SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠTUDIJSKO LETO 2017/2018

Medicinska fakulteta UNIVERZA V MARIBORU MEDICINSKA FAKULTETA SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ŠTUDIJSKO LETO 2017/2018 PRIPRAVILA: Komisija za ocenjevanje kakovosti Medicinske fakultete UM v sestavi: Doc. dr. Andraž Stožer, predsednik Doc. dr. Jurij Dolenšek, član Doc. dr. Mateja Rakuša, članica Klara Fluher, študentka Maruša Dovečar, študentka Irena Gorza, članica Potrjeno na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti Medicinske fakultete UM dne 27. 3. 2019 Potrjeno na seji Senata Medicinske fakultete UM dne 18. 3. 2019 Potrjeno na seji Študentskega sveta Medicinske fakultete UM dne 25. 3. 2019 Maribor, marec 2019

VIZITKA Ime zavoda Krajše ime zavoda Naslov zavoda Spletna stran Elektronski naslov Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta UM MF Taborska ulica 8, 2000 Maribor www.mf.um.si mf@um.si Telefonska številka +386 2 2345 821 Matična številka 5089638048 Identifikacijska številka SI71674705 Dekan Prodekani prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med. (mandat od 13. 6. 2016 do 12. 6. 2020) Red. prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., prodekan za študijske zadeve (mandat od 17.12.2016 do 16.12.2020) Red. prof. dr. Dušica Pahor, dr. med., prodekanica za znanstveno-raziskovalno dejavnost (mandat od 17.12.2016 do 16.12.2020) Doc. dr. Bogdan Čižmarevič, dr. med., prodekan za mednarodno sodelovanje (mandat od 24.11.2018 do 23.11.2022) Red. prof. dr. Pavel Skok, dr. med, prodekan za podiplomski študij (mandat od 19.10.2017 do 18.10.2021) Luka Oblak, prodekan za študentska vprašanja (mandat od 24. 10. 2018 do 23. 10. 2020) Predsednik Komisije za ocenjevanje kakovosti Doc. dr. Andraž Stožer (mandat od 1.12.2016 do 30.11.2020) Predsednik Študentskega sveta Luka Oblak (mandat od 24. 10. 2018 do 23. 10. 2020) Tajnik fakultete Vesna Krajnc, pomočnica tajnika fakultete Mag. Jelka Rakun, pomočnica tajnika fakultete 1

Pri pripravi samoevalvacijskega poročila Medicinske fakultete UM je sodeloval tajnik fakultete s strokovnimi službami in sodelavci vseh organizacijskih enot fakultete. KAZALO UVOD... 5 1. DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN VPETOST V OKOLJE... 6 1.1 Poslanstvo in vizija... 6 1.2 Strategija... 7 1.3 Notranja organizacija... 9 1.4 Izobraževalna dejavnost in spremljanje diplomantov... 11 1.5 Znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost... 15 1.6 PREDNOSTI... 21 1.7 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE... 21 2. KADRI... 22 2.1 Kadrovska struktura visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev... 22 2.2 Pedagoška obremenjenost kadrov po strukturi (nazivih)... 22 2.3 Znanstvenoraziskovalna oz. umetniška uspešnost po strukturi (nazivih)... 23 2.4 Izpolnjevanje pogojev za mentorstvo mladih raziskovalcev ter pridobitev raziskovalnih programov in projektov po strukturi (nazivih)... 24 2.5 Merila za izvolitve v nazive in izvolitvena področja... 25 2.6 Kadrovska struktura nepedagoških delavcev... 27 2.7 Spremljanje delovne uspešnosti in napredovanja... 28 2.8 Vpetost kadrov v mednarodni prostor... 28 2.9 Usposabljanje in skrb za karierni razvoj zaposlenih... 29 2.10 Skrb za zdravje in socialno interakcijo med zaposlenimi... 29 2.11 Skrb za varstvo pri delu... 29 2.12 Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu... 30 2.13 PREDNOSTI... 32 2.14 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE... 32 Nadaljevanje z aktivnostmi za zaposlovanje iz pogodbenih v redna in dopolnilna delovna razmerja;... 32 Dodatna vzpodbuda predstojnikov kateder/nosilcev predmetov za habilitiranje ustreznega kadra z njihovega področja;... 32 Pedagoška razbremenitev uspešnih raziskovalcev: na osnovi znanstvenoraziskovalnih referenc se omogoči zaposlitev z nižjim deležem pedagoške zaposlitve;... 32 2

Izboljšanje mobilnosti pedagoškega in strokovnega kadra v okviru mednarodnih izmenjav (Erasmus, );... 32 Nadaljnja izvedba ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu v elektronski obliki, posodobitev vsebine ankete;... 32 Skrb za izboljšanje sodelovanja in komunikacije med zaposlenimi na MF in ostalimi deležniki (katedre/inštituti/strokovne službe,..);... 32 Boljša obveščenost novo zaposlenih na MF glede posameznih ustaljenih postopkov (potni nalogi, naročilnice, nabava materiala, ipd.);... 32 Slaba obveščenost o dogajanju na fakulteti med zaposlenimi;... 32 Uvedba kartic pristopa v prostore za goste (gostujoči raziskovalci);... 32 Uvesti možnost opravljanja dela od doma.... 32 3. ŠTUDENTI... 33 3.1 Število vpisanih študentov... 33 3.2 Predhodni rezultati vpisanih študentov... 35 3.3 Svetovanje in pomoč študentom... 35 3.4 Spremljanje zadovoljstva študentov... 37 3.5 Vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost... 37 3.6 Organiziranost študentov in aktivno vključevanje v soupravljanje fakultete... 38 3.7 Sodelovanje študentov pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanju dejavnosti visokošolskega zavoda... 39 3.8 Sodelovanje in povezanost predstavnikov študentov z drugimi študenti... 39 3.9 Obštudijska dejavnost... 40 3.10 Varovanje pravic študentov... 43 3.11 Študentska anketa... 44 3.12 PREDNOSTI... 46 3.13 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE... 48 4. MATERIALNE RAZMERE... 49 4.1 Prostori in oprema... 49 4.2 Financiranje... 49 4.3 Prilagoditve študentom s posebnimi potrebami... 50 4.4 Knjižnična dejavnost... 51 4.5 Kazalniki spremljanja okoljskega vpliva... 55 4.6 PREDNOSTI... 55 4.7 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE... 56 3

5. ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI, SPREMINJANJE, POSODABLJANJE IN IZVAJANJE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV... 57 5.1 Sistem zagotavljanja kakovosti... 57 5.2 Samoevalvacija... 58 5.3 Uresničevanje akcijskega načrta fakultete... 58 5.4 Spreminjanje, posodabljanje in izvajanje študijskih programov... 60 5.5 PREDNOSTI... 61 5.6 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE... 61 6. PRILOGE... 62 4

UVOD Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru (MF UM) je med najmlajšimi članicami in je ključno dopolnila UM do t.i. klasične popolne univerze. Ustanovljena je bila z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 2. oktobra 2003. Organizirana je v skladu z Zakonom o visokem šolstvu. Na medicinski fakulteti si prizadevamo biti odprti do ljudi in idej in težimo k najvišjim standardom in vrednotam na izobraževalnem in raziskovalnem področju, prav tako pa na področju osebnostnega in družbeno odgovornega razvoja. Spodbujamo aktivno sodelovanje študentov in zaposlenih v vseh procesih in združenjih, pri tem pa upoštevamo nacionalno identiteto in skrbimo za slovenski jezik, kulturo in dediščino. MF UM izvaja dva študijska programa. Enovit magistrski študijski program»splošna medicina«traja šest let. Po uspešno zaključenem študiju pridobi študent/-ka strokovni naslov doktor medicine, doktorica medicine. Podiplomski doktorski študijski program»biomedicinska tehnologija«traja 3 leta in poteka izključno kot izredni študij. Kandidat si po uspešno opravljenem podiplomskem programu za pridobitev doktorata iz biomedicinske tehnologije pridobi naziv doktor/doktorica znanosti s področja biomedicinske tehnologije. MF UM se povezuje z gospodarstvom preko projektov, s civilno družbo preko društev, nevladnih organizacij, medijev; z javno upravo in državnimi institucijami, kot so ministrstva, inštituti, agencije. Na ta način MF UM širi znanje, promovira zdrav način življenja in predstavlja zdravje kot temeljno biopsihosocialno vrednoto, spodbuja skrb zanj, prav tako pa skrbi za etične in moralne vrednote in se sooča z družbenimi vprašanji ter tako prispeva k celostnemu družbenemu napredku in razvoju. V le redkih primerih je vpetost vseh dejavnosti človeka tako vezana na njegovo izobrazbo in poklic kot v primeru zdravnika. 5

Samoevalvacijsko poročilo Medicinske fakultete UM 2017/2018 1. DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN VPETOST V OKOLJE 1.1 Poslanstvo in vizija Poslanstvo, vizija in strategija UM ter strateški načrt UM so objavljeni in dostopni na spletni povezavi: Poslanstvo, vizija in strateški razvojni dokumenti UM POSLANSTVO Medicinske fakultete UM z navedbo sprejetja na Senatu fakultete je dostopna na spletni povezavi: http://www.mf.uni-mb.si/si/sl/o-medicinski-fakulteti/48-poslanstvo-in-vizija. Poslanstvo je bilo sprejeto na senatu MF UM v okviru letnega potrjevanja SEP. VIZIJA Medicinske fakultete UM z navedbo sprejetja na Senatu fakultete je dostopna na spletni povezavi: http://www.mf.uni-mb.si/si/sl/o-medicinski-fakulteti/48-poslanstvo-in-vizija. Vizija je bila sprejeta na senatu MF UM v okviru letnega potrjevanja SEP. SLOGAN Medicinske fakultete UM z navedbo sprejetja na Senatu fakultete je dostopen na spletni povezavi: http://www.mf.uni-mb.si/si/sl/o-medicinski-fakulteti/48-poslanstvo-in-vizija. Slogan je bil sprejet na senatu MF UM v okviru letnega potrjevanja SEP. 1.1.1 Ocenite in argumentirajte skladnost vizije in poslanstva fakultete z vizijo in poslanstvom UM Ocenjujemo, da sta poslanstvo in vizija MF UM skladni v veliki meri z poslanstvom in vizijo UM. Poslanstvo MF UM je usmerjeno predvsem v odgovorno izobraževanje zdravnikov, a vendar sočasno poudari znanstveno-raziskovalni del svojega poslanstva. Podstat obeh usmeritev pa je trajnostno in celovito razvijanje posameznikov, kar neposredno podpira skladnost s poslanstvom UM. Poslanstvo UM ima poudarek na stanju duha in prenosu znanj v izobraževanju in znanosti. Glede prenosa znanj je poslanstvo popolnoma usklajeno, saj sta to dve ključni usmeritvi poslanstva MF UM. Glede stanja duha je poudarek poslanstva MF UM na trajnostnem razvoju posameznika, za kar je implicitno nujen radoveden in ustvarjalen duh, ki ga predvideva UM. V sled povedanemu ocenjujemo, da sta poslanstvo in vizija razmeroma skladni. 1.1.2 Uspešnost pri uresničevanju poslanstva in vizije fakultete skladno z zastavljenimi kazalniki uspešnosti Dva ključna poudarka vizije sta izobraževalna in raziskovalna odličnost. Kot oceno pedagoške odličnosti uporabljamo U-Multirank sistem, ki objektivno primerja univerze v svetovnem merilu. Podrobna primerjava z nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami je prikazana v točki 1.1.3. Glede na rezultate ocenjujemo, da MF UM izpolnjuje svoje poslanstvo dobre izobraževalne ustanove. Kot oceno raziskovalne odličnosti uporabimo oceno iz sistema ARRS. Razmeroma veliko število registriranih raziskovalcev (63), doseganje števila točk (skupno več kot 20.000 točk, več kot 2.000 točk v kategoriji A''), število raziskovalnih programov in projektov na nacionalni ravni (12 in 7) ter število razvojnih in EU projektov (5) MF UM vidno umeščajo v mednarodni raziskovalni prostor. Podrobna predstavitev je v točkah 1.5 in 2.3 tega samoevalvacijskega poročila. 6

1.1.3 Primerljivost fakultete s sorodnimi/primerljivimi institucijami v ožji (Slovenija) in širši (mednarodni) regiji Primerjavo smo izvedli z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani (MF UL), ki na nacionalnem nivoju izvaja soroden program in Medicinsko univerzo na Dunaju (MUW), ki je prva med medicinskimi univerzami v naši najbolj razviti sosednji državi. Kot orodje smo uporabili U-Multirank, spodaj je generalna primerjava za 5 različnih področji. Ker v tem orodju ne moremo zajeti posameznih članic univerz, je MF UM zajeta v UM in MF UL v UL. Graf 1.1: Primerjava med institucijami Ugotovimo, da smo na področju poučevanja ocenjeni z (B) dobro in za celo stopnjo boljši kot MUW. Tako MF UL kot MF UM sta glede zaposlitvenega kadra bistveno boljši kot MUW. Glede raziskovanja smo primerljivi z MF UL (številke publikacij in citatov niso normirane na število zaposlenih, kar pomeni, da je ocena UM celo zelo dobra v primerjavi z večjo UL), vendar pa na tem področju močno zaostajamo za MUW. Podobna primerljivost se ohranja čez področja prenosa znanja in mednarodne usmerjenosti, kar odpira možnosti za izboljšave. Zadnji segment, torej regionalna usmerjenost, je dobra in primerljiva znotraj države kot meddržavno. 1.2 Strategija STRATEŠKE USMERITVE http://mf.um.si/attachments/article/48/strateski-cilji-mfum.pdf STRATEŠKI CILJI FAKULTETE ZA 5-LETNO OBDOBJE Strateških ciljev za 5-letno obdobje ne izpostavljamo posebej in so vključeni v strateški usmeritvi, navedeni zgoraj. 7

1.2.1 Ključni poudarki uresničevanja strategije in strateškega načrta fakultete od zadnjega elevacijskega obdobja s poudarkom na izobraževalnih, znanstvenih, strokovnih in raziskovalnih oz. umetniških ciljih Strategija MF UM je usmerjena v več področij. Eno področje je načrtovanje vpisa glede na potrebe RS po zdravnikih. Iz podatkov Eurostata je Slovenija šele na 22. mestu po številu zaposlenih zdravnikov na 100.000 prebivalcev, za Slovenijo je le še 10 držav. V tem smislu vzdržujemo število vpisnih mest med 83 in 107 v zadnjih petih letih, kar je največje število študentov, ki jih MF še lahko kakovostno izobražuje glede na zaposlen kader. Do leta 2020 je načrtovana vzpostavitev kazalnikov na področju vpisne politike in dolgoročna strategija (poslovno poročilo). Drugo področje je redno posodabljanje študijskega programa glede na mednarodne trende. V tem smislu smo v študijskem letu 2017/18 prenovili dodiplomski študijski program, kjer je bil glavni poudarek na študenta osredotočenem poučevanju in na dokazih podprti medicini ter uvedbi poučevanja statistike že v prvem letniku. Naslednji poudarek strategije je povečevanje deleža redno zaposlenih učiteljev. V tem smislu opazimo napredek, saj je MF UM v letu 2018 zaposlila 25 zdravnikov v deležu 5 %, ta delež želimo povečati. V samoevalviranem obdobju se izvajajo aktivnosti za vpeljavo dveh novih študijskih programov, in sicer programa Farmacije in programa Dentalne medicine, postopki še niso zaključeni. Center za izobraževanje v medicini (CIM) podpira in vpeljuje novosti v poučevanju v medicini. Poudarek strategije je tudi povečevanje mobilnosti. Mobilnost v sklopu programa Erasmus+ redno uporabljajo študenti (17 študentov v letu 2017/18), mobilnost med učitelji pa je še vedno slaba (4 v letu 2017/18). Tu vidimo veliko pomanjkljivost in iščemo načine, kako razširiti mobilnost med učitelji. Podpisane so bile pogodbe z Erasmus+ tudi izven Evrope (ZDA: Houston, Cleveland, Pittsburgh, Kanada: Vancouver, Toronto, Avstralija: Sydney). Raziskovalna odličnost je dosegla stabilen nivo v zadnjih treh letih, saj je MF UM izvajalka več kot 12 projektov in 7 programskih skupin v tem časovnem obdobju. Znanstveno gre za precejšnje število objav v revijah z najvišjimi faktorji vpliva. Redno izhaja tudi revija Acta Medico- Biotechnica, ki jo izdaja MF UM. Revija še nima faktorja vpliva in MF UM deluje na strategiji, da bi revija pridobila faktor vpliva. Redni letni razgovori, ki jih izvaja dekan MF UM z zaposlenimi, skrbijo za spodbujanje akademskih vrednost na MF UM. Obštudijske dejavnosti so močno zastopane pri študentih, ki so v letu 2018 izvedli okoli 18 projektov. Poudarek strategije MF UM je tudi krepitev prepoznavnosti Komisije za ocenjevanje kakovosti in vloge procesa notranjega zagotavljanja kakovosti na MF UM. To dosegamo posamično (predsednik KOK je član senata, udeleževanje na sejah ŠS) kakor tudi širše, z vključevanjem večjega števila zaposlenih in študentov v samoevalvacijski postopek, saj na ta način širimo zavedanje o pomenu samoevalvacije in zanke kakovosti na MF UM. Ohranjanje stika s študenti-diplomanti se izboljšuje, kar potrjuje podatek o vedno večjem članstvu v Alumni klubu (več kot 300 članov, vendar zaradi uveljavitve GDPR (varovanje podatkov) večina članov ni pristopila k podpisu izjave, zaradi česar je uradno članstvo le 52). Tudi na področju sodelovanja z drugimi institucijami beležimo napredek, ki potrjuje podatek o številu projektov med UKC MB in MF UM (7). 1.2.2 Ključni partnerji pri uresničevanju strateških ciljev in ključni rezultati sodelovanja z zunanjimi partnerji Ključni partnerji pri vpeljavi uporabe naprednih učnih okolij in modernega poučevanja v medicini izvaja Center za izobraževanje v medicini. 8

