 6 0 1 3 3 Vir: Anketa in preračun BS. Velika podjetja so v 2018, tako kot v 2017, vložila največ zahtev za bančna vira financiranja, za bančno posojilo je zaprosilo 41 % podjetij in za prekoračitev na tekočem računu 21 %. Podatki iz ankete bank, ki se nanašajo na prvo polovico 2018, kažejo medletno povečanje kreditnega povpraševanja nefinančnih podjetij za 8 %. 6 Podjetje je lahko vložilo več vlog za posojila različnih ročnosti, pri štetju vloženih vlog za vir bančno posojilo je bilo upoštevano samo enkrat. 9
V 2018, v primerjavi z enakim obdobjem 2017, so MSP evroobmočja zmanjšali število vloženih zahtev za komercialne kredite in za druge zunanje vire financiranja (okoli 2 odstotni točki), medtem ko je število vlog za oba bančna vira ostalo nespremenjeno. 5.1 Intenzivnost povpraševanja po virih financiranja S tem vprašanjem preverimo, za kakšen znesek so podjetja vložila zahtevo za zunanje financiranje. Merimo ga relativno na njihovo bilančno vsoto. Nizko povpraševanje pomeni vloženo zahtevo v višini do 10 % bilančne vsote, srednje med 10 % in 30 % bilančne vsote ter visoko nad 30 % bilančne vsote podjetja. Večina MSP je opredelila svoje povpraševanje po posameznih virih financiranja kot nizko (slika 7), razen za dolgoročna posojila (nad 5 let), kjer jih je več izbralo, da je bilo povpraševanje srednje intenzivno. Za bančna posojila nad 10 let je v 2018, drugače kot v 2017, za skoraj 30 odstotnih točk manj MSP izbralo, da je bila intenzivnost povpraševanja visoka (nad 30 % bilančne vsote). Slika 7: Intenzivnost povpraševanja po virih financiranja (v %) 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Prekoračitev na Bančno posojilo tekočem računu do enega leta... Bančno posojilo nad enim in do vključno pet let Bančno posojilo nad pet in do vključno deset let Bančno posojilo nad deset let Komercialni kredit Nizko Srednje Visoko Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so vložili vlogo za posamezno vrsto zunanjega financiranja. Za MSP po dejavnostih velja enako; večinoma je intenzivnost povpraševanja po naštetih virih povpraševanja nizka (do 10 % bilančne vsote), razen za dejavnost gradbeništva za kratkoročno posojilo (do enega leta), pri katerem je bila intenzivnost povpraševanja srednja (med 10 % in 30 % bilančne vsote). Tudi večina velikih podjetij je izbrala, da je intenzivnost povpraševanja po naštetih virih povpraševanja nizka, razen za dolgoročnejša bančna posojila (nad 5 let), kjer so izbrali, da je bila intenzivnost povpraševanja srednje visoka. 5.2 Uspešnost vloženih zahtev V 2018, glede na 2017, se je za MSP popolna uspešnost (podjetje dobi vsa sredstva) povečala za komercialne kredite, prekoračitev na tekočem računu in za bančno posojilo med 5 in 10 let, za druge vire pa je ostala nespremenjena oziroma se je znižala. Popolna uspešnost se je najbolj znižala za bančno posojilo nad 10 let (za 21 odstotnih točk), za bančna posojila (skupaj) se je znižala za 6 odstotnih točk, za prav toliko pa se je izboljšala za prekoračitev na tekočem računu. Lizing 10
Zunaj bančnega sistema se je popolna uspešnost izboljšala za 8 odstotnih točk za drugo zunanje financiranje, za druge vire pa je ostala nespremenjena. Celotna uspešnost vloženih zahtev (podjetje dobi vsaj del sredstev) je v 2018 ostala približno enaka kot v 2017 za vse vire financiranja, razen za bančno posojilo do 1 leta, kjer se je znižala za 10 odstotnih točk, in za drugo zunanje financiranje, kjer se je povečala za 10 odstotnih točk. Medletno se za MSP število zavrnjenih vlog zmanjšuje za vse zunanje vire financiranje. Na bančnih posojilih se je število zavrnjenih vlog zmanjšalo za 4 odstotne točke, na prekoračitvi na tekočem računu in pri komercialnih kreditih za 2 oziroma 3 odstotne točke, medtem ko je bilo pri lizingu