PRIDELEK KORENJA (Daucus carota L.) V ZDRUŽENI SETVI

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Smer: POLJEDELSTVO VRTNARSTVO Klavdija PANGERL PRIDELEK KORENJA (Daucus carota L.) V ZDRUŽENI SETVI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2013

POPRAVKI

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. III Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela Predsednik: red. prof. dr. BAVEC Franc Mentorica: red. prof. dr. BAVEC Martina Članica: viš. pred. mag. ROBAČER Martina Lektorica: ARBAJTER Marija, prof. slov. jezika Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: 30. avgust 2013

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. IV Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi UDK: 635.16:631.53.04:631.147:631.524.84(043.2)=863 Leta 2006 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo preučili vpliv petih zelenjadnic na pridelek korenja (Daucus carota L.). Korenje kot osnovni posevek je bil posejan skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), koper (Anethum graveolens), grah (Pisum sativum L.) in nizek fižol (Phaseolus vulgaris). Zelenjadnice so bile posejane istočasno kot korenje, le sadike solate smo predhodno vzgojili v rastlinjaku Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Vse zelenjadnice so bile posejane po aditivnem vzorcu združene setve, na sredi medvrstnih prostorov korenja. Kot samostojni posevek so bile posejane tudi ostale zelenjadnice. Postavitev poskusa je bil naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek korenja v združeni setvi z nizkim grahom (1,48), najnižji dosežen LER pa je bil v združeni setvi s koprom (0,86). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve korenja z vsemi ostalimi posevki, razen s koprom. Ključne besede: korenje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), ekološko kmetovanje, pridelek zelenjadnic. OP: VII, 48 strani, 14 preglednic, 4 grafikonov, 1 shema, 9 slik, 83 virov Productivity of carrot (Ductus carota L.) in intercropping system In 2006, the University Agricultural Center in Pivola estate, near Maribor conducted ecological field experiment of intercropping of vegetables with which we examine the impact of five vegetable crops in carrot (Daucus carota L.). Carrot was used as a main crop with head lettuce (Lactuca sativa L.), read beet (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), dill (Anethum graveolens), peas (Pisum sativum L.), dwarf french bean (Phaseolus vulgaris). Each of the intercrop was planted at the same time as carrot.plants of lettuce were grown in greenhouse at the University agricultural Center Pohorski dvor. Each of the intercrop was planted simultaneously in additive intercropping design between carrot rows and also as sole crops. Experiment was designed as randomized block system with four replications. The indeks of Land Equivalent Ratio (LER) was calculated. Statisticaly significant highest yield of carrot was obtained in intercropping with peas (1.48), the lowest LER was with dill (0.86). The results of the experiment showed the advantages of intercropping carrot with all the crops than with dill. Key words: carott, intercropping, land equivalent ratio (LER), organic farming, yield of plants. NO: VII, 48 pages, 14 tables, 4 graphicons, 1 diagram, 9 photos, 83 references

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. V KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 PREGLED OBJAV... 3 2.1 Definicija združene setve... 3 2.2 Tekmovalnost v združeni setvi... 4 2.3 Kazalci tekmovalnosti... 5 3 MATERIALI IN METODE DELA... 7 3.1 Lokacija... 7 3.2 Tla... 7 3.3 Zasnova poskusa... 7 3.4 Shema poskusa... 8 3.5 Uporabljeni materiali... 9 3.5.1 Rastline... 9 3.5.2 Vzgoja sadik solate v gojitvenih ploščah... 13 3.5.3 Gnojilo... 14 3.5.4 Ostali materiali... 17 3.6 Izvedba poskusa... 17 3.7 Vremenske in talne razmere... 19 3.7.1 Opis klimatskih razmer po mesecih v času poskusa v letu 2006... 20 3.8 Vrednotenje poskusa... 21 3.8.1 Vrednotenje morfoloških lastnosti in pridelka... 21 3.8.1.1 Vrednotenje korenja... 22 3.8.1.2 Vrednotenje solate... 22 3.8.1.3 Vrednotenje nizkega fižola... 23 3.8.1.4 Vrednotenje nizkega graha... 24 3.8.1.5 Vrednotenje rdeče pese... 24 3.8.1.6 Vrednotenje kopra... 25 3.8.2 Merjenje vitamina C in nitratov v soku korenja... 26 3.8.3 Učinkovitost združenih setev glede na pridelek korenja... 26 3.8.4 Statistična obdelava... 27 4 REZULTATI Z RAZPRAVO... 28 4.1 Morfološke lastnosti... 28 4.1.1 Morfološke lastnosti korenja... 28