1.3 Notranja organizacija 1.3.1 Osnovne informacije o organiziranosti Medicinska fakulteta je fakulteta Univerze v Mariboru, ki je javni visokošolski zavod. Delovanje univerze in njenih fakultet temelji na relevantni nacionalni zakonodaji, Statutu in internih aktih Univerze v Mariboru. Univerza v Mariboru s svojimi fakultetami pri strateškem načrtovanju sledi nacionalnim in mednarodnim usmeritvam razvoja visokega šolstva. Medicinska fakulteta UM je organizirana v skladu s Statutom Univerze v Mariboru, ki jasno opredeljuje pristojnosti, naloge, pravice in dolžnosti vodstva, zaposlenih in študentov. Osnovne informacije o organiziranosti Medicinske fakultete UM so dostopne na: http://www.mf.um.si/si/65-predstavitev123/o-medicinski-fakulteti-59. ORGANIZACIJSKE ENOTE PEDAGOŠKO DELO Pedagoško delo na Medicinski fakulteti UM je organizirano znotraj naslednjih organizacijskih enot: Organigram 1.1: Prikaz umestitve pedagoških kateder v organizacijo MF UM Povezava opisuje pedagoške katedre na MF UM v tekstovni obliki: http://mf.um.si/si/o-medicinskifakulteti/49-intituti-in-katedre-medicinske-fakultete-maribor ORGANIZACIJSKE ENOTE ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO Znanstvenoraziskovalno delo na Medicinski fakulteti UM je organizirano znotraj naslednjih organizacijskih enot: 9

Organigram 1.2: Prikaz umestitve raziskovalnih kateder in inštitutov v organizacijo MF UM Povezava opisuje raziskovalne katedre in inštitute na MF UM v tekstovni obliki: http://mf.um.si/si/omedicinski-fakulteti/49-intituti-in-katedre-medicinske-fakultete-maribor ORGANIZACIJSKE ENOTE STROKOVNE SLUŽBE Delo strokovnih služb je na Medicinski fakulteti UM organizirano znotraj naslednjih organizacijskih enot: Organigram 1.3: Prikaz umestitve strokovnih služb v organizacijo MF UM 1.3.2 Organi upravljanja Sestava organov in drugih enot upravljanja fakultete in predstavništvo deležnikov v teh sledi načelom enakopravnosti, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja ter upoštevanja potreb deležnikov. Sestava Senata Medicinske fakultete UM: http://mf.um.si/si/zaposleni-73/50-organi-in-komisije 10

Sestava Poslovodnega odbora Medicinske fakultete UM: http://mf.um.si/si/zaposleni-73/50-organiin-komisije Sestava Študentskega sveta Medicinske fakultete UM: http://ss.mf.um.si/predstavitev/ Akademski zbor Medicinske fakultete UM: http://mf.um.si/attachments/article/50/sestavaazjanuar2019.pdf Komisija Senata Medicinske fakultete UM za založniško dejavnost: http://mf.um.si/si/zaposleni-73/50- organi-in-komisije Komisija Senata Medicinske fakultete UM za ocenjevanje kakovosti: http://mf.um.si/si/zaposleni- 73/50-organi-in-komisije Komisija Senata Medicinske fakultete UM za mednarodno sodelovanje: http://mf.um.si/si/zaposleni- 73/50-organi-in-komisije Komisija Senata Medicinske fakultete UM za podelitev nagrad, priznanj in pohval: http://mf.um.si/si/zaposleni-73/50-organi-in-komisije Sestave organov in drugih enot upravljanja fakultete, kot so aktualne v obdobju potrjevanja samoevalvacijskega poročila, so v obliki zaslonskih slik priložene samoevalvacijskemu poročilu. 1.4 Izobraževalna dejavnost in spremljanje diplomantov 1.4.1 Predstavitev študijskih programov Na MF UM izvajamo dva študijska programa. 1. Enovit magistrski študijski program»splošna medicina«traja šest let. Po uspešno zaključenem študiju pridobi študent/-ka strokovni naslov doktor medicine, doktorica medicine. 2. Podiplomski doktorski študijski program»biomedicinska tehnologija«traja 3 leta in poteka izključno kot izredni študij. Kandidat si po uspešno opravljenem podiplomskem programu za pridobitev doktorata iz biomedicinske tehnologije pridobi naziv doktor/doktorica znanosti s področja biomedicinske tehnologije. Trend števila študijskih programov se zadnjih 5 let ne spreminja. 1.4.2 Usklajenost vpisa študentov s potrebami okolja Vpis študentov na MF UM je po eni strani omejen s kapacitetami, s katerimi razpolaga fakulteta (predavalnice, vajalnice, učitelji ) in UKC Maribor kot naša glavna učna baza; po drugi strani pa s financiranjem študija oz. odobritvijo vpisnih mest s strani MIZŠ oz. vlade RS. Iz javno dostopnih podatkov Zavoda za zaposlovanje RS, Zdravniške zbornice Slovenije pa je jasno razvidno, da v Sloveniji obstaja potreba po dodatnem zdravniškem kadru; prav tako smo po podatkih EUROSTATA glede števila zdravnikov na 100 000 prebivalcev na 24. mestu med članicami EU https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&pcode=tps00044&languag e=en. 11

Graf 1.2: Trend števila diplomantov v zadnjih 5 letih V 2009/10 smo imeli izjemoma razpisanih 100 vpisnih mest; posledično s tem je bil tudi porast števila diplomantov 2015/16. 1.4.3 Spremljanje prehodnosti študentov Na MF UM smo s prehodnostjo študentov razmeroma zadovoljni. Ta v letošnjem letu presega 80%, najmanjša prehodnost je v nižjih letnikih, pri prehodih v 5. in 6. letnik pa so številke blizu 100%. Enak trend (prehodnost >80%, večanje pri višjih letnikih) se ohranja v zadnjih petih letih, kar potrjuje stabilnost izobraževalnega dela. Pri tem je treba izpostaviti tutorski sistem, ki je sploh v začetnih letnikih zelo dobrodošla pomoč pri obvladovanju učne snovi in posledično s tem tudi pripomore k boljšim rezultatom na izpitih. Graf 1.3: Trend prehodnosti študentov za zadnjih 5 let 12

1.4.4 Spremljanje ustreznosti pridobljenih kompetenc oz. učnih izidov Način preverjanja in ocenjevanja znanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je v skladu z učnimi načrti pri posameznih predmetih in je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa daje študentom povratno informacijo o ravni njihovega znanja. Študent lahko na podlagi javno objavljenih vsebin primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih kliničnih veščin. Pri praktičnih kliničnih veščinah je v veliko pomoč Laboratorij kliničnih veščin, v katerega se vključujejo študenti višjih letnikov in ki s pomočjo objektivnih strukturiranih preverjanj omogoča dobro sledenje stopnji obvladovanja praktičnih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled in ocena študentovega obvladovanja vsebine posameznih učnih enot. Sprotne oblike preverjanja znanja so: kolokviji, testi, domače naloge, sodelovanje na predavanjih, seminarjih, vajah ter ocenjevanje seminarskih del. Pouk medicine je inherentno vezan na klinično delo z bolnikom in neposredno sodelovanje z mentorji, ki so diplomantom po končanem študiju in zaposlitvi sodelavci, nadrejeni ali celo mentorji tudi pri nadaljnjem usposabljanju (podiplomskem študiju). Ustrezna naravnanost pouka je tako neposredno preverljiva in mora biti hkrati tudi neposredni cilj mentorjev, da pridobijo kompetentne sodelavce po končanem študiju. Zdravniki iz prakse ter študenti višjih letnikov so tudi člani Centra za izobraževanje v medicini (CIM), preko katerega lahko učinkovito podajajo predloge za izboljšanje učnih izidov in kompetenc. Center za izobraževanje v medicini, ki je nastal na pobudo študentov, prodekana za izobraževanje in dekana pripravi predloge sprememb kurikuluma, ki jih obravnavata Komisija za študijske zadeve in Senat. Študenti MF vsako leto rešujejo tudi študentsko anketo skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete na UM. Rezultate prejmejo izvajalci, nosilci kateder, komisija za študijske zadeve članice; o ocenah ter potrebnih ukrepih se razpravlja znotraj kateder, dekan opravi razgovore z 10 % najboljše in najslabše ocenjenih izvajalci v prisotnosti prodekana študenta ter o morebitnih ukrepih poroča rektorju UM. Komisija za študijske zadeve na podlagi ankete tudi preveri morebitno dvoletno ugotovljeno večje odstopanje med potrjenim kreditnim vrednotenjem in na podlagi ankete ugotovljeno obremenitvijo študentov. 1.4.5 Spremljanje zaposljivosti diplomantov in vzdrževanje dialoga z diplomanti MF UM spremlja zaposlitvene potrebe preko podatkov Zdravniške zbornice RS. Ob diplomi so podatki o diplomantih zbrani v referatu Medicinske fakultete. Za spremljanje diplomantov po diplomi in njihovo druženje od 2016 skrbi klub Alumni MF UM, ki vsaki dve leti organizira srečanje vseh diplomantov MF UM. 1.4.6 Dopolnilna izobraževanja in poletne šole Pomembno vlogo pri dopolnilnih izobraževanjih izvajajo študentje. Ti so v letu 2018 izvedli 9 izobraževanj, na teme izobraževanj v medicini, na temo cepljenja, na temo ultrazvoka in podobno. Ta 13

izobraževanja potekajo v sodelovanju s strokovnjaki s področja in pomembno pripomorejo k večanju znanja in s tem boljši zaposlitvi po končanem študiju. MF UM je organizirala 7 učnih delavnic v letu 2018, na teme: Kirurških posegov v urgentni medicini, Simulacija poroda, Izobraževanje v medicini, Prehospitalne nujne medicinske pomoči (izvedeno na ZD Trbovlje in Brežice), Reanimacija novorojenca. Popolnega seznama izvedenih izobraževanj in poletnih pol v poročilu ne navajamo, saj na MF UM ne vodimo evidence izvedenih izobraževanj in poletnih šol. Tu vidimo priložnost, da bi s sledenjem izvedenih dogodkov povečali sledljivost opravljenega dela. 1.4.7 Obveščanje javnosti o študijskih programih, dopolnilnih izobraževanjih in poletnih šolah Ključno vlogo pri promociji fakultete imajo študenti MF UM. Študenti na Medicinski fakulteti UM izvajajo promocijo po številnih srednjih šolah po Sloveniji, kjer imajo interaktivne predstavitve študija medicine, vsako leto pa se udeležijo tudi Informative sejem izobraževanja in poklicev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer študenti na stojnici predstavljajo študij medicine na Medicinski fakulteti UM in odgovarjajo na vsa vprašanja glede študija in obštudijskih dejavnosti dijakom in njihovim staršem, ki obiščejo stojnico. Na vsaki predstavitvi študenti predstavijo študijski program splošne medicine, ki se izvaja na MF UM. Razdelijo pa tudi promocijski material brošuro, v kateri je predstavljena Medicinska fakulteta UM in študijski program splošne medicine, ki se izvaja na fakulteti. Študentski svet MF UM pomaga pri organizaciji informativnih dni na MF UM, ki potekajo vsako leto v terminu rednih informativnih dni v prvi polovici februarja. Študenti pomagajo pri izvedbi vodenih ogledov fakultete, predstavijo študij medicine in študentske aktivnosti ter pomagajo pri pripravi in deljenju paketov dobrodošlice za dijake. Le-ti vsebujejo torbico, majico in brošuro o študiju na MF UM. V letu 2018 je MF UM predstavila študij na 6 sejmih v tujini. 1.4.8 Programi, deli programov ali predmeti, ki se izvajajo v tujem jeziku Študijskih programov ali predmetov ne izvajamo v tujih jezikih. 1.4.9 Praktično izobraževanje študentov Praktično izobraževanje študentov v vključeno v vse letnike študija, v obliki vaj in kliničnih vaj. Število in vsebine vaj so razvidne na naslednji povezavi: http://www.mf.um.si/attachments/article/83/program-n1718.pdf. V prvih dveh letnikih se izvajajo laboratorijske vaje, ki podpirajo predklinično izobraževanje, od tretjega letnika naprej pa so prisotne klinične vaje, ki podpirajo izobraževanje za delo z bolniki. Del praktičnega izobraževanja poteka tudi izven prostorov MF UM, saj ima MF UM sklenjenih 17 pogodb z bolnišnicami, ki poleg Univerzitetnega kliničnega centra Maribor vključujejo bolnišnice celotne Slovenije. 14

1.5 Znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost 1.5.1 Uspešnost znanstvenoraziskovalnega dela Medicinska fakulteta ima registriranih 63 raziskovalcev in 13 tehničnih sodelavcev. Med raziskovalci jih je 22 v nazivu docent, 6 v nazivu izredni profesor in 15 v nazivu redni profesor. Raziskovani naziv Asistent, Asistent z dr. oziroma Znanstveni sodelavec imajo 4., 2 oziroma 1. raziskovalec. Znanstvena aktivnost je prikazana za raziskovalce v nazivih docent, izredni profesor (IP) in redni profesor (RP). Raziskovalne skupine z manjšim številom raziskovalcev v obravnavanih nazivih posledično izkazujejo tudi slabšo raziskovalno aktivnost. Tako ima Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo le 2 raziskovalki, Laboratorij za histologijo in embriologijo zgolj 1., Laboratorij za farmakologijo in toksikologijo 0. Slednja sta tudi brez imenovanega vodje. Graf 1.4: Znanstvenoraziskovalna uspešnost na Inštitutu za biomedicinske vede Graf 1.5: Znanstvenoraziskovalna uspešnost na Inštitutu za anatomijo, histologijo in embriologijo 15

Graf 1.6: Znanstvenoraziskovalna uspešnost na Inštitutu za fiziologijo Graf 1.7: Znanstvenoraziskovalna uspešnost na Centru za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko 16

Graf 1.8: Znanstvenoraziskovalna uspešnost pri Raziskovalni skupini za celično mikrobiologijo Graf 1.9: Znanstvenoraziskovalna uspešnost pri Raziskovalni skupini za družinsko medicino 17