zavrnjenih samo 1 % vlog. Slika 8: Uspešnost MSP (v %) 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 75 69 83 73 78 68 61 69 59 61 76 75 75 55 54 78 84 20% 38 10% 0% 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 Bančno posojilo Bančno posojilo do 1 l. Bančno Bančno posojilo 1-5 l. posojilo 5-10 l. Bančno posojilo nad 10 l. Komercialni kredit Lizing Odkup kratkoročnih terjatev, faktoring Prekoračitev na tekočem računu... Prejeta vsa sredstva (100%) Prejeta večina sredstev (med 75% in 99%) Delno prejeta sredstva (med 1% in 74%) Zahteva umaknjena zaradi visokih stroškov Zahteva zavrnjena Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so zaprosili za zunanje financiranje. Velika podjetja so praviloma uspešnejša kot MSP pri pridobivanju vseh vrst zunanjega financiranja. V evroobmočju se je v proučevanem obdobju popolna uspešnost zunanjega financiranja malenkostno znižala za vse vire. Popolna uspešnost vlog za oba bančna vira je okoli 74 %, za komercialni kredit je 71 %, medtem ko je za drugo zunanje financiranje 77 %. Zelo malo anketiranim podjetjem so banke zavrnile vložene zahteve, zato teh podatkov ne moremo prikazati. Po podatkih ankete bank sta bila v prvem polletju 2018 glavna razloga za zavrnitev vlog nestrinjanje stranke s pogoji in slaba boniteta komitenta. Največ MSP je za sredstva zaprosilo (slika 9) pri eni banki (54 %), pri dveh 25 %, pri treh 11 %, medtem ko je pri več kot treh bankah za sredstva zaprosilo 6 % podjetij. Opazno je, da se delež zaprosil pri eni banki povečuje, v 2017 je bilo tako le 45 % MSP, ki so za sredstva zaprosili v eni banki. 11
Slika 9: Število bank, v katerih so MSP zaprosila za posojilo 5% 5% 11% Ena Dve 25% 54% Tri Več Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so vložili vlogo za financiranje v bančnem sistemu. 6 Pogoji financiranja Pogoje financiranja razdelimo na cenovne (obrestna mera in drugi stroški) in necenovne (velikost posojila, poroštva, ročnost). Na vprašanje so odgovarjala podjetja, ki so za sredstva zaprosila v bančnem sistemu. V 2018 večina MSP meni, da so pogoji financiranja ostali nespremenjeni (slika 10). Neto odgovori kažejo, da več MSP meni, da so se neto izboljšali cenovni in tudi necenovni pogoji, razen poroštvenih zahtev in drugih pogojev, ki se vsa leta poslabšujejo. Slika 10: Pogoji financiranja za MSP neto, o. t. -28-28 -18-10 -9-5 7 17 17 2 7 7 7 8 3 4 100% 13 8 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Obrestna mera Ostali stroški financiranja, ki niso obrestna mera Razpoložljiva velikost posojila ali kreditne linije Razpoložljiva Poroštvene zahteve zapadlost posojila Se je povečala Ostala nespremenjena Se je zmanjšala Ne vem Vir: Anketa BS. MSP, ki so vložili vlogo za financiranje v bančnem sistemu. V 2018 tudi gradbeništvo cenovnih pogojev financiranja ne ocenjuje slabše kot ostale dejavnosti. Za večino velikih podjetij so se cenovni pogoji izboljšali (znižali so se obrestna mera in drugi stroški financiranja), medtem ko so necenovni dejavniki ostali nespremenjeni. Ostalo 12
V evroobmočju so se po mnenju MSP obrestne mere in drugi stroški financiranja, ki niso obrestna mera, povišali. Za MSP v evroobmočju so se, podobno kot za slovenska MSP, povečale velikost posojila, zapadlost posojila in poroštvene oziroma garancijske zahteve. 