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. VI 4.1.2 Morfološke lastnosti solate... 31 4.1.3 Morfološke lastnosti nizkega fižola... 32 4.1.4 Morfološke lastnosti nizkega graha... 32 4.1.5 Morfološke lastnosti rdeče pese... 33 4.1.6 Morfološke lastnosti kopra... 34 4.2 Pridelek zelenjadnic... 36 5 SKLEPI... 39 6 VIRI... 41 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Analizno poročilo N-min tal (Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, 2006). 15 Preglednica 2: Opis dela po datumih.... 18 Preglednica 3: Povprečne temperature in padavine (Statistični letopis 2007).... 21 Preglednica 4: Morfološke lastnosti korenja v samostojnem posevku in v združeni setvi z drugimi rastlinami... 28 Preglednica 5: Vsebnost vitamina C in nitratov v soku korenja... 30 Preglednica 6: Morfološke lastnosti solate.... 31 Preglednica 7: Morfološke lastnosti nizkega fižola.... 32 Preglednica 8: Morfološke lastnosti nizkega graha.... 33 Preglednica 9: Morfološke lastnosti rdeče pese.... 34 Preglednica 10: Morfološke lastnosti kopra.... 35 Preglednica 11: Morfološke lastnosti cvetov kopra.... 35 Preglednica 12: Pridelek korenja.... 37 Preglednica 13: Vrednosti LER za skupni pridelek... 37 Preglednica 14: Vrednosti LER za tržni pridelek.... 38 KAZALO SHEM Shema 1: Zasnova poskusa.... 8

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. VII KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine na meteorološki postaji Maribor za leto 2006 po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1:4 (Mesečni bilten 2006).... 19 Grafikon 2: Širina in debelina ksilema pri korenju.... 29 Grafikon 3: Prikaz mase korena pri korenju.... 29 Grafikon 4: Skupni in tržni pridelek korenja v samostojnem posevku in združeni setvi.... 36 KAZALO SLIK Slika 1: Sadike solate, vzgojene v gojitvenih ploščah... 14 Slika 2: Zasnova poskusa.... 17 Slika 3: Vrednotenje korenja.... 22 Slika 4: Rastlina solate.... 23 Slika 5: Pridelek fižola.... 23 Slika 6: Pridelek graha.... 24 Slika 7: Rastlina rdeče pese v poskusu.... 25 Slika 8: Parcela kopra... 25 Slika 9: Seme kopra.... 34 KAZALO PRILOG Priloga 1: Analiza tal Priloga 2: Računanje odmerka gnojil glede na analizo tal

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi 1 Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013 1 UVOD Združena setev se oživlja v zahodnem svetu, še posebej v ekološkem kmetijstvu (Jensen 2006). V zadnjem času se je povečalo zanimanje za združeno setev zaradi poskusov utemeljitve funkcionalne biotske raznovrstnosti za kmetijsko pridelavo in zmanjšanja rabe pesticidov (Baumann in sod. 2002). Združena setev je zanimiva v tradicionalnem sistemu kmetovanja z omejenimi pridelovalnimi površinami, manj je zastopana v intenzivnem kmetijstvu (Vandermeer 1989). Sodobno kmetijstvo je pripeljalo do veliko poznanih težav, kot so erozija tal, onesnaževanje okolja z gnojili in pesticidi ter odpornost povzročiteljev bolezni, škodljivcev in plevela (Jackson in Piper 1989). Posledica tega je potreba po ustvarjanju novih pridelovalnih sistemov za večjo učinkovitost in ohranjanje virov (Bedoussac in Justes 2011). Ena rešitev bi lahko bila raznolikost ekoloških pridelovalnih sistemov z večjim številom zasajenih vrst in večja uporaba stročnic (Altieri 1999, Griffon 2006, Malezieux in sod. 2008). Združena setev je hkratno pridelovanje dveh ali več vrst na eni površini določen čas, ni pa nujno, da so sejane in pospravljene hkrati (Willey 1979). Prednosti združene setve so: ohranjanje tal (Anit in sod. 1998), zatiranje plevela (Banik in sod. 2006), zmanjšanje škodljivcev in bolezni (Altieri 1999, Trenbath 