Graf 1.10: Znanstvenoraziskovalna uspešnost na Inštitutu za športno medicino 1.5.2 Predstavitev uspešnosti umetniškega dela MF UM ne izvaja umetniške dejavnosti. 1.5.3 Raziskovalni programi in projekti, patenti, mladi raziskovalci Graf 1.11: Skupno število raziskovalnih programov in projektov za zadnjih 5 let 1.5.4 Mednarodni projekti Graf 1.12: Število mednarodnih projektov 18

1.5.5 Organizacija konferenc in strokovnih srečanj V letu 2018 je MF UM organizirala 7 učnih delavnic: 1. KIRURŠKI POSEGI V URGENTNI MEDICINI enodnevna UD, termin: 6.2.2018 2. SIMULACIJA PORODA - enodnevna UD, termin: 20.4.2018 3. 22. Graz Conference 2018 Maribor 3 dnevna UD (študenti), termin: 5.-7.4.2018 4. PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) ZD Trbovlje dvodnevna UD, termin: 11.-12.5.2018 5. PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) ZD Brežice dvodnevna UD, termin: 14.-15.9.2018 6. REANIMACIJA NOVOROJENCA enodnevna UD, termin: 9.11.2018 7. TEHNIKE PRIPRAVE VPRAŠANJ IZBIRNEGA TIPA CIM enodnevna UD, termin: 24.10.2018 MF UM žal ne vodi evidence izvedenih konferenc, simpozijev ali delavnic, tako da je številka podcenjena. Tu vidimo priložnost za uvedbo centralnega beleženja/arhiviranja izvedenih dogodkov. 1.5.6 Vključevanje rezultatov znanstvenoraziskovalnega, umetniškega oz. strokovnega dela v izobraževalni proces in vključevanje študentov v raziskovalno delo Graf 1.13: Število prejetih raziskovalnih nalog za razpisano Dekanovo nagrado 19

10 8 6 4 2 Št. podeljenih/prejetih Dekanovih in Perlachovih nagrad 0 2014 2015 2016 2017 2018 št nagrad št prejemnikov Graf 1.14: Število podeljenih/prejetih Dekanovih in Perlachovih nagrad Št.. podeljenih/prejetih Dekanovih in Perlachovih priznanj 20 15 10 5 0 2014 2015 2016 2017 2018 št priznanj št prejemnikov Graf 1.15: Število podeljenih/prejetih Dekanovih in Perlachovih priznanj Št. sodelujočih študentov v razvojnih projektih PKP in ŠIPK 25 20 15 10 5 0 2014 2015 2016 2017 2018 št razvojnih proj. št sod. štud. 20

Graf 1.16: Število sodelujočih študentov v razvojnih projektih PKP in ŠIPK Študentom MF UM je omogočeno publiciranje v znanstvenoraziskovalni reviji Acta Medico-biotehnica, ki jo od leta 2008 izdaja MF UM. V obravnavanem obdobju smo med so/avtorji člankov beležili tudi študente. Natančnejše ocene ne moremo podati, saj nimamo uvedenega sistema beleženja avtorjev, ki bi bili v času objave še študentje MF UM. Tu vidimo možnost za izboljšavo, ki naj bo usmerjena predvsem v ozaveščanje študentov v nujnost zapisa objav v sistem Cobiss. 1.6 PREDNOSTI Moderna fakulteta, moderni načini poučevanja medicine Tesno povezovanje z UKC MB Število mladih in ambicioznih učiteljev, usmerjenih v poučevanje in raziskovanje Tutorski sistem, ki podpira izobraževanje študentov Vpetost študentov v raziskovanje in vodenje fakultete 1.7 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE Povečati mobilnost in odhode v tujino učiteljev Povečati delež redno zaposlenih zdravnikov na MF UM Sistem nagrajevanja zaposlenih in študentov, ki sodelujejo v strokovnih komisijah Tekom podiplomskega študija zagotoviti študentom pridobivanje»mehkih znanj«v smislu objavljanja raziskovalnih prispevkov, predstavitve rezultatov in nastopanja Povečati uspešnost prijav na temeljne in aplikativne projekte ARRS kakor tudi na nivoju EU ali sveta Uvesti sistem za pridobitev faktorja vpliva za revijo, ki jo izdaja MF UM (Acta Medico- Biotechnica) 21

2. KADRI 2.1 Kadrovska struktura visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev Število mladih raziskovalcev in raziskovalcev zaposlenih na projektih v letu 2016/2017 in 2017/2018: V študijskem letu 2016/2017 so bili 3 mladi raziskovalci, v študijskem letu 2017/2018 je bilo 5 mladih raziskovalcev. Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v letu 2016/2017 in 2017/2018 2016/2017 2017/2018 Naziv Redno Pogodbeno* Skupaj Redno Pogodbeno* Skupaj Redni 15 17 32 15 16 31 profesorji Izredni 10 26 36 12 26 38 profesorji Docenti 17 41 58 13 38 51 Višji predavatelji Predavatelji Asistent z 12 12 24 14 11 25 doktoratom Asistent z 11 11 10 10 magisterijem Asistent s 37 37 3 46 49 specializacijo Asistent z 4 4 visoko izobrazbo Učitelji 2 320 322 2 259 261 veščin Skupaj 60 464 524 59 406 465 Preglednica 2.1: Števila visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v letu 2016/2017 in 2017/2018 2.2 Pedagoška obremenjenost kadrov po strukturi (nazivih) Delež visokošolskih učiteljev, ki so na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 39,6 % (število redno zaposlenih visokošolskih učiteljev je 40). Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev je 23. Število študentov na enega (FTE) delavca je 11,06. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 16,40. Nadobvezo ima 11 pedagoških sodelavcev. Dopolnilno delo iz pedagoške dejavnosti ima 13 pedagoških sodelavcev. 22

2.3 Znanstvenoraziskovalna oz. umetniška uspešnost po strukturi (nazivih) Graf 2.1: Znanstvenoraziskovalna uspešnost po nazivih Graf 2.2: Znanstvenoraziskovalna uspešnost po različnih kazalnikih znanstvene uspešnosti Zgornja grafa prikazujeta raziskovalno uspešnost, ločeno po nazivih in po različnih kazalnikih znanstvene uspešnosti. Zelo zanimiva je ugotovitev, da imajo raziskovalci v nazivih docent razmeroma veliko znanstveno odličnost in to na vseh področjih, celo na področju A''. Ta odličnost je primerljiva z odličnostjo rednih profesorjev na MF UM. Spodnji graf normira te podatke na delež zaposlitve. Tudi tu s odličnosti presenetljivo precej enakomerno porazdeljene med različnimi nazivi. 23

2.4 Izpolnjevanje pogojev za mentorstvo mladih raziskovalcev ter pridobitev raziskovalnih programov in projektov po strukturi (nazivih) Graf 2.3: Prikaz doseganja kriterijev za mentorja MR+ po nazivih Nihče na MFUM ne dosega kriterijev za mentorstvo MR+. Razlog je v tem, da raziskovalci v višjih nazivih ne dosegajo zadostno število točk, raziskovalci v nižjih nazivih (konkretno docenti) pa še ne dosegajo kriterija, da mora biti zagovor doktorata pred letom 2008. Graf 2.4: Prikaz izpolnjevanja pogojev za prijavo projektov/programa ARRS Tudi v analizi izpolnjevanja pogojev za prijavo projektov/programa na ARRS v oči bode podatek, da je razmeroma veliko raziskovalcev v nazivih docent, ki dosegajo pogoje, v primerjavi z nazivoma profesorjev. Verjamemo, da se bo ta trend spremenil, predvsem ob napredovanju sedanjih docentov in prihodu svežih docentov. 24

Graf 2.5: Prikaz izpolnjevanja pogojev za mentorja/mladega mentorja Od 43 učiteljev (modra barva) na MF UM dosega pogoje za mentorja MR skupno 22 (oranžna barva). Največje število dosegajo redni profesorji (13). Veseli smo podatka, da v absolutnem smislu 5 docentov izpolnjuje pogoje za mentorja, vendar je delež razmeroma majhen (23%) v primerjavi z izrednimi (67%) in rednimi (87%) profesorji. Želja je, da se znanstvena odličnost docentov poveča in s tem poveča možnost mentoriranja mladim raziskovalcem že na habilitacijskem nivoju docentov. 2.5 Merila za izvolitve v nazive in izvolitvena področja Merila za volitve v nazive upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih je določila Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev so objavljena na spletni strani: http://www.um.si/projekti/habilitacije/strani/default.aspx. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je sprejela tudi zahtevnejše kriterije za posamezna habilitacijska področja so dostopni na linku http://www.um.si/projekti/habilitacije/strani/zahtevnejšipogoji-po-habilitacijskih-področjih.aspx. V letu 2018 je bilo v nazive visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec skupaj izvoljenih 49 oseb (razdelitev po nazivih je razvidna iz spodnje tabele), od tega je bilo 33 prvih izvolitev: 1 redni profesor, 2 izredna profesorja, 13 docentov, 17 asistentov. Pogojev za izvolitev nista več izpolnjevali dve zaposleni osebi. 25

Izvolitve na Medicinski fakulteti UM v obdobju od 2004 do 2018: Člani Senata MF UM: Preglednica 2.2: Prikaz izvolitev na MF UM v obdobju od 2004 2008 Red. prof. dr. Ivan Krajnc (interna medicina) Red. prof. dr. Anton Crnjac (kirurgija) Red. prof. dr. Radovan Hojs (interna medicina) Red. prof. dr. Dušanka Mičetić Turk (pediatrija) Red. prof. dr. Breda Pečovnik Balon (interna medicina) Red. prof. dr. Uroš Potočnik (predklinika, biokemija) Red. prof. dr. Iztok Takač (ginekologija in porodništvo) Izr. prof. dr. Sebastjan Bevc (farmakologija) Izr. prof. dr. Nataša Marčun Varda (pediatrija) Izr. prof. dr. Matjaž Vogrin (kirurgija) Doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak (psihiatrija) Doc. dr. Uroš Maver (predklinika, farmakologija) Doc. dr. Andraž Stožer (predklinika, fiziologija) 4 člani iz vrst študentov Zastopanost senata Medicinske fakultete je določena v 21. členu Zakona o visokem šolstvu, 311. členu Statuta Univerze v Mariboru in določili Splošnega akta o sestavi, volitvah oblikovanju in delovanju senatov članic Univerze v Mariboru. 26

2.6 Kadrovska struktura nepedagoških delavcev Število zaposlenih nepedagoških sodelavcev po sistemizaciji delovnih mest Služba/ organizacijska enota Delovno mesto Število zaposlenih na tem delovnem mestu Stopnja izobrazbe - stanje na dan 30. 9. 2015 Vodstvo članice tajnik 0 pomočnik tajnika 2 1xVII/2 1xVIII/1 višji strokovni sodelavec naročila II za javna 1 VII/2 višji strokovni sodelavec II za znanstvenoraziskovalno delo in mednarodno sodelovanje strokovni sodelavec VII/2 varstvo pri delu požarna varnost 1 VII/2 1 VII/2 svetovalec/samostojni strokovni delavec samostojni strokovni sodelavec VII/2 strokovni sodelavec VII -tehnični sodelavec tehnični sodelavec VI 1 1 6 1 VII/2 VII/2 6xVII/2 1xVI strokovni sodelavec VI 2 2xVI Služba za pravne in kadrovske in splošne zadeve samostojni strokovni sodelavec 1 VII/2 sistemski vzdrževalec 2 2xVII/2 samostojni strokovni delavec/vzdrževalec računalniške in druge opreme 1 VII/1 Služba za finančnoračunovodske zadeve vodja službe za finančno-računovodske zadeve 0 samostojni strokovni sodelavec 3 2xVII/2 1xVII/1 27

Služba/ organizacijska enota Delovno mesto Število zaposlenih na tem delovnem mestu Stopnja izobrazbe - stanje na dan 30. 9. 2015 Referat za študijske in študentske zadeve Vodja Referata za študijske in študentske zadeve 1 VIII/1 samostojni strokovni sodelavec 3 3xVII/2 Knjižnica samostojni strokovni delavec 2 2xVII/2 Preglednica 2.3: Število zaposlenih nepedagoških sodelavcev po sistemizaciji delovnih mest Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 22,62. 2.7 Spremljanje delovne uspešnosti in napredovanja Sistem ocenjevanja delovne uspešnosti je urejen skladno z delovno pravno zakonodajo in sicer so na osnovi 21. člena ZSPJS zaposleni na področju visokega šolstva upravičeni do redne delovne uspešnosti, do delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Del plače iz naslova redne delovne uspešnosti pripada zaposlenemu, ki je v obdobju za katerega se izplačuje, poleg opravljanja svojih rednih nalog, dosegel nadpovprečne rezultate. Ta se od leta 2011 ne izplačuje zaradi sprejetih interventnih ukrepov in je tako začasno ukinjena pravica do dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu je urejena v 2. odst. 22. člena ZSPJS in Uredbi o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence. Na univerzi je sprejet Pravilnik o izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela št. A 10/2008-61 PU, ki ureja merila in postopek za določitev delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Zaposleni so bili nadpovprečno ocenjeni v višini 99%, podpovprečno ni bil ocenjen noben. V zadnjih treh letih je številčno napredovalo: v letu 2016 5 oseb (vertikalna napredovanja) in 15 oseb horizontalna napredovanja v letu 2017 4 osebe (vertikalna napredovanja) in 34 oseb horizontalna napredovanja v letu 2018 4 osebe (vertikalna napredovanja) in 36 oseb horizontalna napredovanja. 2.8 Vpetost kadrov v mednarodni prostor Mednarodne izmenjave v sklopu Erasmus + (STT in STA): Budimpešta 2 osebi 4 dni Praga 2 osebi 5 dni 28

Kreta 3 osebe 3 dni Astana 1 oseba 7 dni Mesečne odsotnosti zaposlenih je bilo 8 oseb. 2.9 Usposabljanje in skrb za karierni razvoj zaposlenih MF UM omogoča napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev v smislu pomoči pri nadaljnjem izobraževanju doma in v tujini (podiplomski študij, dodatna izobraževanja). Vključujejo se v raziskovalne projekte, programe, udeležba na znanstvenih, strokovnih konferencah, simpozijih, izpopolnjevanjih. Izmenjave visokošolskih učiteljev in sodelavcev v okviru programa Erasmus. Nepedagoškim delavcem se omogoča udeležba na kongresih, seminarjih, delavnicah, ipd. Leto Pridobivanje formalne izobrazbe Strokovno usposabljanje Krajša usposabljanja tečaji 2015/2016 6 10 26 0 2016/2017 7 15 30 0 2017/2018 10 35 50 0 in Sobotno leto Preglednica 2.4: število pedagoško zaposlenih, ki so se izobraževali in izpopolnjevali Leto Pridobivanje formalne izobrazbe Strokovno usposabljanje Krajša usposabljanja tečaji 2015/2016 3 10 25 0 2016/2017 0 10 30 0 2017/2018 0 25 30 0 Preglednica: 2.5: Število nepedagoško zaposlenih, ki so se izobraževali in izpopolnjevali 2.10 Skrb za zdravje in socialno interakcijo med zaposlenimi in Daljša usposabljanja (več kot 1 mesec) v tujini Medicinska fakulteta izvaja obdobne zdravniške preglede skladno z Izjavo o varnosti z oceno tveganja (pri tem upoštevajoč posebnost opravljanja del in nalog delovnega mesta). Prav tako je fakulteta pristopila k izvedbi razširjenih zdravniških pregledov zaposlenih glede na starostne skupine. Fakulteta tudi poskrbi za letna neformalna druženja (kostanjev piknik, ponovoletno srečanje, možnost udeležbe različnih tematskih kongresov povezanih za skrb za zdravje,.). 2.11 Skrb za varstvo pri delu Medicinska fakulteta skrbi za varno delovno okolje skladno s področno zakonodajo, pri tem upoštevajoč udeležbe dodatnih izobraževanj v zvezi z rokovanjem z delovno opremo in pripomočki (usposabljanje uporabnikov nevarnih kemikalij, ravnanje v primeru okoljskega inšpektorja,.). 29