7 Pričakovanja glede dostopnosti do zunanjega financiranja V 2018 MSP pričakujejo, da bo dostopnost do zunanjega financiranja ostala nespremenjena (slika 11). Neto odgovori pokažejo, da MSP pričakujejo izboljšanje za vse ponujene dejavnike, vendar manj kot so pričakovali v 2017. Od 2016 MSP pričakujejo največje izboljšanje za zadržane dobičke ali prodajo sredstev (17 odstotnih točk), bančna posojila in dostopnosti do lizinga. Slika 11: Pričakovanja glede financiranja MSP neto, o. t. 100% 22 23 17 4 6 5 13 11 10 5 4 1 10 10 9 5 6 3 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Zadržani dobiček, prodaja sredstev Prekoračitev na tekočem računu... Bančno posojilo Komercialni kredit Lizing Odkup kratkoročnih terjatev, faktoring Se bo izboljšala Ostala nespremenjena Se bo poslabšala Ni relevantno Ne vem Vir: Anketa BS. Vsi MSP. Po dejavnostih gradbeništvo ne izstopa več tako kot v preteklih letih, ko je prihodnje dogajanje ocenjevalo veliko bolj negativno kot MSP v preostalih panogah. Tudi največ velikih podjetij pričakuje, da bo dostopnost do financiranja v 2018 ostala nespremenjena za vse dejavnike financiranja. V evroobmočju večina MSP pričakuje, da se razmere za bančno financiranje ne bodo spremenile. Neto odgovori kažejo zmerni optimizem MSP. 8 Namera investiranja v razvojni projekt in viri financiranja V prihodnosti želi največ MSP investirati v opremo in stroje (40 %), sledita širitev poslovanja (18 %) in investicije v nepremičnine (17 %). Drugi dejavniki so manj pomembni: 10 % MSP bo investiralo v raziskave in razvoj, po drugi strani pa tudi 10 % MSP ne planira nobenih investicij v prihodnjih petih letih. Zelo podobno so MSP odgovarjali tudi v 2016 in 2017. Pregled podatkov po dejavnostih pokaže večje investicijske načrti gradbeništva v primerjavi s preostalimi dejavnostmi, predvsem v opremo in stroje ter v nepremičnine (za 5 odstotnih točk nad povprečjem). Pregled podatkov po velikosti ne pokaže večjih razlik. 13
Slika 12: Planirane investicije v naslednjih 5 letih 2% 4% 10% Investicija v opremo in stroje Investicija v nepremičnine 10% 40% Širitev poslovanja obratni kapital Raziskave in razvoj Energetska obnova stavb Drugo Ne 18% 17% Vir: Anketa BS. Vsi MSP. Možnih več odgovorov. MSP nameravajo (slika 13, levo) bodoče razvojne projekte financirati predvsem z lastnimi viri (42 %) in/ali bančnim posojilom (36 %). Pregled podatkov po dejavnostih in velikosti ne pokaže večjih razlik. Predviden obseg zunanjih virov financiranja za planirane investicije je za večino MSP v vrednosti od 25 tisoč evrov do 1 milijona evrov (slika 13, desno), med dejavnostmi ni velikih razlik. Večina velikih podjetij predvideva obseg zunanjih virov financiranja nad 2,5 milijona evrov (44 %). Slika 13: Viri financiranja in predviden obseg zunanjih virov financiranja za planirane investicije Viri financiranja za načrtovane investicije 10% 4% 37% Bančno posojilo Posojila izven bančnega sistema, povezanega podjetja, javni viri Z lastnimi viri 5% 7% Predviden obseg zunanjih virov financiranja za planirane investicije 13% 10% 24% Do 25.000 Od 25.001 do 100.000 Od 100.001 do 250.000 Od 250.001 do 1 mil. Lastniški kapital Nad 1 mil. do 2,5 mil. 43% 21% Nad 2,5 mil. 6% Drugo 20% Ne vem Vir: Anketa BS. Vsi MSP. Možnih več odgovorov (slika na levi). Možen en odgovor (slika na desni) 9 Sestavljen kazalnik finančne vrzeli po metodologiji ECB Kazalnik finančne vrzeli omogoči, da lahko ocenimo omejitve financiranja za podjetja. Težja dostopnost do virov financiranja vpliva na tekoče poslovanje, investicije, raziskave in razvoj podjetja ter s tem na gospodarsko aktivnost. To zlasti velja za manjša podjetja, ki so bolj odvisna od zunanjega financiranja. ECB 7 pri pripravi kazalnika izhaja iz vprašanj o potrebah (povpraševanju) po posameznih dejavnikih in njihovi dostopnosti (ponudbi). Tako izračunana finančna vrzel meri razkorak med potrebami (povpraševanjem) in dostopnostjo (ponudbo) zunanjih virov. 7 Članek o metodologiji izračuna kazalnika finančne vrzeli je objavljen na: https://www.bis.org/ifc/publ/ifcb36s.pdf. 14