1993), zagotavlja večjo odpornost (Anit in sod. 1998), izboljša stabilnost pridelka (Lithourgidis in sod. 2006), večji donos in koncentracija beljakovin v zrnju v primerjavi s samostojnim posevkom, še posebej v sistemih z manjšim vložkom (Bedoussac in Justes 2010, Hauggaard-Nielsen in sod. 2003, Willey 1979). Združena setev se v zadnjem času pojavlja tudi na velikih njivskih površinah. Pri pridelavi na večjih površinah moramo zelo dobro poznati lastnosti gojenih rastlin, saj morajo sklopi setve omogočati nadaljnjo strojno obdelavo. Varovanje pred škodljivci je le ena od dobrih lastnosti združenih setev; odvračalne učinke imajo predvsem mnoge dišavnice in zelišča. Osnovni razlog za dobro ali slabše sosedstvo različnih rastlin je izločanje različnih snovi skozi korenine in / ali list (Bavec 2005).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 2 Pridelki v združenih setvah so lahko večji zaradi bolj učinkovite rabe vode, hranil in svetlobe (Midmore 1993). Združena setev bolj učinkovito izrabi svetlobo (Jahansooz in sod. 2007). V primerjavi s samostojnim posevkom zaradi souporabe prostora (posevki se razlikujejo v višini) in časa (življenjski cikli posevkov se razlikujejo združena setev zgodnjih in poznih posevkov); (Poggio 2005, Trenbath 1986, Tsubo in Walker 2004). Zimmermann (1996) in Jarenyama (2000) navajata, da so pri združenih setvah bolj izkoriščene različne plasti tal glede na globino korenin dveh različnih vrst. Yildrim in Guvenc (2005) navajata, da so združene setve bolj varen in stabilen sistem pridelovanja poljščin v primerjavi s čistimi posevki za manjše kmetije z manjšimi finančnimi sredstvi in poceni delovno silo. Združene setve so odlična priložnost za ekološko kmetovanje, saj je prepoved lahkotopnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin prisilila pridelovalce, da kar najbolj izkoristijo naravne mehanizme v pridelavi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prednosti združene setve korenja pred samostojnimi posevki glede učinkovite izrabe tal, količine pridelka in tekmovalnosti. Ob spravilu zelenjadnic smo primerjali morfološke lastnosti rastlin v združeni setvi in samostojnem posevku ter na podlagi meritev rastnih parametrov primerjali rast in pridelek rastlin v združenih setvah in samostojnem posevku. Namen raziskave je bil tudi preveriti ali združena setev vpliva na količino vitamina C in nitratov v soku korenja v primerjavi s samostojnim posevkom. Na podlagi dobljenih rezultatov poskusa je bil cilj diplomskega dela preveriti kompatibilnost rastlin v združeni setvi glede na količino pridelka ter morfološke lastnosti.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 3 2 PREGLED OBJAV 2.1 Definicija združene setve Willey in Osiru (1972) definirata združeno setev kot sistem večvrstnega načina pridelave, v katerem dva ali več posevkov raste skupaj na isti pridelovalni površini. Posevki niso nujno posejani hkrati, tudi čas spravila je lahko različen. Zavzemajo pa enak rastni prostor v času rasti. Posevke ponavadi spravljamo posebej in njihove pridelke shranjujemo ločeno. Petersen (1994) deli večkratno setev na zaporedno in združeno setev. - Zaporedna setev je časovno odvisna oblika večkratne setve, ki pomeni rast dveh ali več posevkov na isti površini v enem letu. Gre za pridelovanje samo enega posevka naenkrat na isti površini. - Združena setev je istočasna rast dveh ali več posevkov na isti površini, lahko gre za združeno setev z zamikom, kjer se rastni dobi posevkov časovno povsem ne prekrivata in je drug posevek posejan za prvim. Pri popolni združeni setvi sočasno pridelujemo dva ali več posevkov na isti površini. Glede na raziskavo Univerze v Manitobi (Kanada) so prednosti združene setve raznolikost setve, kar vodi v stabilnost. Zmanjšana je uporaba kemikalij, saj je v združeni setvi zmanjšana uporaba gnojil in pesticidov. V združeni setvi se pridela večja količina pridelka na enako veliki površini, kot v monokulturi (University of Manitoba 2011). Vandermeer (1990) navaja, da združena setev učinkovito izrabi razpoložljive vire, rezultati se odražajo v višjem pridelku v primerjavi s samostojnim pridelkom. Razlogi za višji pridelek v združeni setvi so v tem, da vrste ne tekmujejo za enake vire za rast in se v koriščenju virov, ki so na voljo, dopolnjujejo (Hauggaard-Nielsen in sod. 2003). Kot navajajo Corre-Hellou in sod. (2011), združena setev omogoča boljšo uporabo razpoložljivih virov ter zavira razvoj in rast plevelov. V raziskavah Hauggaard-Nielsen in sod. (2006) je bila izraba virov 8-21% bolj učinkovita kot v samostojnem posevku.