2.12 Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu Sedmo leto zapored na Medicinski fakulteti izvajamo anketo o zadovoljstvu na delovnem mestu, ki jo razdelimo med zaposlene na MF UM. Anketa je povzeta na osnovi pripravljene ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu Univerze v Mariboru. Zajema šest vsebinskih sklopov, skupno 35 vprašanj, kjer je ocena minimum 1 in maksimum 4. Anketo za zaposlene»zadovoljstvo zaposlenih«smo izvedli v obdobju od 7. 11. do 14. 12. 2018 in dodatno še v podaljšanem roku do 6. 2. 2019. V izpolnjevanje smo anketo posredovali 123 zaposlenim, prejeli smo 30 izpolnjenih vprašalnikov, kar predstavlja 24,39 %. Ugotovljeno je, da je glede na lanski rezultat odziv anketiranih zmanjšan za več kot 10 %. Anketo smo statistično ovrednotili, v nadaljevanju so podani zbirni rezultati statistične obdelave. Primerjalno so letošnji rezultati z letom 2017 sledeči: Odnosi med zaposlenimi Tako kot v lanskem letu je bila v povprečju (PV) najvišje ocenjena trditev, da so»odnosi z neposrednimi sodelavci dobri«, in sicer: 2018/3.4, 2017/3.4. Najmanj so anketirani zadovoljni s»sodelovanjem posameznih organizacijskih enot na matični fakulteti«(2018/2.9, 2017/2.6) in»odnosi med vsemi zaposlenimi na matični fakulteti so dobri«(2018/2.8, 2017 2,4), kjer je bil pri obeh trditvah rezultat 2.8/4, kar je glede na lansko leto primerljivo. Materialni delovni pogoji Pri sklopu Materialni delovni pogoji so rezultati glede na leto 2017 skorajda identični, najnižja PV je zabeležila trditev»plača mi ustreza«(2018/2.8, 2017/2.6), medtem ko je tudi letos trditev»varnost na delovnem mestu je zagotovljena«z najvišjo PV (2018/3.5, 2017/3.6), dodatno sta v letu 2018 z identično PV še trditvi»delovni čas mi ustreza«(2018/3.5, 2017/3.6) in»opremljenost delovnega mesta je dobra«(2018/3.5, 2017/3.5). Delo in naloge V letu 2018 so trditve z najnižjo PV bile sledeče»moji predlogi in pobude so upoštevani«(2018/3.0, 2017/2.9),»Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen, nagrajen«(2018/3.0, 2017/2.7) in»uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih«(2018/3.0, 2017/2.9). Tako kot lani je bila najvišja PV pri trditvi»pri delu sem samostojen«(2018/3.4, 2017/3.4) in dodatno z enako PV trditev»delo je kreativno«(2018/3.4, 2017/3.2). Kariera Enako kot v letu 2017 je najvišjo PV prejela trditev»za svoje delo se želim dodatno izobraževati«(2018/3.5, 2017/3.5). Rezultat te trditve je identičen že tretje leto. Najnižjo PV ima trditev»kriteriji za napredovanje so jasni«(2018/3.0, 2017/3.0). V letu 2018 smo v anketnem vprašalniku naredili popravek vprašanja, ki se je prej glasil»koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenim z vodstvom«v»uvedba letnih razgovorov se mi zdi koristna«, saj se letni razgovori na MF že izvajajo. Skladno s tem se je predvidevamo tudi izboljšal rezultat, kjer je PV v letu 2018/3.2 v primerjavi z letom 2017/2.7. Informiranost Pri poglavju Informiranost je glede na lanske rezultate najvišjo PV imela trditev»neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije«(2018/3.3, 2017/3.0), najnižno PV je imela, tako kot lani, trditev»o dogajanju na matični fakulteti sem dobro obveščen«(2018/2.8, 2017/2.8). 30

Zaključek V primerjavi s prejšnjimi leti je odzivnosti pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika izboljšana, kar pripisujemo uvedbi elektronske izvedbe ankete, vendar je bil letos rezultat skorajda za 10 % slabši. Mogoče je rezultat posledica neprimernega časa izvedbe ankete (december/januar). Splošno gledano pa so bili rezultati primerjalno podobni lanskemu letu in večjih odstopanj nismo zaznali. Preglednica 2.6: Vprašalnik in analiza izvedene raziskave o zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu 31

2.13 PREDNOSTI Možnost usposabljanja in izobraževanja za vse zaposlene; Skrb za nadaljnji razvoj lastnega pedagoškega kadra, v smislu stimuliranja dodiplomskih študentov za vpis na doktorski študij na MF; Ustrezni prostori in vrhunska oprema; Možnosti in sofinanciranje mobilnosti za nepedagoški kader; razširjeni zdravniški pregledi glede na starostno skupino v okviru sistematskih pregledov za zaposlene. 2.14 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE Nadaljevanje z aktivnostmi za zaposlovanje iz pogodbenih v redna in dopolnilna delovna razmerja; Dodatna vzpodbuda predstojnikov kateder/nosilcev predmetov za habilitiranje ustreznega kadra z njihovega področja; Pedagoška razbremenitev uspešnih raziskovalcev: na osnovi znanstvenoraziskovalnih referenc se omogoči zaposlitev z nižjim deležem pedagoške zaposlitve; Izboljšanje mobilnosti pedagoškega in strokovnega kadra v okviru mednarodnih izmenjav (Erasmus, ); Nadaljnja izvedba ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu v elektronski obliki, posodobitev vsebine ankete; Skrb za izboljšanje sodelovanja in komunikacije med zaposlenimi na MF in ostalimi deležniki (katedre/inštituti/strokovne službe,..); Boljša obveščenost novo zaposlenih na MF glede posameznih ustaljenih postopkov (potni nalogi, naročilnice, nabava materiala, ipd.); Slaba obveščenost o dogajanju na fakulteti med zaposlenimi; Uvedba kartic pristopa v prostore za goste (gostujoči raziskovalci); Uvesti možnost opravljanja dela od doma. 32

3. ŠTUDENTI 3.1 Število vpisanih študentov 700 600 570 590 608 592 500 400 300 200 388 2. stopnja 3. stopnja 100 60 42 34 50 64 0 2013/2014 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 Graf 3.1: Število vpisanih študentov po stopnjah študija v zadnjih 5 letih *2. stopnja program Splošna medicina (vsi študentje vpisani redno), 3. stopnja program Biomedicinska tehnologija (vsi študentje vpisani izredno) Razpisani študijski programi 2017/2018** Študijski programi Število študentov R I S 1. stopnja (UN)* - - - - 2. stopnja* SPLOŠNA MEDICINA 592-592 3. stopnja BIO-MEDICINSKA TEHNOLOGIJA - 64 64 Skupaj bolonjski - 592 64 656 Preglednica 3.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih za leto 2017/2018 * prikaz števila študentov ločeno za redne (oznaka R) in izredne študente (oznaka I). Oznaka S pomeni število študentov skupaj. **stanje na dan 31. 10. 2017 33

Študijsko Splošna medicina Biomedicinska tehnologija Leto Razpis Prijave Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2013/2014 86 227 97 88,9 22 17-2014/2015 86 230 101 88,55 22 9-2015/2016 86 164 101 87,9 22 10-2016/2017 86 208 101 88,9 22 25-2017/2018 86 158 86 86,55 30 28 - Preglednica 3.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik enovitega magistrskega študijskega programa in 1. letnik podiplomskega doktorskega študijskega programa Biomedicinska tehnologija *minimalno število točk, če je bil vpis omejen. 40 35 30 25 25 34 36 33 30 20 15 10 5 0 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 Graf 3.2: Število tujih študentov s tujim državljanstvom za zadnjih pet let 34

6 5 4,9 5 4 Članice EU 3 2 2,8 2,8 2,6 2,6 2,3 2 Bivše YU republike Amerika Azija 1 0 0,5 0,5 0,2 0,2 0,2 0 0 0 0 0 0 0 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 Graf 3.3: Delež študentov s tujim državljanstvom po skupinah držav za zadnjih 5 let 60 50 40 30 28 31 29 42 48 45 45 45 27 Število prihajajočih študentov 20 17 Število odhajajočih študentov 10 0 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 Graf 3.4: Število odhajajočih in prihajajočih študentov v izmenjavi projekta ERASMUS+ za zadnjih 5 let 3.2 Predhodni rezultati vpisanih študentov Analiza predhodnih rezultatov vpisanih študentov je narejena in vključena v samoevalvacijska poročila študijskih programov. 3.3 Svetovanje in pomoč študentom Svetovanje in pomoč študentom je predvsem v prvih treh letnikih študija v veliki meri zagotovljena z učinkovitim tutorskim sistemom. Potrebe študentov s posebnim statusom so zagotovljene v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru (https://www.um.si/univerza/dokumentni- 35

center/akti/glavnidokumenti2013/pravilnik%20o%20%c5%a1tudentih%20s%20posebnim%20status om.pdf) in individualnimi dogovori s profesorji in Referatom za študijske in študentske zadeve. Število študentov s posebnim statusom študijsko leto Športnik Dolgotrajno Materinstvo bolni študent Posebne potrebeinvalid Umetnik Drugo Skupaj 2015/16 5 6 2 0 1 0 14 2016/17 1 5 1 1 0 1 9 2017/18 3 5 1 2 0 1 12 Preglednica 3.3: Število študentov z različnimi posebnimi statusi za zadnja tri študijska leta Obveščanje študentov poteka preko objav na oglasni deski spletne strani fakultete (http://www.mf.um.si/si/oglasna-deska/dodiplomski-tudij-67), preko e-pošte in predstavnikov letnikov. Tutorstvo je na MF UM definirano kot vodenje, usmerjanje, podpiranje in motiviranje študenta novinca pri pridobivanju znanj in veščin, ki pripomorejo k večji akademski, obštudijski in osebnostni uspešnosti študenta. V študijskem letu 2017/2018 je koordinatorica tutorjev bila ŠK, vodja kliničnih tutorjev UK, vodja predmetnih tutorjev IH in vodja uvajalnih tutorjev TL. Nalogo koordinatorja mentorjev tutorjev je opravljal doc. dr. Jurij Dolenšek, mentor kliničnih tutorjev je bil izr. prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med. V tutorski sistem je bilo vključenih 26 kliničnih, 8 predmetnih in 12 uvajalnih tutorjev. Uvajalno tutorstvo je namenjeno študentom 1. letnika in se izvaja posamezno v skupinah, vsaki skupini sta dodeljena dva uvajalna tutorja. Tutorji glede na izražen interes in potrebe študentov pripravljajo tutorska srečanja in so odgovorni za posvetovanje z mentorji učitelji. Predmetno tutorstvo se izvaja za študente drugih letnikov v okviru predmetov Fiziologija, Mikrobiologija, Farmakologija s toksikologijo, Uvod v medicino II, Patologija in Psihologija. Klinično tutorstvo deluje v okviru predmeta Interna medicina s propedevtiko in izbirnega predmeta Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki. V študijskem letu 2017/2018 pa se je tutorstvo že tretje leto zapored izvajalo tudi v sklopu predmeta Kirurgija v 3. letniku. V okviru tutorstva sta se izvedla dva pomembnejša dogodka Kam po študiju splošne medicine in Klinikfest. Na dogodku Kam po študiju splošne medicine smo študentom in diplomantom predstavili najbolj zaželene specializacije, postopek prijave na specializacijo in pot od diplomanta do specializanta, predstavila se je tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Klinikfest je bil dvodnevni»maraton«kliničnih veščin, namenjen 30 mariborskim in 10 ljubljanskim študentom od 4. do 6. letnika. Delo evalvacije sistema tutorstva je opravila Komisija za samoevalvacijo tutorstva v sestavi MM (predsednik), KP (član), IH (član), NN (član) in UK (član). Pripravila je Evalvacijsko poročilo sistema tutorstva v študijskem letu 2017/2018, ki je namenjeno pripravi izhodišč za prihodnje študijsko leto in kontroli kakovosti izvajanja tutorstva na MF UM. Tutorji so bili za svoje delo finančno stimulirani skladno s postavkami določenimi z Izhodišči za delo študentov tutorjev in učiteljev mentorjev v študijskem letu 2017/2018. Zraven tutorstva se kot pomoč študentom izvaja še demonstratorstvo za predmet Anatomija s histologijo in embriologijo. 36

3.4 Spremljanje zadovoljstva študentov Anketo o zadovoljstvo s študijem je v obdobju od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018 na 2. stopnji (dodiplomski, enoviti magistrski študijski program Splošna medicina) izpolnilo 83 študentov in na 3. stopnji (podiplomski, doktorski študijski program Biomedicinska tehnologija) 9 doktorandov. Diplomanti so se v precejšnji meri vključevali v tutorstvo, demonstratorstvo, raziskovalne projekte fakultete, konference, mednarodne izmenjave, obštudijske dejavnosti ipd. Diplomanti so ocenili manj ur vloženih v študij na teden kot povprečni študent UM. Ocenili so, da so na predavanja, vaje in seminarje hodili manj pripravljeni, kot je povprečje UM. Večina študentov pred in med študijem ni pridobila delovnih izkušenj povezanih s študijem, nekaj več kot polovica pa je pred ali med študijem pridobila delovne izkušnje, ki niso povezane s študijem. Študijski program so diplomanti ocenili kot dobro osnovo za zaposlitev, začetek dela in nadaljnjo kariero ter tudi osebni razvoj, precej manj pa je bil osnova za razvoj podjetniških sposobnosti. Večina študentov bi ponovno izbrala študij na isti instituciji. Študenti menijo, da je bil program zahteven, široko zastavljen, usmerjen v poklic, imel visok akademski ugled in je izpolnil njihova pričakovanja, si pa predmetnika niso mogli prilagajati v veliki meri. V opisnem vprašanju je bilo daleč največ kritik glede izvedbe seminarjev. Anketiranci so predlagali manjše število ur seminarjev, spremenjeno obliko seminarjev, večje vključevanje mentorjev na seminarjih, večji nadzor nad vsebinami, ki jih pripravljajo študenti Želijo si tudi več vključevanja v delo na kliničnih vajah, nadzor nad delom mentorjev na vajah in več vaj v simulacijskem centru oz. boljšo uporabo bogate opreme MF UM. Kot veliko prednost programa so diplomanti največkrat izpostavili dobro organizirano tutorstvo. Pohvalili so tudi prijaznost večine nepedagoških delavcev. 3.5 Vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost MF UM spodbuja in nudi pomoč študentom na področju znanstvenoraziskovalnega dela na različne načine, omogočeno jim je publiciranje v znanstvenoraziskovalni reviji Acta Medico-biotehnica, ki jo od leta 2008 izdaja MF UM in je prva medicinska revija v izdaji medicinske fakultete v Sloveniji. V štud. letu 2017/18 sta izšli dve redni številki znanstvene revije Acta medico-biotechnica. V reviji, ki je od leta 2010 sofinancirana domača znanstvena periodična publikacija s strani JAK oz. ARRS, se objavljajo izvirni in pregledni znanstveni prispevki domačih in tujih znanstvenikov, kakor tudi strokovni prispevki s področja medicine in biotehnike. Vsi objavljeni prispevki, so recenzirani s strani dveh priznanih tujih ali domačih strokovnjakov z obravnavanega področja. Revija»Acta medicobiotechnica«je vključena v bazo»medline«. Prav tako je revija vključena v svetovno bazo periodičnih publikacij in sicer v Ulrich s periodicals directory. Uvrščena je v seznam revij ARRS, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. Vsa besedila člankov so prosto dostopna na http://www.actamedbio.mf.uni-mb.si/sl. Publicistično dejavnost študentov se spodbuja tudi z razpisom Dekanovih nagrad za raziskovalne naloge. Oddanih je bilo 8 raziskovalnih nalog. Podeljene so bile zlata, srebrna in bronasta Dekanova nagrada ter pet Dekanovih priznanj. Študenti, ki so v preteklem študijskem letu oddali raziskovalno nalogo, imajo v sistem Cobiss vpisanih 13 prispevkov na konferencah. Obstaja pa možnost, da so objavili publikacije, ki jih v sistem Cobiss niso vnesli, zato v prihodnje velja spodbujati študente, da to 37