Na podlagi odgovorov podjetij na vprašanji o dostopnosti in potrebah po finančnih virih ugotovimo finančno vrzel (obojestranska, enostranska, nevtralna) na ravni podjetja in nato podjetjem določimo ustrezno utež. Obojestranska sprememba finančne vrzeli pomeni, da so se hkrati povečale potrebe in poslabšala dostopnost (finančna vrzel se je povečala; utež 1) in obratno, potrebe so se zmanjšale in dostopnost izboljšala (finančna vrzel se je zmanjšala; utež -1). Enostranska sprememba finančne vrzeli se nanaša na podjetja, ki so za en dejavnik, dostopnost ali potrebe, odgovorila, da se je povečal oziroma zmanjšal, za drug dejavnik (potrebe ali dostopnost) pa so odgovorila, da je ostal nespremenjen. Enostranski spremembi finančne vrzeli pripišemo uteži 0,5 ali 0,5. Nevtralna sprememba finančne vrzeli velja za podjetja, ki so na obe vprašanji odgovorila, da se stanje ni spremenilo oziroma da se je en dejavnik spremenil v eno smer in drugi v nasprotno smer. Za nevtralno spremembo finančne vrzeli uporabimo utež 0. V izračunu upoštevamo samo podjetja, ki so na vprašanje o uporabi finančnih virov 8 odgovorila, da so določen vir uporabila v preteklem obdobju oziroma da je določen vir za njih relevanten. Na podlagi teh podatkov izračunamo neto finančno vrzel za finančni vir kot povprečje uteži (finančnih vrzeli) podjetij za finančni vir. Neto finančno vrzel množimo s 100, da jo izrazimo v odstotkih. S tem kazalnikom merimo razliko med deležem pozitivnih in deležem negativnih odgovorov za posamezen finančni vir. Z neto finančno vrzeljo za vire opredelimo neusklajenost med dostopnostjo in potrebami po finančnih sredstvih. Če je kazalnik pozitiven, so se po mnenju podjetij njihove potrebe po finančnih virih povečale bolj, kot se je izboljšala dostopnost, kar pomeni, da se je finančna vrzel povečala. Obratno velja, če je kazalnik negativen; povečanje potreb po finančnih virih je bilo manjše od izboljšanja dostopnosti, finančna vrzel se je znižala. Podatki so prikazani na sliki 14. Slika 14: Neto finančna vrzel (obe strani) 2015 2018 12 10 8 6 4 2 0-2 -4-6 -8 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Bančno posojilo Komercialni kredit Lizing Lastniški kapital Prekoračitev na tekočem računu Vir: Anketa BS. Podjetja, ki so uporabila dejavnik v tekočem obdobju ali so ga uporabila v preteklem obdobju. V 2018 se je neto finančna vrzel zmanjšala samo za komercialne kredite in prekoračitev na tekočem računu, kar pomeni, da je bilo povečanje potreb manjše od izboljšanja dostopnosti. Za bančna posojila, lizing in lastniški kapital se je neto finančna vrzel povečala, kar pomeni, da so se potrebe povečale za bolj, kot se je izboljšala dostopnost. Skupni kazalnik finančne vrzeli za vse vire financiranja izračunamo tako, da podatke po virih združimo (povprečje) v kazalnik finančne vrzeli za podjetje. Na podlagi tega pa izračunamo skupni 8 Upoštevamo naslednje zunanje vire financiranja: (i) bančno posojilo, (ii) komercialni kredit, (iii) lastniški kapital (iv) prekoračitev na tekočem računu, kreditna linija, negativno stanje na kreditnih karticah in (v) lizing. V izračunu upoštevamo samo podjetja, ki so v tekočem ali v preteklih letih uporabila vir zunanjega financiranja. 15
kazalnik (povprečje) za vsa podjetja in po velikosti podjetij (slika 15). Kazalnik finančne vrzeli je pozitiven, ko so potrebe po zunanjih virih financiranja večje od dostopnosti zunanjih virov. Če se potrebe po zunanjih virih financiranja povečujejo in njihova dostopnost znižuje, se finančna vrzel povečuje, in obratno, če se potrebe znižujejo in dostopnost izboljšuje, se finančna vrzel znižuje. Slika 15: Skupna finančna vrzel po velikosti podjetja 15 10 7% 5 0 1% 2% -5-10 -15 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Veliko Srednje Malo Mikro Vsa podjetja Vir: Anketa BS. Podjetja, ki so uporabila dejavnik v tekočem obdobju ali v preteklem obdobju. Po 2015 je v 2018 finančna vrzel za velika podjetja znova pozitivna. V 2018 je pozitivna tudi finančna vrzel za mala podjetja in za vsa podjetja, medtem ko je za srednja in mikro podjetja negativna. Pozitivna finančna vrzel pomeni, da so za podjetja potrebe po zunanjih viri večje od dostopnosti zunanjih virov. 16