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 4 Yildirim in Guvenc (2005) pravita, da študije kažejo, da so združene setve bolj produktivne od samostojnih posevkov zaradi dopolnilnih učinkov združene setve. Fukai in Trenbath (1993) poročata, da je združena setev najbolj učinkovita, ko se posevki zelo razlikujejo v času rasti in se njihove največje potrebe po virih, potrebnih za rast, pojavljajo v različnih obdobjih. 2.2 Tekmovalnost v združeni setvi Tekmovalnost med rastlinami v združeni setvi pomeni skupek vseh možnih učinkov, s katerimi rastline vplivajo na koriščenje virov iz njihovega okolja. Vplivi so lahko pozitivni, če gre za izboljšanje koriščenja teh virov, ali negativni, če pride do tekmovalnosti med rastlinami (Žuljan 2009). Trenbath (1993) je izpostavil, da se zmanjša napad škodljivcev in pojav bolezni zaradi večje biološke kontrole ali kot rezultat mehanizmov koncentriranih virov, s čimer škodljivci gostiteljske rastline težje locirajo zaradi večjih razmikov in naravnih barier, ustvarjenih z ostalimi rastlinskimi komponentami v združenih setvah. Možnost komplementarnega koriščenja virov med kulturami je vezana na dejstvo, da vse rastline koristijo enake vire (vodo, hranila, svetlobo) in so tako omejene na tekmovanje za te vire med kulturami in znotraj same kulture. Pojem tekmovalnosti (kompeticije) je definiran na mnogo načinov v odvisnosti od konteksta, v katerem je uporabljen in od stopnje poudarka mehanizma delovanja ali izida interakcije (Knez 2010). Za združeno setev je primerna definicija Begona in sod. (1996), ki pravi, da je kompeticija interakcija med individualnimi osebki, ki nastane zaradi deljenih potreb po virih v

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 5 omejenih zalogah in privede do slabšega funkcioniranja vsaj nekaterih tekmovalnih osebkov. V združenih setvah je splošno opažanje, da ena vrsta raste hitreje kot druga. Rastlinske vrste s hitrejšo začetno rastjo so ponavadi dominantnejše v smislu uporabe virov in zato je pričakovan večji pridelek in prirast biomase (Fukai in Trenbath 1993). Tekmovalne sposobnosti rastlinskih vrst se spreminjajo z okoljem, v katerem rastejo. Tekmovalno ravnotežje med kulturami v združenih setvah pa se lahko spremeni v teku rasti, še posebej, če poraba omejujočega vira vpliva na rast ene komponente bolj kot na rast druge (Ofori in Stern 1987). V začetku rasti majhne rastline omejujejo stopnjo interakcije med komponentami. Interakcije se stopnjujejo z nadaljnjo rastjo v tleh in nad njimi. Raziskave so pokazale, da na začetku razvoja poteka interakcija v tleh in ko ena kultura razvije boljši dostop do omejujočega vira ter začne zmanjševati zalogo tega vira za drugo kulturo, se pokaže pozitivni povratni mehanizem. Proti koncu rasti se rastlinska odeja povsem razvije in privede do tekmovalnosti za svetlobo (Weiner 1990). 2.3 Kazalci tekmovalnosti Večina raziskav združenih setev vključuje le končno spravilo in indekse, ki vključujejo končen izid interakcij vrst, čeprav se lahko interakcije med rastlinami spreminjajo skozi rastno dobo. Rastline vplivajo na spremembe sosednih rastlin in uporabljajo ter spreminjajo zalogo virov (Connolly in sod. 2001). Da bi opisali tekmovalnost in ekonomske prednosti združene setve je bilo razvitih več kazalcev: količnik izkoriščenja tal (LER), koeficient relativne množice (K), razmerje tekmovalnosti (CR), agresivnost (A), dejanska izguba donosa (AYL), prednost dobička (MA), prednost združene setve (IA) (Banik in sod. 2000, Ghosh 2004, Midya in sod. 2005). Kazalci lahko izražajo različne prednosti tekmovalnosti v rastlinskih skupnostih,