storijo. Dostopa do podatka o skupnem številu objav s študenti nimamo, saj se sistemsko ne zbira. Predlagamo, da bi se v prihodnje vzpostavila baza in register publikacij študentov na nivoju fakultete ter tudi na nivoju celotne UM. Strokovno dejavnost na fakulteti spodbujamo tudi z vključevanjem v projekte Po kreativni poti (PKP) in Študentski inovativni projekt za družbeno korist (ŠIPK). Število projektov v lanskem študijskem letu je predstavljeno v spodnji preglednici. Projekt Število PKP 4 ŠIPK 2 Preglednica 3.4: Število projektov PKP in ŠIPK v študijskem letu 2017/18 Umetniško dejavnost pri študentih spodbujamo z različnimi projekti. Na fakulteti deluje Mešani akademski pevski zbor, ki nastopa na božičnem koncertu, podelitvi diplom, priznanj Študentje se lahko vključujejo tudi v dramsko skupino, ki je pripravila povezovalni program za božični koncert, kjer se prav tako lahko predstavijo ostali študentje, največkrat z glasbenimi točkami. Pod okriljem Društva študentov medicine pa se izdaja tudi Presnovnik, poljudnoznanstvena revija študentov medicine, ki vsako leto pripravi literarni in fotografski natečaj, v katerem lahko sodelujejo študentje medicine. 3.6 Organiziranost študentov in aktivno vključevanje v soupravljanje fakultete Predstavitev, projekti, program dela in zapisniki sej študentskega sveta so objavljeni na spletnem mestu: https://ss.mf.um.si/. V študijskem letu 2017/18 so člani ŠS MF UM sprejemali odločitve na eni konstitutivni seji, šestih rednih, petih izrednih in sedmih korespondenčnih sejah. Sklepi, ki so jih člani Študentskega sveta MF UM sprejeli na svojih sejah so bili nato ustrezno posredovani prejemniku dekanu fakultete, Komisiji za študijske zadeve MF UM, pedagoškim in nepedagoškim delavcem na MF UM, prorektorici za študentska vprašanja UM oz. ostalim komisijam in organom na MF UM in UM. Program dela ŠS MF UM za študijsko leto 2017/2018 je bil objavljen na spletni strani ŠS MF UM in je bil v skladu s predvidenim programom dela prodekanje za študentska vprašanja (Povezava: http://ss.mf.um.si/wp-content/uploads/2016/10/%c5%bdiva-ledinek_kandidatura-za-prodekanjoza-%c5%a1tudentska-vpra%c5%a1anja-mfum.pdf). Študenti imajo skladno s Statutom Univerze v Mariboru pravico do soodločanja v delovanju vseh organov in komisij na fakulteti, kot tudi na univerzi. V vsakem organu morajo študenti predstavljati najmanj eno petino izvoljenih članov organa z izjemo študentskega sveta, kjer so vsi člani organa tudi študenti fakultete. V senat MF UM so tako vključeni štirje študenti, v poslovni odbor je vključena študentka, prodekanja za študentska vprašanja, ki je članica poslovodnega odbora po svoji funkciji, v komisiji za študijske zadeve, komisiji za znanstveno-raziskovalne zadeve, komisiji za ocenjevanje kakovosti, komisiji za mednarodno sodelovanje, komisiji za podelitev nagrad, priznanj in pohval Medicinske fakultete UM sta vključena v vsaki komisijo po dva študentska predstavnika. Disciplinsko 38

sodišče I. stopnje ima iz vrst študentov člana in nadomestnega člana. Študenti niso vključeni samo v habilitacijsko komisijo in v komisijo za založniško dejavnost MF UM. Študenti, ki jih izvoli Študentski svet, sodelujejo tudi pri delu Akademskega zbora članice, zastopanost študentov le-tega znaša najmanj ena petina (2. odst. 310. člena Statuta Univerze v Mariboru). Študentski predstavniki fakultete so aktivni, kar se kaže z rednim obiskovanjem sej Študentskega sveta MF UM, sej Senata MF UM in komisij. V lanskem letu ni odpadla nobena seja ŠS MF UM zaradi nesklepčnosti ŠS MF UM. Aktivnost pa lahko pripišemo tudi številnim pobudam in sklepom, ki so jih člani ŠS MF UM sprejeli na svojih sejah in jih posredovali ustreznemu naslovniku. 3.7 Sodelovanje študentov pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanju dejavnosti visokošolskega zavoda Študenti so dejavni in aktivno vključeni v vse predpisane organe in v presojo stanja, oblikovanje ukrepov in razvojnih usmeritev MF UM preko stalnih komisij MF UM (senat, komisija za ocenjevanje kakovosti, komisija za študijske zadeve...). V vsakem organu morajo študenti predstavljati najmanj eno petino izvoljenih članov organa, z izjemo študentskega sveta, kjer so vsi člani organa tudi študenti fakultete. V senat MF UM so tako vključeni štirje študenti, v poslovni odbor je vključena študentka, prodekanja za študentska vprašanja, ki je članica poslovodnega odbora po svoji funkciji, v komisiji za študijske zadeve, komisiji za znanstveno-raziskovalne zadeve, komisiji za ocenjevanje kakovosti, komisiji za mednarodno sodelovanje, komisiji za podelitev nagrad, priznanj in pohval Medicinske fakultete UM sta vključena v vsaki komisijo po dva študentska predstavnika. Disciplinsko sodišče I. stopnje ima iz vrst študentov člana in nadomestnega člana. Študenti niso vključeni samo v habilitacijsko komisijo in v komisijo za založniško dejavnost MF UM. Mandatne dobe vseh izvoljenih študentskih predstavnikov trajajo eno leto. Seznanjenost zaposlenih in študentov se zagotavlja z okrožnicami in objavami na spletnih straneh. Študenti so tako vsako leto tudi aktivno vključeni pri pripravi samoevalvacijskega poročila MF UM, kjer sodelujejo pri evalvaciji posameznih predmetov. V študijskem letu 2016/2017 so študenti interno evalvirali pedagoške delavce, ki sodelujejo pri izvedbi predmeta Interna medicina in se skupaj z nosilko pogovorili o ciljih in o sami izvedbi predmeta ter predlagali možne izboljšave, ki so se implementirale. Študenti so sodelovali tudi pri pobudi, da je Katedra za družinsko medicino v način izvedbe predmeta dodala tutorje. Pobuda se je upoštevala in novosti bodo uvedene v študijskem letu 2019/2020. ŠS MF UM obravnava problematiko in stalno analizira študij medicine na MF UM, predloge in pobude za izboljšave pa prodekan za študentske zadeve nato posreduje prodekanu za študijske zadeve v nadaljnjo obravnavo. Študenti so sodelovali tudi pri izpolnjevanju in analizi Swot ankete za ocenjevanje kakovosti na MF UM. 3.8 Sodelovanje in povezanost predstavnikov študentov z drugimi študenti Predstavniki študentov vsakega letnika so člani ŠS MF UM (predsednik letnika in član), hkrati pa so tudi člani ŠS letnika na MF UM. Študentsko problematiko poskušajo najprej reševati na nivoju posameznika nato pa na nivoju letnika tako, da za odločitve, ki se tičejo celotne generacije študentov pridobijo predstavniki mnenje vseh študentov s pomočjo anket, ki jih ustvarijo najpogosteje v Facebook skupini generacije. Tudi sprotno obveščanje poteka tako preko objav v generacijske skupine na Facebooku in preko generacijskega maila, do katerega imajo dostop vsi študenti posameznega letnika. Vsakršna 39

mnenja in predlogi se oblikujejo na podlagi večine in se vedno preko predstavnika letnika posreduje ustreznemu izvajalcu pedagoškega procesa ali strokovnim službam fakultete, v komunikacijo pa je lahko vključen tudi prodekan za študentske zadeve. Le-ta komunicira z vsemi študenti preko elektronske pošte ter preko objav v generacijskih skupinah na Facebooku, študente pa obvešča tudi preko Facebook strani Študentskega sveta MF UM in z objavljanjem na spletni strani ŠS MF UM. V primeru podanega negativnega mnenja profesorici v postopku habilitacije so študenti predstavniki takoj izvedli interno anketo o kandidatkinem delu, ki je služila za pridobitev dodatnega anonimnega mnenja s strani študentov in je služila za nadaljnje odločitve v postopku habilitacije. 3.9 Obštudijska dejavnost Društvo študentov medicine Maribor (DŠMM) je bilo ustanovljeno leta 2005. Poslanstvo društva je članom nuditi nadstandardno možnost strokovnega in osebnega izpopolnjevanja ob študiju medicine skozi povezovanje za višje dobro, javnost na strokoven način ozaveščati o aktualnih problematikah javnega zdravstva in deliti znanje s širšo nestrokovno javnostjo ter biti strokovno prepoznani kot kvalitetno društvo, ki ima pozitiven doprinos k zdravstvu in izobraževanju v Sloveniji. V šolskem letu 2017/2018 so se v okviru DŠMM izvajale projektne aktivnosti ter kulturni in zabavni dogodki, opisani v spodnji preglednici. Obštudijska dejavnost Glavni namen obštudijske dejavnosti (max. 3 stavki) Uspešnost pri doseganju namena 1: namen ni dosežen, 2: namen je delno dosežen, 3: namen je dosežen Študentska sekcija urgentna Namen projekta je omogočiti zainteresiranim študentom izpopolnitev ter poglobitev znanj in veščin, ki so bistveni za obravnavo urgentnega bolnika. 3 Vakcinet Projekt Vakcinet je namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu cepljenja in odstranitvi predsodkov o nevarnosti cepiv, ki so se pojavili v zadnjih letih. Kot bodoči zdravniki menimo, da je naša dolžnost odstraniti napačne informacije in širiti naše znanje ter s tem doprinesti k reševanju tega javnozdravstvenega problema. 3 Družabna vizita Namen projekta je izvajanje delavnic na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo ter na Oddelku za geriatrično psihiatrijo. Za paciente delavnice pomenijo krajšanje časa v bolnišnici in sprostitev, za študente medicine pa stik s kliničnim okoljem in razvoj komunikacije s pacienti. Projekt skuša ozaveščati o pomenu duševnega 3 40

zdravja in zmanjševati stigmo, povezano s psihiatričnimi boleznimi. Za Življenje! Primarna dejavnost projekta je osveščanje in učenje, večinoma laične javnosti o pomembnosti in pravilnem ukrepanju v urgentnih situacijah ter zmanjšanje njihovega strahu pred nepravilnim ukrepanjem. Izvajamo predvsem obnovitvene tečaje prve pomoči, v katere je vključen tudi praktični del, promocije projekta ter interna izobraževanja članov projekta. 3 Epruvetka Glavni namen projekta je ozaveščanje ljudi o pomembnosti darovanja krvi, krvotvornih matičnih celic (KMC) in organov, saj je to pogosto edini način ozdravitve in preživetja posameznika. Naš cilj je povečati število rednih krvodajalcev in vpisanih kot potencialne darovalce KMC in organov. 2 Dotik Življenja Šport za zdravje Mednarodne medicinske izmenjave Glavni namen projekta je ozaveščanje o pomenu preventive raka dojk in prostate. V ta namen izvajamo delavnice, na katerih poučujemo o načinih prepoznavanja, preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka. Projekt promovira in vzpodbuja športno udejstvovanje in zdrav način življenja med študenti medicine. Z organizacijo športnih in družabnih dogodkov, želimo aktivnosti približati našim študentom in jim ob tem omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa s kolegi medicinci. Projekt deluje znotraj mednarodne organizacije študentov medicine, ki povezuje več kot milijon študentov medicine iz 127 držav. Ena izmed primarnih aktivnosti IFMSA so izmenjave študentov medicine v obliki enomesečnega kliničnega ali raziskovalnega dela. Izmenjave so bilateralne, zato je poglavitna naloga našega projekta kakovosten sprejem tujih študentov na izmenjavi v Mariboru, s čimer posredno omogočimo našim študentom izmenjavo v tujini. Tujim študentov zagotovimo bivanje, dnevni obrok, družaben program ter ustreznega mentorja na izbranem oddelku ali inštitutu. 3 2 3 Serotonin Namen projekta je spodbujanje posameznikov k ohranjanju dobrega duševnega zdravja, ozaveščanje in destigmatizacija duševnih bolezni/stisk in ozaveščanje o zlorabi drog in drugih odvisnostih. 2 GourMED Glavni namen je izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje o prehrani in kulturi na področju klinične, športne in vsakodnevne prehrane. Ciljna skupina so študenti medicine, študenti drugih študijskih smeri, zdravstveni 3 41

delavci in ostali, ki jih tematika zanima. Z delavnicami, ki so še v pripravi, z organizacijo kongresov in predavanj, ter preko obvestil na socialnih omrežji predajamo informacije zainteresiranim o dani tematiki. Presnovnik Medimedo Ljubezen in spolnost Namen projekt je izid istoimenske revije in glasila, ki ga ustvarijo študentje MF UM. Revija in glasilo tako predstavljata dodaten medij prek katerega se lahko študentje izrazijo in ponuja dodatne možnosti za sodelovanje s profesorji, zdravniki in ostalimi strokovnimi delavci. Namen projekta je otrokom pomagati pri premagovanju strahu pred zdravniki, zdravniškim pregledom in zdravniškimi pripomočki, jih izobraževati o delu zdravnika ter seznanjati z osnovnimi zdravniškimi preiskavami in bolnišničnimi oddelki. Glavni namen je osveščanje javnosti (predvsem mlade populacije) o spolno prenosljivih boleznih in njihovem preprečevanju ter varni spolnosti, kar se izvaja s prostovoljnimi delavnicami. 3 3 3 Mešani pevski zbor akademski Sprostitev in način za usmeritev kreativne energije ob druženju. Izpopolnjevanje pevske tehnike in kulturno udejstvovanje. 3 Razbijmo tišino Zabave DocFest Brucovanje Motivacijski vikend S projektom omogočamo študentom medicine učenje znakovnega jezika v obliki delavnic, ki se izvajajo, ter poglobljeno analizo problematike znakovnega jezika v okviru mednarodne izmenjave. Zabave organiziramo z namenom promocije Društva, povezovanja študentov in ustvarjanja priložnosti za sproščeno druženje in pogovor o strokovnih in tudi nestrokovnih temah. Namen je pridobiti nove člane Društva in predstaviti projektno delo novim ter starim članom hkrati pa pričarati dobro vzdušje z glasbo, druženjem in hrano izpod rok pridnih študentov. Prek iger in svečane zaprisege medse uradno sprejmemo nove študente medicine na MF UM. Projekt je namenjen približanju Društva in njegovega delovanja študentom MF UM, iskanju novih ciljev in idej ter s tem izboljševanju Društva, promociji, pa tudi druženju in spoznavanju ter povezovanju študentov, še posebej različnih letnikov. 2 3 3 3 3 42