10 Dodatno mnenje izpolnjevalcev V zadnjem vprašanju so podjetja lahko poljubno odgovarjala na»dodatni komentar«(objavljen v Prilogi 3). Mnenja podjetij smo razvrstili na tista, ki se nanašajo na banke, in preostala mnenja. Število mnenj podjetij se vsako leto zmanjšuje. A. Mnenja podjetij, ki se nanašajo na banke Podjetja so večinoma komentirala, da je postopek za pridobitev sredstev kompleksen, da so stroški previsoki in da so zahteve po zavarovanju nesprejemljive. Eno podjetje je predlagalo, da bi morala biti obravnava vloge za kredit individualna. B. Preostala mnenja podjetij Pri večini preostalih mnenj gre za predloge, da bi se manjšim podjetjem omogočila poceni evropska (državna) sredstva in da se znižajo stroški dela, kar bi podjetjem omogočilo razvoj in vlaganje v produkte z visoko dodano vrednostjo. 17
Priloga 1: Vprašalnik
2
3
4
5
Priloga 2: Poročilo o izvedbi raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2015 Definicija vzorčnega načrta/okvira Za anketo smo potrebovali reprezentativni vzorec po velikosti podjetja in dejavnosti podjetja. Pri tem se velikost podjetja določi s številom zaposlenih: 1. mikro podjetja od 4 do 9 zaposlenih (direktorja oz. lastnika ne štejemo med zaposlene); 2. mala podjetja od 10 do 49 zaposlenih; 3. srednja podjetja od 50 do 249 zaposlenih in 4. velika podjetja nad 250 zaposlenih. Dejavnost pa se deli na: 1. industrijo vključuje rudarstvo (B), predelovalne dejavnosti (C), oskrbo z električno energijo, plinom in paro (D) ter oskrbo z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (E); 2. gradbeništvo (F); 3. trgovino (G) in 4. storitve vključujejo promet in skladiščenje (H), gostinstvo (I), informacijske in komunikacijske dejavnosti (J), poslovanje z nepremičninami (L), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, iz katerih izločimo sektor države in sektor nepridobitnih institucij (R S.13%, S.15%), ter druge dejavnosti, iz katerih izločimo dejavnost članskih organizacij (S 94). V vzorec ne vključujemo: 1. preostalih dejavnosti (kmetijstvo, lov, gozdarstvo ribištvo (A); finančne in zavarovalniške dejavnosti (K); dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti (O); izobraževanje (P); zdravstvo in socialno varstvo (Q); dejavnost gospodinjstev (T) in dejavnost eksteritorialnih organizacij (U)); 2. neprofitnih institucij, ki služijo gospodinjstvom; 3. podjetij brez zaposlenih, pri tem direktorja oziroma lastnika ne štejemo med zaposlene. Vzorec so pripravili na SURS. Enote v okviru stratuma so bile izbrane naključno. Pri izbiri enot v vzorec smo definirali še dve pravili: 1. Najmanjše število enot v stratumu je 30; če je število enot vseh enot v okviru manjše od 30, se v vzorec vključijo vse enote. 2. Število zaposlenih pri mikro podjetjih mora biti večje od štiri. S tem smo izločili najmanjša podjetja, samozaposlene prek s.p. itd. SURS je v vzorec izbral 3.180 enot. Iz tega vzorca smo izločili podjetja v likvidaciji in stečaju, tako da smo vprašalnik poslali na 3.127 podjetij, med izvajanjem ankete pa smo ugotovili, da še 11 podjetij ne posluje, tako da je bilo v končnem vzorcu 3.116 podjetij. Vzorec za 2018 je prikazan v tabeli 1. Tabela 1: Vzorec po velikost in dejavnost podjetij Mikro Malo Srednje Veliko Skupaj Industrija 407 234 72 30 743 Gradbeništvo 367 127 29 11 534 Trgovina 450 150 28 29 657 Storitve 824 287 44 27 1.182 Skupaj 2.048 798 173 97 Vir: BS. 3.116 Na sliki 1 je prikazana deskriptivna statistika vzorca. Pri prikazu smo upoštevali tip podjetja, dejavnost in starost.