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 6 tudi intenzivnost tekmovalnosti, vplivov in razultatov tekmovanja (Lithourgidis in sod. 2011). Interakcije vrst so kompleksne, odvisne od hranil v okolju in časa (Connolly in sod. 1990) ter od vrst in kultivarjev. V literaturi je uporabljenih veliko kazalcev za vrednotenje prednosti združene setve in interakcij vrst. Pregledalo jih je veliko avtorjev glede zamenjave in dodajanja modelov, gostote posevkov, ki vpliva na izid posevka (pridelek, suha snov, vsebnost dušika) (Bedoussac in Justes 2011). Willey in Osiru (1972) sta uvedla LER-indeks ekvivalent pridelovalne površine z namenom oceniti produktivnost združene setve, kjer osnovno merilo predstavlja skupna površina tal, ki je potrebna za samostojen posevek, da doseže enak pridelek kot v združeni setvi. LER (land equivalent ratio) je pogosto uporabljen kazalec (v 11% člankov o združeni setvi od leta 2000). Primerja učinkovitost samostojnega posevka in združene setve v pridelku ali suhi teži (Bedoussac in Justes 2011). O LER-u pogosto razmišljamo, kot o pokazatelju prednosti združene setve (Yildirin in Guvenc 2005). Prednosti LER-a so, da zagotavja standardne osnove, da pridelki tvorijo kombiniran donos, lahko pokažejo tekmovalni učinek med posameznimi LER-i, lahko so merilo za prednosti relativnega donosa. LER pokaže učinkovitost združene setve glede izrabe okoljskih virov v primerjavi s samostojnim posevkom. Če je LER večji od 1, je prednost rasti in pridelka v združeni setvi. Če je LER nižji od 1, potem združena setev negativno vpliva na rast in donos vrst (Mead in Willey 1980). Z uporabo LER lahko merimo produktivnost združene setve oziroma prednost gojenja dveh ali več posevkov skupaj. LER primerja donos pridelka v združeni setvi v primerjavi z donosom pridelka v monokulturi. LER meri dobre in slabe strani rasti rastlin v združeni setvi (Kantor 1999).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 7 3 MATERIALI IN METODE DELA Poskus je potekal v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave (šifra projekta V4-0104), ki je potekal od 1.9.2004 do 30.9.2006. 3.1 Lokacija Poskus je bil zasnovan leta 2006 na njivi Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Pivola leži na nadmorski višini 342,2 m (46 30' 15,46" S, 15 37' 25,47" V), v Hočah pri Mariboru (Wikipedia 2012). 3.2 Tla Na posestvu Pohorski dvor so distrična rjava tla. Značilnosti tega tipa tal so, da se razvijejo na nekarbonatni podlagi. So avtomorfnega nastanka. Nastanejo pod vplivom padavinske vode, ki odteče skozi talni profil. Spadajo v strukturni razred srednje težkih, peščeno ilovnatih tal. Dobra lastnost teh tal je, da nudi v sušnih razmerah rastlinam več dostopne vode kot naplavine (Stepančič in sod 1998). 3.3 Zasnova poskusa Poskus je bil postavljen po metodi naključnih blok sistemov v 4 ponovitvah z 11-imi obravnavanji. Velikost osnovne parcele je bila 2,4 m x 3,6 m (8,64 m²). Celotno poskusno polje je bilo veliko 380,16 m² (9,6 m x 39,6 m).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 8 3.4 Shema poskusa Shema 1: Zasnova poskusa. Obravnavanje: 1. Korenje 2. Korenje + solata 3. Koper 4. Korenje + rdeča pesa 5. Nizek grah 6. Korenje + nizek fižol 7. Rdeča pesa 8. Korenje + koper 9. Nizek fižol 10. Korenje + nizek grah 11. Solata B1 B2 B3 B4 1. 8. 4. 7. 2. 7. 6. 10. 3. 10. 8. 2. 4. 1. 9. 11. 5. 4. 2. 3. 6. 11. 10. 9. 7. 9. 5. 1. 8. 2. 11. 5. 9. 3. 7. 8. 10. 6. 1. 4. 11. 5. 3. 6.