Božični koncert Namen je na zabavno-kulturni način zaključiti leto in utrditi dobre odnose med študenti in zaposlenimi. Preglednica 3.5: Obštudijske dejavnosti in njihovi glavni nameni 3 *1 namen ni dosežen, 2 namen je delno dosežen, 3 namen je dosežen 3.10 Varovanje pravic študentov Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je imela v šolskem letu 2017/2018 vpisanih 12 študentov s posebnim statusom, od tega so bili 3 športniki, 5 dolgotrajno bolnih študentov, 1 materinstvo, 2 invalida in 1 študent, ki je uvrščen v skupino»drugo«. Za preprečevanje različnih oblik diskriminacije obstajata pravilnika UM, katerih načela se upoštevajo tudi na Medicinski fakulteti UM. Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru ureja študijski proces študentov s posebnim statusom in je dostopen vsem študentom MF na spletni povezavi (https://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/glavnidokumenti2013/pravilnik%20o%20%c5%a1tudentih%20s%20posebnim%20status om.pdf). Pridobitev posebnega statusa dodeli študentom pravice, opisane v 8. členu opisanega pravilnika, vendar je izkoristek pravic nato odvisen od individualnega dogovarjanja z izvajalci predmetov posameznega letnika. Torej študenti sami odločijo, na katerih področjih potrebujejo olajšave in zanje zaprosijo pri odgovornih osebah. Primer: študent/-ka ni prisoten/-a na dan izpita zaradi opravičljivih razlogov in zaprosi za dodatni izpitni rok, ki mu/ji je nato odobren ali ne, ob tem pa se udeležuje vseh seminarjev in vaj brez posebnih prilagoditev. V primeru vpisanih študentov invalidov tudi zanje obstaja pravilnik, ki ureja njihov študijski proces in je študentom MF dostopen na spletni povezavi (https://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/glavnidokumenti2013/pravilnik%20o%20%c5%a1tudijskem%20procesu%20%c5%a1tud entov%20invalidov.pdf). Študent invalid ali študent s posebnim statusom, ki meni, da so mu bile kršene pravice do enakopravnega študija, se lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe oz. od dneva, ko mu je sporočena odločitev o prilagoditvi študijskega procesa, pisno pritoži na Komisijo za študijske zadeve MF UM. Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve lahko študent, ki se ne strinja z odločitvijo Komisije, vloži pisno pritožbo na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 15 dni od vročitve odločitve Komisije za študijske zadeve. V primeru, da se študentu status ne odobri se prav tako lahko pritoži. Poslovnik Komisije za prošnje in pritožbe v prijavnem postopku je dostopen na spletni povezavi (https://www.um.si/vpis/dokumenti%20novic/poslovnik%20komisije%2019_20.pdf). Na MF UM imamo sicer Tutorski sistem, vendar nimamo tutorjev, ki bi se ukvarjali npr. s študenti s tujim državljanstvom ali študenti invalidi. To predstavlja odličen predlog in izziv za bodoča študijska leta. Zaposleni na Medicinski fakulteti UM sledijo Kodeksu profesionalne etike UM, ki definira etično ravnanje in ničelno toleranco do diskriminatornega ravnanja. Kodeks je dostopen na https://www.um.si/kakovost/trajnostno-in-druzbeno-odgovornauniverza/seje%20sveta%20%20knjinica/t%c4%8c.5.2_kodeks%20etike%20um%20predlog%20delov ne%20skupine%20lektorirano.pdf. 43

Sledi diskriminacije, bodisi zaradi spola, jezika, spolne usmerjenosti, zdravstvenega stanja, družbenega položaja ali drugih vzrokov, se iščejo npr. v študentski anketi, kjer imajo študentje možnost anonimnega zapisa izkušenj ali mnenja o posameznih izvajalcih predmetov tekočega študijskega leta. V letu 2017/2018 v anketi nismo našli namigov ali alarmantnih znakov, ki bi opozarjali na diskriminacijo študentov MF UM. V namen varovanja pravic študentov Medicinske fakultete UM bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi varuha/-inje študentovih pravic, ki bi predstavljal/-a pomoč in podporo študentom, ki se znajdejo v zagati. 3.11 Študentska anketa Medicinska fakulteta UM se je v študijskem letu 2017/2018 glede na rezultate Študentske ankete uvrstila na 8. mesto izmed 17 fakultet Univerze v Mariboru s povprečno skupno oceno izvajalcev 1,34, kar je celo nad povprečjem skupne ocene UM (1,33). Ocenjenih je bilo 340 izvajalcev, od tega je bilo 14 anket nereprezentativnih, 7 izvajalcev je bilo ocenjenih z negativno (med -1,14 in -0,36), kar predstavlja 2,15% vseh izvajalcev na MF UM. 50 izvajalcev je ocenjenih med 0,99 in 0,23 (kar predstavlja 15,33% izvajalcev), 269 izvajalcev oz. 83,52% pa je ocenjenih med 1,00 in 2,00. Glede na navedeno smo z rezultati relativno zadovoljni, vendar moramo težiti k cilju, da se bodo vsi izvajalci na MF UM zavedali svojega pedagoškega poslanstva in delovali skladno s tem, kar bo pozitivno vplivalo na rezultate študentske ankete v bodoče. Iz teh rezultatov ne moremo dokončno določiti kakovosti pedagoškega dela na MF, saj študentje niso ocenili vseh izvajalcev na fakulteti, vendar lahko predvidevamo, da je kakovost dobra, saj je večina ocenjenih izvajalcev nad ničlo, torej v pozitivnem predelu. Zagotovo je še mnogo področij, ki zahtevajo izboljšave, tako da je možnost povečanja kakovosti cilj, ki ga želimo doseči v prihodnjih nekaj letih. Iz študentske ankete je moč razbrati, da je pri 16 učnih enotah 50% ali več študentov mnenja, da je obremenitev pri kontaktnih urah ali samostojnem delu študenta neustrezna. Pri tem se upoštevajo učne enote s stopnjo odziva (S.O.) enako ali večjo od 50%. Slednje so prikazane v spodnji tabeli. Učna enota Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge oblike študija SDŠ* Anatomija s histologijo in embriologijo Ustrezno (76,8%) Ustrezno (58%) Ustrezno (57,1%) / / Več (63,8%) Ginekologija in porodništvo Infekcijske bolezni Ustrezno (81,2%) Preveč (54,1%) / Ustrezno (68,6%) Ustrezno (62,5%) Ustrezno (60,8%) / Ustrezno (56,3%) / Približno toliko(81,0%) / Več (51,9%) Interna medicina praktično delo ob bolniku / / / / Ustrezno (80,3%) Več (54,8%) 44

Interna medicina s propedevtiko Ustrezno (57,7%) Preveč (56,3%) / Ustrezno (78,9%) / Približno toliko(53,3%) IVIN** v ginekologiji in porodništvu Nereprezentativna ocena Nereprezentativna ocena / / / Več (50%) IVIN v histologiji in embriologiji Ustrezno (62,5%) Preveč (75%) Premalo ali ustrezno (50/50%) / / Približno toliko (75%) IVIN psihiatriji v Ustrezno (100%) Ustrezno (77,8%) / / / Manj (55,6%) Javno zdravje Ustrezno (74,2%) Preveč (66,0%) / Ustrezno (62,8%) / Približno toliko(68,8%) Mikrobiologija Ustrezno (52,5%) Ustrezno (62,1%) Ustrezno (69,5%) / / Več (76,3%) Nevrokirurgija Ustrezno (81,6%) Preveč (51,7%) / / / Približno toliko(89,4%) Nevrologija Ustrezno (55,8%) Ustrezno (53,5%) / Ustrezno ali premalo (50/50%) Pediatrija Ustrezno (74,7%) Preveč (54,5%) / Ustrezno (81,8%) Psihiatrija Ustrezno (83,1%) Preveč (59,5%) / Ustrezno (70,2%) / Približno toliko(53,0%) / Približno toliko (62,1%) / Približno toliko(75,6%) Tropska medicina Ustrezno ali premalo (50/50%) Preveč (60%) / / / Približno toliko (100%) Biofizika*** Ustrezno (66,7%) Preveč (66,7%) Ustrezno (62,5%) / / Približno toliko(88,9%) Preglednica 3.6: Učne enote, kjer je obremenitev bila neustrezna v študijskem letu 2017/2018 *SDŠ = Samostojno delo študenta; **IVIN = Izbrane vsebine in novosti; ***Biofizika študijskega programa BIOMEDICINSKA TEHNOLOGIJA Izmed vseh učnih enot samo Mikrobiologija predstavlja predmet, kjer je bilo ugotovljeno dvoletno odstopanje v Študentski anketi, in sicer v študijskem letu 2015/2016 in 2017/2018. Glavna pritožba je bila preobsežnost predmeta za predpisano število ur in relativno nizko število ECTS točk. V primeru odstopanj med dejansko in predvideno obremenitvijo študentov pri posameznih predmetih ima ŠS MF UM pravico in dolžnost pripraviti predloge za razrešitev morebitnih neskladij o vrednotenju predmeta z ECTS točkami. Glavni ukrep je torej predstavljalo zvišanje ECTS točk za 1 točko, z začetkom veljave v študijskem letu 2018/2019. Težavo je prav tako predstavljal zgolj en rok za opravljanje kolokvija iz vaj 45

v zimskem izpitnem obdobju. Le-to so rešili z uvedbo dodatnega kolokvijskega roka, prav tako z začetkom veljave v letu 2018/2019. Druga učna enota, kjer bo prišlo do sprememb v prihodnosti, je Interna medicina s propedevtiko, ki se izvaja v tretjem letniku. Kljub obsežnosti predmeta so študenti mnenja, da je bistveno preveč seminarjev (več kot 50) predvidenih za ta predmet. Kot ukrep se je Komisija za študijske zadeve odločila spremeniti učni načrt za študijsko leto 2019/2020, kjer bo zmanjšano število seminarjev, ob nespremenjenem številu predavanj. Iz tabele je razvidno, da je zadovoljstvo študentov najmanjše na področju seminarjev oz. z njihovim številom. Upamo, da se bo tudi v prihodnje pri drugih učnih enotah vsaj delno upoštevalo mnenje študentov, ki so v bistvu tisti, ki naj bi imeli največ koristi od dobro zastavljenih učnih načrtov. Razgovori med negativno ocenjenimi izvajalci na Medicinski fakulteti in dekanom fakultete, red. prof. dr. Ivanom Krajncem, dr. med., so potekali 28.2.2019 med 10:00 in 11:00 uro. Ob tej priložnosti želimo opozoriti, da omenjeni razgovori predstavljajo na naši fakulteti zgolj formalnost, ki ne vključuje ukrepov ali oblikovanja akcijskega načrta za prihodnja študijska leta, ki bi lahko predstavljal pomoč, s katero bi negativno ocenjeni izvajalci izboljšali svoje delo. Razgovori med pozitivno ocenjenim izvajalci na Medicinski fakulteti in dekanom fakultete, red. prof. dr. Ivanom Krajncem, dr. med., se niso izvajali. Tudi na tem področju si želimo v prihodnosti spremembe, kajti pohvale za dobro ali odlično opravljeno pedagoško delo so prav tako pomembne in verjamemo, da bi predstavljale nadaljnjo motivacijo za izvajanje predavanj, seminarjev in/ali vaj. Poleg uradnega izvajanja in vrednotenja rezultatov študentske ankete opravljajo člani študentskega sveta ob podpori članov študentskega sveta posameznega letnika znotraj letnikov tudi vmesne interne evalvacije poteka predmeta in dela izvajalcev, katerih rezultati pripomorejo k odločitvam študentskega sveta ob morebitnih spremembah. Poleg tega pa omogočajo opozarjanje na težave pri posameznih predmetih že tokom izvajanja učnega procesa in omogočajo sprotno reševanje težav že med tekočim študijskim letom. Analiza rezultatov izvedene študentske ankete za študijsko leto 2017/2018 je dostopna na spletni povezavi:https://www.um.si/kakovost/studentskaanketa/strani/default.aspx?fbclid=iwar3b8nuthn mg2fb4irebcgezrivcl1w34yv1lxh4nav4n13er2_b0i4ynju. 3.12 PREDNOSTI Spodbujanje aktivnosti za celovit osebnostni razvoj študentov tako v procesu izobraževanja, raziskovanja kot tudi v obštudijske dejavnosti na fakulteti S projektno dejavnostjo ŠS MF UM in DŠMM se med študenti veča občutek pripadnosti fakulteti, ki je za pozitivno vzdušje med študenti nujno potrebna. Hkrati se v sodelovanju s Kariernim centrom UM izvajajo delavnice, glede na potrebe in želje študentov, ki so namenjene učenju veščin, potrebnih za prijavo na razpis za specializacije (npr. kako napisati življenjepis). Zaradi specifičnosti nadaljnje poklicne poti zdravnika po zaključenem študiju, se s strani tutorstva in ob podpori fakultete izvede vsakoletni kongres Kam po študiju splošne medicine?, ki je namenjen vsem študentom od 1. do 6. letnika in tako ponuja vpogled v različne specializacije ter druge možnosti zaposlitve diplomanta medicine. Pri tem sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije. 46

Spodbujanje študentov za večjo mobilnost Promocija pomena mobilnosti študentov pri oblikovanju profila diplomanta kot pomembne reference pri nadaljnji karier ter že ob vstopu na univerzo (uvajalni teden za bruce), med študijem in preko organizacij, ki delujejo na področju mobilnosti. MF UM sodeluje v projektu Erasmus, kjer letno pridobivamo nove partnerske fakultete. Na Moodlu obstaja rubrika Mednarodne izmenjave, kjer lahko študenti najdejo informacije o Erasmus+ izmenjavah in praksah ter zastavljajo vprašanja v zvezi z njima. Letno so organizirana informativna predavanja na temo izmenjav Erasmus+. Zagotovitev pogojev in promocija sodelovanja študentov v pestri ponudbi obštudijskih dejavnosti Nosilca projektne dejavnosti sta ŠS MF UM in DŠMM, ki izvajata pester program obštudijskih dejavnosti. ŠS MF UM v večini izvaja projekte pod okriljem tutorstva, ki so namenjeni obogatitvi nabora veščin in kompetenc diplomanta medicine. DŠMM se bolj posveča vključevanju v širše socialno okolje z izvedbo projektov, ki sodelujejo v reševanju javnozdravstvenih problemov. Študentom so ponujeni projekti, v katerih se lahko kulturno udejstvujejo pišejo literarne prispevke, članke, nastopajo v pevskem zboru ipd. Študenti, ki jih zanima mednarodno sodelovanje, se lahko udeležijo izmenjav in drugih mednarodnih dogodkov in s tem sodelujejo kot člani mednarodnih organizacij študentov medicine. Kljub obsežnemu programu obštudijskih dejavnosti pa študenti sami vedno znova prihajajo z novimi idejami in pobudami, tako da se skozi leta delovanja nabor projektov, ki jih izvajamo študenti medicine, še povečuje. Sistematično spodbujanje vključevanja študentov v znanstveno raziskovalno delo Študente spodbujamo in vabimo k raziskovanju preko razpisa Dekanovih nagrad, kjer mentorji razpišejo teme za raziskovalne naloge. Študenti tutorji in člani Centra za izobraževanje v medicini so zelo aktivni na tem raziskovalnem področju in dvoje delo predstavljajo na konferencah v tujini. Z možnostjo sodelovanja v raziskovalnih projektih so študenti vključeni tako v klinično kot laboratorijsko raziskovalno delo in se kasneje lažje povežejo z mentorji in tako predlagajo tudi svoje ideje za raziskovalno delo. Z uvedbo predmeta Uvod v raziskovalno delo v prvem semestru so vsi študenti od 1. letnika dalje usposobljeni za udejstvovanje v raziskovanju tokom študija. Upoštevanje predlogov študentov Velika težava je v prejšnjih študijskih letih je bila prostorska stiska pri podelitvi diplome ob opravljenem študiju. Ukrep je predstavljala razdelitev študentov in njihovih svojcev v dve skupini. Tutorski sistem Tutorski sistem je izjemno dobro organiziran in tudi izvedba je zelo kakovostna, glede na to, da študentje poučujejo oz. pomagajo študentom. Prav tako je na ta način zagotovljena večja povezanost študentov med različnimi letniki. Tutorstvo olajša prehod dijakov na fakulteto z izvedbo t.i. uvajalnega dneva za bruce in z izvajanjem uvajalnega tutorstva na splošno. Pripomore k izboljšanju prehodnosti med letniki. Z obiskom tutorskih srečanj študenti pridobijo boljše razumevanje snovi in dosegajo tako boljše uspehe. Med prednosti prištevamo tudi to, da tutorstvo nudi veliko možnost pridobivanja pedagoških izkušenj tokom študija. Odlična oprema in knjižnični prostori Kljub temu, da MF UM svojim študentom nudi odlično opremo, je uporaba le-te pomanjkljiva. Predvsem simulacijski center je prostor, ki bi se lahko večkrat vključil v študijski proces, kajti predstavlja 47