Slika 1: Deskriptivna statistika vzorca Razporeditev po tipu podjetja (vzorec) 5% 3% Razporeditev po dejavnosti (vzorec) 27% 38% 23% 65% 18% 21% Mikro Malo Srednje Veliko Ind. Grad. Trg. Stor. Razporeditev po starosti (vzorec) 2% 13% 64% 21% Vir: BS. manj kot 2 leti 2 leti ali več, vendar manj kot 5 let 5 let ali več, vendar manj kot 10 let 10 let ali več Odgovori podjetij Skupno je odgovorilo 1.038 podjetij. Od tega je bilo 20 podjetij neprofitnih, kar pomeni, da je bilo ustreznih odgovorov 1.018. Skupni odgovor podjetij je, razen v 2012, ko nismo izvajali ponovnega poziva, okoli 30-odstoten. V 2018 je bil odgovor 33 %, kar je primerljivo z 2017. Podrobnejši podatki o stopnji odgovora so prikazani v tabeli 2. 2
Tabela 2: Stopnja odgovora med 2011 2017 glede na velikost in dejavnost podjetij Stopnja odgovora po velikosti podjetja St. odgovora 2011* 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Veliko 49% 55% 72% 66% 67% 64% 68% 68% Srednje 42% 46% 60% 61% 64% 65% 66% 61% Malo 31% 26% 51% 50% 54% 53% 57% 52% Mikro 32% 9% 17% 15% 15% 32% 21% 22% Skupaj 34% 16% 32% 31% 30% 40% 35% 33% Stopnja odgovora po dejavnosti St. odgovora 2011* 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Industrija 37% 17% 39% 38% 37% 44% 41% 37% Gradbeništvo 22% 15% 21% 21% 21% 35% 29% 31% Trgovina 36% 15% 34% 34% 34% 45% 36% 35% Storitve 33% 16% 34% 31% 29% 38% 33% 32% Skupaj 34% 16% 32% 31% 30% 40% 35% Vir: BS. 33% * V 2011 je bil vzorec podjetij pripravljen drugače kot v preostalih letih; v vzorcu je bilo zelo malo mikro podjetij. V 2012 podjetij nismo ponovno pozvali, naj izpolnijo anketo. Od 2016 podjetja tudi telefonsko pozivamo k izpolnitve ankete. Uteževanje Dobljene rezultate smo preračunali na populacijske vrednosti z obratno vrednostjo verjetnosti izbora v vzorec, predpostavljamo pa, da se»neodgovor«ne razlikuje bistveno od odgovora. Z upoštevanjem odgovora in neustreznih podjetij 1 dobimo popravljene uteži, ki jih uporabimo za preračun vzorčnih vrednosti na populacijske. Končne uteži so prikazane v tabeli 3. Tabela 3: Končne uteži za podjetje v posameznem velikostnem razredu in dejavnosti Uteži Ind Grad Trg Stor Veliko 5,9 1,4 1,9 2,9 Srednje 13,8 3,7 10,0 12,9 Malo 13,5 13,0 13,8 15,0 Mikro 25,2 27,3 20,7 23,9 Vir: BS. 1 Od vzorca smo odšteli neustrezna podjetja. 3
Priloga 3: Odgovori na vprašanje»dodatni komentar«odgovori podjetij Potrebno bi bilo za podjetja urediti poceni evropske vire in tu predvsem nepovratna sredstva predvsem za mikro in mala podjetja in seveda olajšave, prav tako je potrebno znižati stroške dela in potem bi lahko podjetja vlagala v razvoj in produkte z visoko dodano vrednostjo. Če podjetje zaradi dolgih plačilnih rokov ne more zagotoviti obratnih sredstev in je zato posledično tudi zamik plačila prispevkov (FURS)-davčna izvršba, ne bi smelo biti to ovira, da ne pridobiš vprašanega zneska za obratovanje. Predlagam, da bi banke imele možnost-pravico, da lahko od dnevnega priliva na TR vzame cca 10% za odplačevanje kredita. Postopek za odobritev zunanjega financiranja je