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 9 3.5 Uporabljeni materiali 3.5.1 Rastline Korenje - Daucus carota L. (navadno korenje), spada v družino kobulnic (Apiaceae). Danes je pridelava korenja razširjena po vsej Evropi. Korenje je dvoletnica, ki v prvem letu razvije odebeljen koren, v drugem letu pa cveti in semeni. Na pridelek in kakovost korenov korenja vplivajo pridelovalne razmere predvsem stanje tal (Osvald, Kogoj- Osvald 1998). Korenju ugaja zmerno toplo in zmerno vlažno podnebje. Optimalna temperatura za rast je od 16 do 20 C. Za pridelovanje korenja so primerna lahka do srednje težka humusna in rahlo kisla tla (ph 6,5), ki zadržujejo veliko vlage (Osvald, Kogoj- Osvald 2003). Pomembne pa so tudi hranilne snovi v zemlji, ki vplivajo na okus, sladkorni delež, barvo in velikost pridelka (Zgonc 2003). Za uspešno gojenje upoštevamo primeren kolobar. Na isto površino ga sejemo vsake 3 do 4 leta (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). V združenih setvah so dobri sosedje korenja čebula, paradižnik, grah, radič, solata, koper. Korenja ne pridelujemo po zeleni (Bavec 2003). Korenje pridelujemo na prostem, redkeje v zavarovanih prostorih. Posevek zasnujemo z neposredno setvijo v vrste. Seme korenja posejemo v globino 1,5 do 2 cm. Za setev porabimo 2 do 8 kg semena na ha (odvisno od namena pridelovanja in želene gostote posevka). Seme kali 20 do 30 dni. Sejemo od februarja do junija, pobiramo pa ga od junija do novembra (Semenarna Ljubljana 2009). Setvena razdalja je 30 x 2 do 30 x 5 cm. Posevek korenja po potrebi redčimo. Na m² pustimo od 1000 (če korenje pridelujemo za predelavo) do 100 rastlin (če ga pridelujemo za presno rabo); (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Korenje pospravljamo v času tehnološke zrelosti. Kakovost in količina pridelka sta odvisna od načina pridelovanja, pridelovalnih razmer ter izbrane sorte. Na 1 ha lahko pridelamo od 20 do 40 t pridelka korenov (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). V poljskem poskusu je bila posejana sorta korenja 'Nantes', ki je bila vpisana v sortno listo leta 1989 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2004). Je srednje zgodnje oranžno rdeče korenje, ki se dobro skladišči (Semenarna Ljubljana 2010c). Ima skoraj

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 10 nevidni stržen. Je sladkega, svežega, nežnega okusa (Semenarna Ljubljana 2010b). Vsebuje vitamin C in za prehrano človeka pomembne minerale (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Solata Lactuca sativa L., spada v družino košaric (Compositae). Solata je enoletnica, ki tehnološko in fiziološko dozori v zelo kratkem času (Pušenjak 2007). Optimalna temperatura za rast je 15 do 20 C (Osvald, Kogoj- Osvald 2003). Solata dobro uspeva na odcednih, dobro pognojenih tleh s ph 6,5 (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Pomembno je tudi, da so tla rodovitna, humuzna, topla in strukturna (Škrbec 1997). Solata je glede kolobarjenja manj zahtevna, zato se pogosto uporablja kot predposevek ali naknadni posevek (Bavec 2003). Rastline iz družine košaric se lahko v treh letih na isti površini ponovijo največ dvakrat (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). Sejemo jo na drugo poljino (Slekovec 1994). Najpogostejši način pridelave je vzgoja sadik v zavarovanih prostorih, nato pa presajanje na direktno mesto. Za setev porabimo 0,5 kg semena na hektar oziroma 5 do 10 g/m² za vzgojo sadik. Pri direktni setvi pa porabimo 0,6 do 1 kg/ha oz. 15 do 25 g/100m². Sadike, vzgojene v zavarovanem prostoru, presajamo od aprila do junija na sadilno razdaljo 25 do 30 x 30 cm (Semenarna Ljubljana 2009). Pridelek solate pospravljamo, ko rastline dosežejo tehnološko zrelost. Na 1m² površine pospravimo 12 do 16 glav oz. 1,8 do 7 kg pridelka pri gojenju glavnate solate (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Sorta solate, ki je bila uporabljena v poljskem poskusu, je 'Ljubljanska ledenka'. Ljubljanska ledenka je glavnata spomladanska krhkolistna solata z rumeno zelenimi glavicami in nazobčanim listnim robom (Semenarna Ljubljana 2007). Je slovenska avtohtona sorta, vpisana v sortno listo leta 1989 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004). Nizek fižol Phaseolus vulgaris L., spada v družino metuljnic (Fabaceae). Spada med najbolj razširjene vrtnine v našem okolju (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). V svojem razvoju jim je uspelo razviti edinstveno sožitje z nitrifikacijskimi bakterijami, ki se naseljujejo na