edino možnost, kjer se študenti lahko postavijo v vloge zdravnikov in tako preizkusijo svoje do sedaj pridobljeno znanje. Prijaznost ter pripravljenost pomaganja nepedagoških delavcev (zaposleni v referatu, čistilke, varnostniki, ) 3.13 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE Področje študentskih pravic je pomanjkljivo urejeno. Mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije ogroženih skupin študentov niso jasni. Na spletni strani bi si želeli pregledno objavljene študentove pravice in mehanizme varovanja. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o uvedbi varuha študentskih pravic. Smiselna bi bila uvedba svetovalnice za pomoč in psihološko podporo študentom, pomoč študentom s posebnim statusom, tujim študentom (tutor za tuje študente). Veliko priložnosti za izboljšanje vidimo tudi v preglednosti spletne strani. Želeli bi si večje dostopnosti pravilnikov, uradnih dokumentov, podatkov o znanstveno-raziskovalnem delu Izvedba seminarjev potrebuje spremembe in nadzor. Pogosto bi bila potrebna večja vpletenost mentorjev pri seminarjih, ki jih pripravljajo študentje. Prav tako je pri veliko predmetih pomanjkljivo preverjanje prisotnosti in neučinkoviti ter nejasni ukrepi ob nezadostni prisotnosti. Oprema MF UM je odlična, vendar pa si študentje želijo, da bi jo lahko v večji meri uporabljali. Predvsem je odlična priložnost za pridobivanje kliničnih izkušenj sodoben simulacijski center, ki bi lahko bil vključen v več praktičnih vaj. Študentje se sicer v večji meri, kot velja za povprečje UM, vključujejo v obštudijske dejavnosti, vendar pa se v zadnjih letih opaža manjše zanimanje, kot je bilo nekaj let nazaj. Menimo, da bi bilo potrebno zopet poskrbeti za boljšo promocijo različnih obštudijskih dejavnosti. Tudi na mednarodne izmenjave (Erasmus idr.) se študenti odpravljajo pogosteje, kot je povprečje UM, vendar pa se tudi tukaj opaža trend padanja števila študentov, ki se zanje odločijo. Menimo, da je potrebna boljša promocija med študenti in tudi profesorji. Študenti se namreč pritožujejo, da je posluha pri profesorjih za opravljanje izmenjav v tujini vedno manj. V zadnjih letih imajo več težav pri pridobivanju soglasij za opravljanje predmetov v tujini. Menimo, da bi bilo potrebno uvesti boljši nadzor nad obravnavanimi vsebinami na predavanjih in seminarjih, predvsem pa na praktičnih vajah (praktikum v šestem letniku). Mentorji bi se morali zavedati in upoštevati jasno zastavljene cilje praktikuma. Boljše ozaveščanje bi bilo potrebno tudi glede znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Vsi študentje bi morali biti seznanjeni s postopkom prijave na Razpis za Dekanovo nagrado, prav tako pa predlagamo večjo preglednost razpisa z dodatkom, katere raziskovalne naloge so zasedene že pred razpisom zaradi predhodnega dogovora z mentorjem. 48

4. MATERIALNE RAZMERE 4.1 Prostori in oprema Študentom medicine je omogočen študij v sodobnih prostorih, s pomočjo vrhunske informacijske in podporne tehnologije, z vrsto najsodobnejših diagnostičnih aparatur in z raziskovalno opremo, ki omogoča konkurenčno dejavnost na področju znanstveno raziskovalne in publicistične dejavnosti. Celotna površina zgradbe MF znaša 12.702 m2 neto, oziroma 14.236 m2 bruto, ki s pripadajočo infrastrukturo zagotavlja potrebne prostorske pogoje za izvajanje študija za skupno cca. 600 študentov. Deli se na dva programska sklopa, ki se odražata tudi v zunanji podobi novogradnje, in sicer na pedagoški in raziskovalni oz. laboratorijski del, hkrati pa vključuje še ostale funkcionalne enote: pokrite parkirne prostore, prostore za tehnološke naprave, prostore za obštudijske dejavnosti, knjižnico s čitalnico, arhiv itd. V bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se nahajata še druga dva dela MF, to sta Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo in Laboratorijski center Magdalena. V novogradnji na naslovu Taborska ulica 8, se nahajata sedež in uprava Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Na tej lokaciji se izvajajo tudi predavanja v okviru enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina in podiplomskega programa»biomedicinska tehnologija«. MFUM je povezana v univerzitetnem informacijskem sistemu, ki omogoča informacijsko podporo na področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), kadrovskem področju (KIPS) in finančnem (FIPS). AIPS zagotavlja integracijo z odprtokodnim sistemom Moodle, ki je plaforma za izvajanje e-izobraževanja na UM. Trenutno je v centraliziranem upravljanem univerzitetnem Moodlu v izvajanju cca. 500 predmetov. Osnovna računalniška oprema se sprotno dopolnjuje, izboljšuje in nadgrajuje. Uporabnikom so na voljo tudi številni informacijski viri, ki omogočajo dostop do aktualne literature (EBSCO, EIFL, ScienceDirect, ProQuest, Web of Science itd.). Sicer je na MF UM na voljo tudi informacijska tehnologija (Eizobraževalni portal - (estudij.um.si), Virtualni pacienti, Videokonferenčna tehnologija, Oprema za glasovanje)). Podrobnejša predstavitev prostorov in opreme: http://www.mf.unimb.si/attachments/article/3449/predstavitev%20laboratorijev%20medicin SKE%20FAKULTETE%20UNIVERZE%20V%20MARIBORU.pdf Podrobnejša predstavitev informacijskega sistema in storitev: https://it.um.si/strani/default.aspx 4.2 Financiranje Dodiplomski študijski program»splošna medicina«se 100 % financira iz proračunskih sredstev Ministrstva za izobraževanje znanost in šport. Podiplomski študijski program»biomedicinska tehnologija«je financiran iz šolnin podiplomskih študentov in s strani MIZŠ. 49

Prihodki [EUR] Financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in EU projektov je odvisno od pridobljenih sredstev na nacionalnih in mednarodnih razpisih. Finančna sredstva se porabljajo v skladu s programom dela in finančnim načrtom, ki sta usklajena z zakonskimi določili za proračunske porabnike. MF UM preko svojega Poslovodnega odbora skrbi za preglednost in načrtovano porabo sredstev. Za pravilno prikazovanje in evidentiranje podatkov v poslovne knjige skrbi finančno računovodska služba fakultete v skladu z zakonodajo. 2014 2015 2016 2017 2018 Celotni prihodki 4.912.246,00 4.473.881,00 4.640.484,00 5.066.681,00 5.342.076,00 Prihodki MIZŠ 3.924.247,00 3.507.002,00 3.657.024,00 3.746.518,00 3.935.168,00 Prihodki ARRS 258.443,00 304.001,00 421.369,00 557.592,00 593.129,00 Prihodki EU 227.219,00 175.521,00 4.777,00 198.398,00 130.302,00 Šolnine,vpisnine,izpiti in drugi prihodki študentov 284.532,00 213.827,00 336.274,00 221.909,00 328.023,00 Prihodki trg skupaj 217.805,00 273.530,00 221.040,00 342.264,00 355.454,00 - najemnine, uporabnine, parkirnine 69.335,00 57.803,00 59.314,00 51.402,00 51.702,00 - kotizacije 8.348,00 14.225,00 10.033,00 35.422,00 21.988,00 - tržni projekti 140.122,00 201.502,00 151.693,00 255.440,00 281.764,00 Preglednica 4.1: Prihodki iz tržne dejavnosti MF UM od leta 2014 do leta 2018 6.000.000,00 5.000.000,00 4.000.000,00 3.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 0,00 2014 2015 2016 2017 2018 Leto tržni projekti kotizacije najemnine, uporabnine, parkirnine Šolnine,vpisnine,izpiti in drugi prihodki študentov Prihodki EU Prihodki ARRS Prihodki MIZŠ Graf 4.1: Prihodki iz tržne dejavnosti MF UM od leta 2014 do leta 2018 4.3 Prilagoditve študentom s posebnimi potrebami Medicinska fakulteta kot novozgrajena fakulteta izpolnjuje predpisane zahteve za dostop do prostorov, kjer se izvaja pedagoški proces, za gibalno ovirane študente. Študentom, ki v skladu s pravilnikom zaprosijo za status študenta s posebnimi potrebami, omogočimo pravice, ki izhajajo iz pravilnika. Posebnih prilagoditev na področju komunikacije in informacijske dostopnosti kot tudi študijskih gradiv in izvajanja študija nimamo, ker zaenkrat ni bilo potrebe s strani vpisanih študentov. Pravilnik, ki ureja pravice študentov s posebnimi potrebami, je objavljen na spletni strani https://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/glavnidokumenti2013/pravilnik%20o%20študentih%20s%20posebnim%20statusom.pdf. 50

Pravilnik, ki ureja pravice študentov invalidov, je objavljen na spletni strani https://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/dopolnitve2013/pravilnik%20o%20študijskem%20procesu%20študentov%20invalidov%2 0UM%20čistopis_avgust_2016.doc. Pravilnik, ki ureja pravice študentov invalidov, je objavljen na spletni strani https://www.um.si/univerza/dokumentnienter/akti/dopolnitve2013/pravilnik%20o%20študijskem%20procesu%20študentov%20invalidov%0 UM%20čistopis_avgust_2016.doc. 4.4 Knjižnična dejavnost 4.4.1 Predstavitev knjižnice in knjižnične dejavnosti fakultete Knjižnica MF UM je polnopravna članica sistema COBISS slovenskega kooperativnega bibliografskega in informacijskega sistema (http://www.mf.um.si/si/viri/knjiznica). Odpiralni čas knjižnice je od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ure, razen v poletnem času, ko je odprta od 8.00 do 15.00 ure. Knjižnica meri skupne površine 681,88 m², od tega meri čitalnica 154 m². Zaposleni sta 2 strokovni sodelavki na delovnih mestih Samostojni strokovni delavec VII/2 (III), ena knjižničarka je pridobila 15. 5. 2017 strokovni naziv samostojna bibliotekarka, druga pa ima naziv bibliotekarke. Obe se usposabljata glede na potrebe narave dela, tako se udeležujeta tečajev, ki jih organizira IZUM oz. NUK. Uporabniki knjižnice so v glavnem študenti medicine na MF UM in visokošolski učitelji ter raziskovalci. V manjši meri so še študentje drugih fakultet na UM (npr. FZV UM) in zunanji uporabniki. Osnovne storitve, ki jih knjižnica nudi uporabnikom: Zagotavljanje literature s področja medicine. Izvajanje individualnega izobraževanja uporabnikov knjižnice in predstavitev le-te, še posebej ob informativnih dnevih in kasneje za študente 1. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Pomoč pri izdelavi poizvedb v različnih bazah pri preverjanju relevantnosti in izvirnosti teme za doktorsko disertacijo. Poizvedbe sva preverili v bazah: Web of Science, ProQuest Digital Dissertations& Theses, Science Direct, PubMed (Medline) in Cobiss. Prav tako nudimo pomoč pri iskanju člankov v zgoraj omenjenih bazah. Vodenje bibliografije: knjižnica MF UM samostojno kreira bibliografske zapise, vodi ter arhivira bibliografijo zaposlenim visokošolskim učiteljem, raziskovalcem in sodelavcem na fakulteti ter študentom (dodiplomskim in podiplomskim). V zadnjih letu je bilo kreiranih 353 zapisov v sistemu Cobiss za potrebe bibliografij. Objavljanje doktorskih disertacij in raziskovalnih nalog za Dekanovo nagrado v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Nudenje strokovne pomoči in svetovanje pri postopkih izdajanje monografskih publikacij. 4.4.2 Knjižnična zbirka knjižno in neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih Ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo dopolnjujemo glede na predpisano obvezno literaturo in glede na potrebe pri študijskem, pedagoškem in raziskovalnem delu na fakulteti študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. 51

V sled izvajanju novega prenovljenega programa Enoviti magistrski študijski program, ki se je začel izvajati študijskem letu 2017/18, smo posodobili dostopno študijsko literaturo za 2. letnik programa. Tako smo nabavili večje število monografskih publikacij (v l. 2017-379 inv. enot in v l. 2018 66 inv. enot). Graf 4.2: Prikaz zbirke knjižničnega gradiva Graf 4.3: Prikaz prirasta knjižničnega gradiva v letu 2017 4.4.3 Knjižnična zbirka elektronski viri Na spletni strani http://www.ukm.um.si/elektronski-viri so seznami dosegljivih elektronskih virov za vso univerzo. Elektronski viri so dostopni znotraj fakultete na vseh lokacijah. Oddaljen dostop zagotavljamo študentom in zaposlenim preko spletni strani UKM-a. 52

4.4.4 Razvoj knjižnične dejavnosti fakultete Glavne usmeritve knjižnične dejavnosti: dostopnost ustrezne aktualne študijske literature omogočiti dostop do elektronskih virov vodenje bibliografije zaposlenim visokošolskim učiteljem, raziskovalcem in sodelavcem na fakulteti ter študentom (dodiplomskim in podiplomskim). 4.4.5 Kazalniki kakovosti za spremljanje knjižnične dejavnosti Glavne ugotovitve: rast deleža aktivnih uporabnikov študentov in zaposlenih VZ glede na skupno število potencialnih uporabnikov knjižnice rast deleža števila aktivnih uporabnikov z VZ na EPZ strokovnega delavca knjižnice trend letnega prirasta knjižničnega gradiva upad števila izposojenih enot gradiva na dom na potencialnega uporabnika knjižnice DELEŽ AKTIVNIH UPORABNIKOV ŠTUDENTOV IN ZAPOSLENIH VZ GLEDE NA SKUPNO ŠTEVILO POTENCIALNIH UPORABNIKOV KNJIŽNICE 100 97,74 95 90 85 80 90 85,01 75 2015/2016 2016/2017 2017/2018 Graf 4.4: Prikaz deleža aktivnih uporabnikov študentov in zaposlenih VZ glede na skupno število potencialnih uporabnikov knjižnice 53

ŠTEVILO AKTIVNIH UPORABNIKOV Z VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA NA EPZ STROKOVNEGA DELAVCA KNJIŽNICE 350 340 330 343 346 320 310 300 290 280 303,5 2015/2016 2016/2017 2017/2018 Graf 4.5: Prikaz števila aktivnih uporabnikov z VZ na EPZ strokovnega delavca knjižnice LETNI PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA NA FIZIČNIH NOSILCIH ZAPISA (ŠT. ENOT) NA POTENCIALNEGA UPORABNIKA 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 1,49 1,19 0,44 2015/2016 2016/2017 2017/2018 Graf 4.6: Prikaz letnega prirasta knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa 54

ŠTEVILO IZPOSOJENIH ENOT GRADIVA NA DOM NA POTENCIALNEGA UPORABNIKA KNJIŽNICE 30 25 28,15 25,4 20 16,78 15 10 5 0 2015/2016 2016/2017 2017/2018 Graf 4.7: Prikaz števila izposojenih enot gradiva na dom na potencialnega uporabnika knjižnice 4.5 Kazalniki spremljanja okoljskega vpliva Izvajanje sistema okoljskega vpliva po EMAS zagotavlja informacije o okoljski uspešnosti (Priloga 1). Prihranki ne presegajo stroškov izvajanja sistema. K stalni izboljšavi okoljske uspešnosti so dejavno vključeni in spodbujeni tudi zaposleni na MF UM. 4.6 PREDNOSTI Ustrezni sodobne prostore za pedagoško, strokovno in raziskovalno delo. Sodobna raziskovalna laboratorijska oprema, oprema za simulacije stanj (simulacijski center) in avdiovizualna oprema. Ureditev prostorov za izvajanje študijskega programa Dentalna medicina v Laboratorijskem centru Magdalena. Dobra računalniška opremljenost, prosti dostop do medmrežja Eduroam in s tem povezane aktivnosti na področju prostega dostopa. Izobraževanje lahko poteka preko simulacijskih programov in sodobnih elektronskih medijev. Večja mera integracije in posodabljanje simulacijskih centrov v študijski proces ter razvoj virtualnih okolij za poučevanje, simulacije. Osnovna računalniška oprema se sprotno dopolnjuje, izboljšuje in nadgrajuje. Vpeljan je postopek centralizacije upravljanja z IT viri. Vpeljana je enotna digitalna identiteta, ki študentom in zaposlenim omogoča dostop do vseh storitev. Knjižnica je sodobno opremljena, ima čitalni prostor in zvočno izoliran študijski prostor. Zbirko obvezne študijske literature, strokovnih in znanstvenih del, priročnikov in enciklopedij je priporočljivo dopolniti z nakupom strokovne študijske literature in tako še povečati knjižnični razpis in zbirko z novimi naslovi obveznega študijskega gradiva. Aktivnih uporabnikov knjižnice je veliko in tudi zaželeno. 55