preveč kompleksen, stroški so previsoki in zahteve bank po zavarovanju so nesprejemljive! Podjetje je vložilo v opremo in nepremičnine leta 2013/14 in redno plačuje posojila do leta 2021. Investicija cca 500.000 Problem: zavarovanje posojil Pridobitev sredstev za financiranje obratnega kapitala je nizko limitirana, kljub dobrim poslovnim rezultatom. Obravnava vloge na banki je postavljena v zelo ozkih okvirih. Preverjanje z obstoječo statistiko podjetij v isti panogi in primerjava s postavljeni bančnimi parametri je velikokrat relativna in nerealna. Po našem mnenju bi morale biti vloge za pridobitev dodatnih virov obravnavane individualno, z natančno raziskavo delovanja in strategije podjetja na tržišču." Podjetje ne opravlja več storitev saj mu je le to bilo onemogočeno iz strani FURSA iz naslova poroštva. Podjetje ne opravlja več storitev zaradi onemogočanja poslovanja iz strani FURS-a. Majhne domače banke se zadnje čase izgubljajo v podrobnostih in jemljejo čas in s tem denar komitentom. Podjetje sodeluje pri Partner programu Ljubljanske borze. V letu 2018 nismo iskali zunanjih dolgoročnih virov financiranja, ki bi bili višji od 400 tisoč evrov, zato težko realno ocenjujemo pogoje pridobivanja dolgoročnih bančnih posojil. Pri 20. vprašanju je težko opredeliti višino zunanjega financiranja - lahko bi bilo tudi med 100.001-250.000 EUR Pogrešamo več subvencij s strani države (za npr. nakup poslovnih prostorov, hal, itd.) Trenutno je dostopnost bančnih posojil izredno visoka. Ko smo v času krize želeli dostopati do kreditnih sredstev, je bilo to zelo oteženo, tako da smo začeli z investicijo z zamikom. Z investicijo smo zaključili jan/2018 in kreditnih sredstev ne potrebujemo več. Menimo, da banke v trenutnem obdobju preveč lahkotno dajejo kredite, tudi fizičnim osebam. Nikoli nismo izbrani za sofinanciranje nakupa osnovnih sredstev iz naslova nepovratnih sredstev, ker je merilo število novo zaposlenih. A novi stroji povečujejo produktivnost in konkurenčnost. Mi smo majhna družba, družbo nameravamo kmalu zapreti, s krediti nismo nikoli poslovali in ne nameravamo. Rabimo pomoč pri investiranju v nepremičninske projekte, ki jih imamo v izvajanju in so brez hipoteke ali dolgov. Smo malo podjetje in nimamo strokovnega znanja o financah. Zato se kaj dosti ne poslužujemo tega. Samostojni podjetniki imajo majhne možnosti za pridobitev zunanjega vira financiranja, za investicije pa sploh nimajo posluha. Za majhna podjetja je nemogoče dobiti kredit vsaj pri ***. Nezaupanje v zunanje financiranje. Ko so banke dajale posojila tajkunom so od nas malih zahtevali bilanco za pol leta za limit 5.000,00 EUR, zraven pa garancijo zastavljeno stanovanje v vrednosti 130.000,00 EUR. Tako nas je sam sistem prisilil da si nekaj let nismo izplačevali OD da smo prišli do lastniških sredstev. Če vas nisem prepričal, vam prinesem pogodbe o ***. Dejavnost je v veliki meri regulirana in ne omogoča dosti podjetniškega delovanja. 1