V okviru knjižnice deluje na fakulteti tudi založniška dejavnost. Fakulteta omogoča izdajanje gradiva (monografije, knjige, priročniki, navodila za laboratorijske vaje), izdajanje revije Acta Medico Biotechnica in študentskega glasila. Objavljeni so zborniki seminarjev, simpozijev in drugih strokovnih srečanj. Dodiplomski študijski program Splošna medicina se financira iz proračunskih sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Podiplomski študijski program Biomedicinska tehnologija se financira iz šolnin podiplomskih študentov in znanstveno raziskovalna dejavnost se financira iz pridobljenih nacionalnih in EU projektov. Pridobivanje dodatnih sredstev z mednarodnim sodelovanjem na EU projektih in trženje dejavnosti inštitutov je odlično. 4.7 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE Dobra prostorska razporeditev, velikost in število prostorov omogočajo tudi zunanjim sodelavcem najem laboratorija za izvajanje kliničnih študij. Povečanje in prizadevanje za medsebojno sodelovanja med UKC MB in MF UM, kot tudi za povečanje sodelovanja med raziskovalnimi skupinami MF UM. Medsebojno sodelovanje med Univerzitetno knjižnico Maribor, knjižnico UKC MB in knjižnico MF UM zaradi pridobivanja literature, prostorov za študij, arhiviranja, bibliografskega vrednotenja, zapisovanja, podatkovnih zbirk. Priprava in izvedba spletne baze znanstvenih in strokovnih člankov ter raziskovalnih projektov MF UM. Enoten informacijski sistem za vodenje finančnih storitev z uvajanjem poslovnega informacijskega sistema računovodske in strokovne službe MF UM ter sistema za podporo odločanja na UM za izboljšanje informacijske podpore vodstvenim procesom. Pridobivanje dodatnih sredstev na trgu s pripravljanjem predlogov in izvajanjem tržne dejavnosti za zagotavljanje dodatnih sredstev in mednarodno sodelovanje MF UM. Izdelava e-izobraževalnega gradiva za čim več študijskih predmetov. 56

5. ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI, SPREMINJANJE, POSODABLJANJE IN IZVAJANJE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV 5.1 Sistem zagotavljanja kakovosti Na MF UM imamo formalno izpolnjene vse pogoje za delovanje sistema kakovosti. KOK izvaja redno samoevalvacijo, naša SEP so zadnji dve leti med najboljše ocenjenimi na UM. Na MF UM smo z namenom bolj objektivne izvedbe samoevalvacije in razbremenitve KOK ustanovili posebno Komisijo za samoevalvacijo študijskih programov (KSEŠP), ki je lani prvič izvedla svoje delo in ga letos v trenutku finalizacije tega poročila še pripravlja. Rahla zamuda je morda letos ob uvedbi enotnega obrazca za izvedbo SE tudi pričakovana in v prihodnje se bomo trudili s procesi začeti prej in jih končati vsaj kak mesec bolj zgodaj, da bo možna tudi konkretnejša interakcija med KOK in KSEŠP. Prav tako sodelujemo v procesih notranje evalvacije na UM in uspešno prestajamo zunanje evalvacije. Iz vseh navedenih evalvacijskih procesov črpamo ideje za akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, katerega realizacijo spremljamo in ga tudi sproti posodabljamo ter na ta način sklepamo Demingov krog. Čeprav smo iz obdobja skeptične zadržanosti do procesov zagotavljanja kakovosti prešli v obdobje, ko kakovost ni več vprašanje in zgoraj navedeni procesi tečejo skoraj brez stresa in rutinirano, še nismo povsem v zadnjem historičnem obdobju, ki bi ga lahko imenovali najvišji nivo delovanja kakovosti na ravni najuspešnejših podjetij. Glavne rezerve do tega modusa operandi vidimo predvsem v pogostejših sistematičnih srečanjih med vodstvom fakultete na eni in KOK in KSEŠP na drugi strani, tako da bi lahko s periodo, ki je krajša od enega leta (vsaj na 6 mesecev ali na 3 mesece) pregledali akcijski načrt, izpolnjevanje ukrepov in skupaj iskali rešitve in identificirali nove probleme. Na ta način bi se zagotavljanje kakovosti začelo prelivati v delovanje fakultete na vsakem koraku in ne bi bilo več v veliki meri vzporeden proces. Kultura kakovosti na MF UM iz leta v leto zori. Najbolj se to zorenje kaže v vedno bolj usklajenem delu znotraj KOK MF UM, ki je v nekaj letih zrasla iz benda z enim ali največ dvema operativnima članoma v dobro usklajeno skupino mladih, motiviranih in po spolni sestavi dobro uravnoteženih članov. Pri tem je treba posebej poudariti, da študentski predstavnici igrata enako pomembno vlogo kot ostali člani skupine. Ta skupina ni močnejša samo navznoter, ampak dobro deluje v komunikaciji s strokovnimi službami, vodstvom, študenti in vsemi zaposlenimi. V tej komunikaciji je včasih še treba kak klic opraviti in kak mail poslati več kot enkrat, anketo o zadovoljstvu na delovnem mestu pa pustiti odprto za reševanje zelo dolgo za le nekaj odzivov. A bistveno je, da vsi na MF UM vedo, za kaj gre, ko govorimo o samoevalvaciji. Pri krepitvi te zavesti zagotovo najbolj pomagajo naslednja dejstva: i) predsednik KOK MF UM je član Senata (in pred tem je bil vabljen na seje tudi, ko ni bil član), ii) predsednik KOK se redno in aktivno udeležuje sej KOK UM, iii) podpredsednik je enako dobro informiran in prepoznan pri vodstvu in na UM, zaradi česar je delovanje komisije še bolj stabilno, iv) vsi ostali člani KOK MF UM so zelo motivirani za delo in tako med študenti kot zaposlenimi cenjeni, v) predsednik KOK MF UM je član skupine za samoevalvacijo UM, kjer si nabira dragocene izkušnje in dobiva vpoglede v druge prakse, kar potem lahko implementiramo na naši članici, vi) SEP se predstavi in potrdi na ŠS, AZ in Senatu, vii) zelo velika in pomembna pomoč pri krepitvi kakovosti pa so redne evalvacije in neformalni obiski s strani predstavnikov UM in viii) možnost dodatnega izobraževanja na temo kakovosti na UM. V bližnji prihodnosti bi si želeli, da bi vsaj nekaj članov naše fakultete opravilo izobraževanje za evalvatorje na NAKVISu, a nas je od zadnje prijave odvrnil razpisni pogoj, da si za področje medicine želijo predvsem habilitirane učitelje od vključno naziva izrednega profesorja dalje. Menimo, da je tak razpisni pogoj prestrog in diskriminatoren do mladih, ki se ukvarjajo s kakovostjo. Upamo, da nas bo vsaj UM vključila v obiske na članicah v sklopu svoje notranje evalvacije. 57

Dodatnih mednarodnih evalvacij ali akreditacije v zadnjem obdobju nismo izvedli. S Centrom za izobraževanje v medicini in vodstvom fakultete se dogovarjamo, da bi izvedli akreditacijo AMSE (http://www.ecaqa.org/en/the-assocation-of-medical-schools-in-europe-amse) po standardih WFME in ESG. Poziv za izkazovanje interesa za to akreditacijo pričakujemo v juniju 2019, v primeru, da bi se prijavili, bi obiski s strani predstavnikov potekali predvidoma januarja prihodnje leto, cena takšne akreditacije pa bi se gibala nekje med 10.000 in 15.000 evri. 5.2 Samoevalvacija Proces samoevalvacije poteka preko prenosa informacij z nivoja UM na nivo članice, predvsem na KOK MF UM, s pomočjo intenzivnega delovanja znotraj KOK MF UM, in s pomočjo rednega komuniciranja med KOK MF UM in vodstvom, študenti in vsemi deležniki na MF UM. Podrobnejša razlaga sledi v spodnjih odstavkih. Preko leta se KOK MF UM sestane v povprečju okrog 6-8-krat. Zunaj obdobja priprave SEP se sestajamo večinoma po potrebi v primeru obravnave dokumentov, ki zadevajo proces zagotavljanja kakovosti in podajanje pripomb na osnutke dokumentov in za namenom, da predsednik KOK seznanja ostale člane s ključnimi sklepi na KOK UM. V času tipično med oktobrom in marcem pa se sestanemo enkrat do dvakrat na mesec na pol do enournih sestankih, na katerih si razdelimo naloge za izvedbo SE po področjih evalvacije. Na rednih sestankih potem spremljamo napredek procesa in nazadnje potrdimo poročilo. Razdelitev dela enakopravno med vse člane je bil eden ključnih korakov za krepitev zavesti o pomenu SE, saj člani KOK direktno in redno komunicirajo z vsemi zaposlenimi, ki so vključeni v pridobivanje podatkov. Dodatno se predsednik redno sestaja predvsem z obema pomočnicama tajnika in tudi dekanom ter je član Senata, zaradi česar obstaja dober pretok informacij med KOK in vodstvom. Samoevalvacijsko poročilo na MF UM potrdijo KOK MF UM, ŠS MF UM, Senat MF UM in Akademski zbor MF UM. Vrstni red potrditev je tipično takšen, da poročilo najprej potrdi KOK, nato ŠS in Senat, z zamikom nekaj mesecev pa še AZ. Potrditev na AZ je morda nekoliko pozna, tipično v času, ko se že intenzivno pripravlja SEP za novo obdobje ocenjevanja, a je v zvezi s tradicionalno umestitvijo AZ na konec leta na MF UM. SEP pošljemo na adremo zaposlenih na MF UM in SEP skupaj s pregledom realiziranih ukrepov in akcijskim načrtom za novo obdobje tudi objavimo na spletni strani, tako da z ukrepi in celim poročilom ne seznanimo le zaposlenih in študentov, ampak celotno zainteresirano javnost. Kot kratek feedback na obrazec menimo, da je prostorska omejitev za to točko prestroga. 5.3 Uresničevanje akcijskega načrta fakultete Glavni premiki pri uresničevanju akcijskega načrta glede na poglavja 1-5 novega sistema samoevalvacije (kjer sta delovanje in vpetost združena), skupaj z nekaterimi izbranimi priložnostmi za izboljšanje, so: 1. Boljše povezovanje študentov z delodajalci; vzpostavitev sistema in spremljanje zadovoljstva s študijem in zaposljivosti diplomantov; premiki na področju posodobitve učnih načrtov; boljša poravnava med učnimi cilji, izvajanjem in preverjanjem znanja, ni pa še stanje idealno, predvsem moti neusklajen format preverjanja znanja; ter standardizirano preverjanje znanja angleščine na FF UM. Na 58

MF smo tudi v procesu akreditacije dveh novih študijskih programov, ki se zaenkrat uspešno odvija. Dolgoročni izziv na tem področju pa je kadrovski. 2. Več izobraževanja in izpopolnjevanja v tujini s strani visokošolskih učiteljev (Avstrija, Nemčija, Kanada, Madžarska), pripomba ostaja, da so ta gostovanja še vedno v veliki meri prepuščena motivaciji posameznikov. Fakulteta ima sklenjene številne sporazume, glede na veliko število mladih učiteljev in sodelavcev in glede na habilitacijski pogoj bivanja v tujini vsaj pri habilitaciji v naziv izrednega profesorja (po priporočilih NAKVIS pa že na nivoju docenta) je pričakovati v prihodnje več outgoing učiteljev in sodelavcev. 3. Zelo je zaživelo strukturirano preverjanje znanj in veščin tekom študija. Veliko je rezerve v še boljši vertikalni povezavi med predkliničnimi in kliničnimi predmeti, recimo v obliki skupnega nabora kliničnih stanj z definirami predkliničnimi in kliničnimi vsebinami, ki jih študenti morajo obvladati. 4. Materialne razmere so od selitve v novogradnjo bile zmeraj najmanj problematična točka SEP. Sproti se rešuje težave z delovanjem klimata, financiranje je stabilno, vendar v primerjavi z ljubljansko MF nerazumno nižje (gledano na študenta), redna je založniška dejavnost, informacijska sistema AIPS in FIPS se uporabljata. Veliko je rezerve pri uporabi sistema APIS s strani posameznih učiteljev, kjer je še zmeraj veliko bremena na referatu, saj veliko učiteljev sistema AIPS ne uporablja. 5. Na področju zagotavljanja kakovosti lahko izpostavimo dobro sodelovanje s strokovnimi službami, študenti, vodstvom in vsemi zaposlenimi. Ukrepi, ki smo si jih na tem področju zastavili v zadnjem obdobju, so takšni, da se morajo kontinuirano izvajati in zato jih»vlečemo«naprej v naslednje obdobje. Predvsem si v prihajajočem obdobju želimo še tesnejšega sodelovanja z vodstvom in s KSEŠP. V naslednjem sklopu prilagamo kvantitativen tabelarični in grafični pregled realizacije in sestave ukrepov za preteklo in prihodnje obdobje. Vsi prikazi bodo v obliki excelove datoteke tudi priloga tega poročila. Preglednica 5.1: Kvantitativni pregled realizacije ukrepov za leto 2018 in novi ukrepi za 2019 59

Graf 5.1: Absolutno in relativno število realiziranih (zelena), delno realiziranih (oranžna) in nerealiziranih (rdeča) ukrepov iz akcijskega načrta Graf 5.2: Grafični prikaz prenesenih in novih predlogov za obdobje 2019 po področjih presoje 5.4 Spreminjanje, posodabljanje in izvajanje študijskih programov Procesi spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov se izvajajo kot so opredeljeni v dokumentu Procesi notranjega upravljanja in spremljanja kakovosti študijskih programov na Univerzi v Mariboru, ki ga je septembra 2017 potrdil Senat UM. Dokument z opisi procesov je dostopen na spletni povezavi: POVEZAVA. UM redno spremlja in revidira izvajanje študijskih programov in presoja, ali dosegajo zastavljene cilje, ali so izpolnjene potrebe študentov in družbe. Namen spremljanja je nenehno izboljševanje kakovosti. Fakultete, članice univerze letno izvajajo programske samoevalvacije, ki so namenjene presoji in revidiranju ter sistematičnemu izboljševanju kakovosti študijskih programov. Za izvedbo so odgovorni dekani fakultet, pristojni prodekani in vodje študijskih programov. Natančnejše zadolžitve so v pristojnosti dekana fakultete. Pri izvedbi morajo sodelovati zaposleni, študenti in drugi deležniki. V postopku programske samoevalvacije se zbrane informacije ustrezno analizirajo in predlagajo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, predlagajo izboljšave ter zagotovi aktualnost študijskega programa. V okviru programske samoevalvacije se presoja: vsebina programa v luči najnovejših raziskav v določeni disciplini, s čimer se zagotavlja, da je program posodobljen in aktualen; interes za študij, ustreznost kandidatov, prehodnost študentov, uspešnost zaključka študija, obremenitev študentov, internacionalizacija študijskega programa; povezanost z delovnim okoljem in zaposljivost diplomantov; izvedba študijskega programa, ki spodbuja študente k aktivni vlogi v učnem procesu (na študenta osredotočeno učenje, poučevanje in ocenjevanje); primernost in učinkovitost postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja študentov; zadovoljstvo študentov s pedagoškim delom in s študijskim programom; 60