Priloga 4: Odgovori na vprašanja Vprašanje 2: Kakšen vpliv so imeli našteti dejavniki na vaše poslovanje? Pri tem 5 pomeni, da zelo omejuje poslovanje, in 1, da sploh ne omejuje poslovanja. (1. del tabele) (v %) Veliko MSP Srednje Malo Mikro Ind. Grad. Trg. Stor. Veliko Ind. Grad. Trg. Stor. MSP Ind. Grad. Trg. Stor. Srednje Ind. Grad. Trg. Stor. Malo Ind. Grad. Trg. Stor. Mikro Domače povpraševanje 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 5 4,5 12,5 37,5 35,0 17,0 14,4 21,5 28,1 20,4 20,1 2,6 28,6 27,8 22,2 14,5 18,2 20,9 28,2 20,1 21,2 26,3 29,0 29,2 26,5 27,5 4 18,2 25,0 18,8 25,0 20,3 18,8 16,0 21,2 15,1 17,5 13,2 28,6 33,3 14,8 17,9 20,7 14,9 19,2 15,1 17,5 11,3 14,5 20,4 17,1 16,2 3 54,5 37,5 18,8 20,0 40,3 24,6 34,1 24,4 26,3 26,5 31,6 14,3 16,7 33,3 28,5 22,3 35,8 25,6 25,2 26,1 16,3 21,7 27,4 19,9 21,2 2 9,1 12,5 10,0 9,3 14,5 12,5 10,4 11,5 12,4 26,3 19,0 11,1 11,1 18,7 10,7 11,9 10,3 11,5 11,1 23,8 10,1 8,0 12,7 13,3 1 13,6 25,0 12,5 10,0 13,1 27,7 15,9 15,9 26,7 23,5 26,3 9,5 11,1 18,5 20,3 28,1 16,4 16,7 28,1 24,1 22,5 24,6 15,0 23,8 21,7 Dostopnost do financiranja 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 5 9,1 12,5 12,5 7,4 9,4 13,7 11,0 7,9 9,8 5,3 3,7 3,6 10,7 14,9 12,8 8,6 11,0 10,0 18,8 13,3 8,8 11,8 4 9,1 25,0 6,3 15,0 11,0 13,2 21,1 13,4 12,7 14,2 10,5 23,8 16,7 11,1 12,6 14,0 20,9 12,8 12,9 14,5 7,5 21,7 11,5 13,3 13,3 3 36,4 25,0 25,0 15,0 28,9 31,4 25,4 24,5 30,0 28,8 26,3 42,9 33,3 33,3 30,7 33,1 23,9 23,1 29,5 28,4 28,8 33,3 27,4 35,4 32,0 2 18,2 12,5 31,3 35,0 23,9 20,7 20,4 22,5 21,5 21,3 15,8 14,3 11,1 29,6 19,2 22,3 20,9 24,4 20,1 21,7 21,3 13,0 15,0 17,7 17,0 1 27,3 25,0 25,0 35,0 28,8 25,2 19,4 28,6 27,8 26,0 42,1 19,0 38,9 22,2 33,9 19,8 19,4 26,9 28,8 24,4 32,5 13,0 32,7 24,9 26,0 Dostopnost kvalificiranega osebj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 5 13,6 31,3 10,0 14,4 10,0 24,9 14,8 11,5 13,5 5,3 19,0 11,1 11,1 8,9 11,6 25,4 15,4 11,5 14,4 18,8 14,5 17,7 16,6 16,9 4 22,7 37,5 25,0 40,0 28,1 30,2 28,2 18,9 21,1 24,5 23,7 42,9 16,7 22,2 23,4 32,2 26,9 19,2 20,9 24,7 17,5 21,7 15,0 21,0 19,1 3 40,9 50,0 12,5 40,0 37,4 38,4 27,0 27,2 35,3 33,6 47,4 28,6 44,4 44,4 44,7 35,5 26,9 24,4 33,8 31,4 25,0 31,9 30,1 30,4 29,6 2 18,2 12,5 10,0 14,5 10,7 14,1 21,9 16,4 15,3 15,8 4,8 22,2 11,1 14,6 9,1 14,9 21,8 17,3 15,4 17,5 11,6 15,9 12,7 14,1 1 4,5 12,5 18,8 5,6 10,7 5,9 17,3 15,8 13,1 7,9 4,8 5,6 11,1 8,3 11,6 6,0 19,2 16,5 14,0 21,3 20,3 21,2 19,3 20,3 Iskanje strank 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 5 9,1 6,3 5,0 7,2 4,4 7,6 13,2 9,5 8,3 9,5 14,8 5,2 5,8 7,5 15,4 8,6 8,9 11,3 11,6 14,2 12,2 12,3 4 22,7 12,5 37,5 25,0 24,7 17,0 12,9 17,8 16,7 16,5 13,2 23,8 16,7 22,2 17,2 18,2 11,9 17,9 15,8 16,3 13,8 24,6 23,0 19,9 20,3 3 50,0 62,5 18,8 50,0 46,5 42,2 46,6 40,6 37,8 40,9 50,0 33,3 61,1 44,4 48,9 39,7 47,8 37,2 36,7 39,3 32,5 30,4 38,9 34,8 34,5 2 18,2 25,0 15,0 17,4 17,6 17,6 14,8 17,5 17,1 13,2 14,3 11,1 14,8 13,4 19,0 17,9 15,4 18,0 17,8 12,5 14,5 13,3 16,0 14,5 1 25,0 12,5 5,0 4,1 18,9 15,3 13,7 18,4 17,2 23,7 19,0 11,1 3,7 15,2 17,4 14,9 14,1 20,9 17,7 30,0 18,8 10,6 17,1 18,5 Vir: BS. Vsa podjetja. 1