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 11 njihovih koreninah. Na mestu, kjer se bakterije nahajajo na koreninah stročnic se pojavi zadebelitev v obliki gomoljčka. Te bakterije za svojo rast in razvoj potrebujejo dušikov oksid, ki je primeren za prehrano rastlin. Del tega dušika porabijo njihove gostiteljice, del pa ga ostane na voljo tudi za rastline, ki jih sadimo za stročnicami (Pušenjak 2006). Fižol uspeva v zmerno topli in topli klimi (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). Najboljše uspeva na srednje globokih, srednje vlažnih ter dobro pognojenih tleh z organsko snovjo, s ph od 5,5 do 7 (Pušenjak 2008). Potrebno je upoštevati kolobar, v katerem sejemo metuljnico - fižol kot glavni posevek v treh letih le enkrat. Dobri posevki so žita in okopavine, manj primerna predposevka pa sta koruza in sladkorna pesa. Fižol je dober predposevek za večino zelenjadnic, saj v tleh pušča veliko organske mase in nakopičenega dušika (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). V združeni setvi so dobri sosedje fižola kumare, krompir, kapusnice, solata, blitva, redkvica, redkev, rdeča pesa, zelena in paradižnik. Manj primerni sosedje pa so grah, čebula, česen, sladki komarček (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Ob setvi naj bo zemljišče ogreto na 10 do 12 ºC (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). Za setev nizkega fižola porabimo od 120 do 180 kg/ha oz. 0,8 do 1,3 kg/100 m². Fižol sejemo od aprila do julija, na razdaljo 40 do 50 x 5 do 10 cm (30 do 40 rastlin/m²), pobiramo pa od maja do septembra (Semenarna Ljubljana 2009). Stročji fižol trgamo čimbolj sproti, ker potem cveti še naprej. Pri spravilu porežemo samo nadzemne dele rastline, korenine pustimo v tleh zaradi dušika (Pušenjak 2007). Sorta nizkega fižola 'Top crop', ki je bila vključena v poljski poskus, oblikuje grmičasto rast višine 50 do 70 cm. Ne potrebuje opore. Ima 14 cm dolge stroke, ki so okrogli in zeleno obarvani. Rastna doba traja okoli 50 dni, zato spada med zgodnje sorte. Je odporna proti nekaterim virusnim obolenjem (Semenarna Ljubljana 2007). Sorta je bila vpisana v sortno listo leta 1989 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004). Nizek grah Pisum sativum, spada v družino metuljnic (Fabaceae). Grah je enoletna zrnata stročnica (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Na koreninah graha je ogromno gomoljčkov, v katerih so dušične bakterije (Bacterium radicicola), ki tla bogatijo z velikimi količinami dušika (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). Optimalna temperatura za rast je 15 do 18 C. Grah uspešno raste na primerno obdelanih in pognojenih tleh, s ph 6-7 (Osvald,

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 12 Kogoj-Osvald 2003). Na isto njivo sejemo grah po petih do šestih letih. Grah je odličen prejšnji posevek za večino rastlin, izjema so samo druge stročnice. Grah, ki ga gosto sejemo, razpleveli njivo. Ob zadelavi obtrganih rastlin pa hektar zemlje obogati še s 100 do 200 kg dušika (Černe 1997). Grahu dobri sosedje so blitva, kapustnice, bučke, redkev, jajčevec, krompir, lubenice, melone, kumare, repa, koleraba, sladki komarček, solata, špinača, koper, zelena. Slabi sosedje graha pa so čebula, por, česen, drobnjak, šalotka, paradižnik, fižol, paprika (Pušenjak 2007). Za setev porabimo 100 do 250 kg semena na hektar oziroma 2,5 kg/ 100m². Na prosto sejemo grah od marca do junija. Setvena razdalja je 3-5 x 30-60 cm. Pridelek pobiramo od maja do septembra (Semenarna Ljubljana 2009). Pridelek spravljamo v času tehnološke zrelosti (za stročje) in voščeni zrelosti (za zrnje). Pridelek graha je odvisen od pridelovalnih razmer in znaša 4 do 6 t/ha svežega zrnja ali 9 do 12 t/ha stročja (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Sorta graha, ki smo ga sejali v poljskem poskusu, je 'Čudo Amerike'. Ta sorta je bila vpisana v sortno listo leta 1989 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004). Zanj je značilno, da je nizka do srednje bujna sorta. Zrna so velika, ploščato okrogla svetlo zelene barve (Semenarna Ljubljana 2010d). Rdeča pesa Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef., spada v družino lobodovk (Chenopodiaceae). Rdeča pesa je dvoletna rastlina (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Hranilna vrednost rdeče pese je v sestavi sladkorjev in kislin, ki vplivajo na poseben okus korenov. Rdeča pesa je bogata s kalijem in vsebuje srednje količine vitaminov C in B. Rdečo barvo listov in korenov daje»betanin«(osvald, Kogoj-Osvald 2003). Za vznik je optimalna temperatura okoli 15 C, za rast pa od 15 do 23 C (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). Rdeča pesa najbolje uspeva v globokih, srednje težkih, ilovnato peščenih tleh z večjo količino humusa in ph 6 do 6,5 (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). Ugodno vpliva na tla in jih rahlja (Žnidarčič 2006). Rdečo peso lahko sejemo na isto poljino vsako tretje leto (Osvald, Kogoj-Osvald 2003). V združeni setvi rdeča pesa dobro uspeva zraven čebule, kolerabice, sladkega komarčka. Slabše raste ob krompirju, koruzi, paradižniku in visokem fižolu (Osvald, Kogoj-Osvald 1998). Za setev porabimo 12 do 20 kg semena na hektar oziroma

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 13 150 do 200 g / 100m². Sejemo jo od aprila do junija v setveno razdaljo 15 x 30 cm. Pridelek pobiramo od julija do oktobra (Semenarna Ljubljana 2009). Sorta rdeče pese 'Bicor', uporabljena v poljskem poskusu, je bila v sortno listo vpisana že leta 1973 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004). Je srednje rana sorta. Ima izdolženo rozeto in liste. Koren je temno rdeče barve, brez svetlejših krogov, lopataste oblike in ima odličen okus (Popović 1984). Koper Anethum graveolens, spada v družino kobulnic (Apiaceae). Koper je enoletnica, ki je hkrati zdravilna in začimbna rastlina. Zraste od 40 do 120 cm visoko. Cveti v velikih, rumenih kobulih. Listi so modrikasto zeleni (Wagner 2007). Koper je zelo pomemben zaradi eteričnega olja in vitamina C (Wagner 2007). Rastlina in plod imata prijeten vonj in tipičen okus (Gek 1979). Koper je rastlina, ki potrebuje suha, revna tla in veliko svetlobe (Rode 2008). Posejemo ga v dobro prepustna, nevtralna tla (Samide 2007). Koper se v kolobarju na isto mesto seje vsako četrto leto (Wagner 1997). Kopra ne sejemo blizu komarčka (Foeniculum vulgare), ker se lahko navzkrižno oplodita (Janulewicz 1994). Koper sejemo spomladi aprila in maja. Za setev porabimo 15 do 25 kg semena na hektar (Wagner 1997). Seme kali 21 do 25 dni (Semenarna Ljubljana 2010a). Koper ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, pese, solate in čebula (Semenarna Ljubljana 2009). 3.5.2 Vzgoja sadik solate v gojitvenih ploščah Sadike solate, ki smo jih uporabili v poskusu, smo predhodno vzgojili v rastlinjaku UKC Pohorski dvor, in sicer v gojitvenih ploščah s 160-imi celicami. Solato smo sejali 31.3.2006. Uporabili smo substrat Klassman za setev. Po setvi smo plošče posipali z vermikulitom.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 14 Slika 1: Sadike solate, vzgojene v gojitvenih ploščah. 3.5.3 Gnojilo Po opravljeni analizi tal in na osnovi dobljenih rezultatov smo pognojili parcelo z gnojilom Biopost. BIOPOST Biopost je organsko gnojilo iz kompostiranih grozdnih tropin s koncentriranim dodatkom talnih mikroorganizmov za izboljšanje biološke aktivnosti, fizikalnih in kemičnih lastnosti tal. Z uporabo bioposta tlom povrnemo mikrobiološko ravnotežje in rodovitnost. Vsebuje 65 80 % organske snovi v suhi snovi in od 40 60 % vlage. Uporablja se za vse vrste rastlin v količini 1000 do 2000 kg na hektar (10 do 20 kg/100 m²), pri čemer ga praviloma vdelamo v tla. 1 tona Bioposta daje tlom primerljivo število mikroorganizmov 30- im tonam hlevskega gnoja, v 1 kg Bioposta je od 1 do 2 milijardi mikroorganizmov. Meseci uporabe: od februarja do oktobra (Agroruše 2012). Biopost vsebuje 2% N, 1% P 2 O 5 in 6% K 2 O (Bavec 2009).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 15 Uporaba Bioposta: ponovno oživlja tla, vidno povečuje pridelek, ne vsebuje patogenih klic, škodljivcev in plevelnih semen, ne ožiga korenin in drugih rastlinskih organov, ohranja trajno kakovost, nima neprijetnega vonja in je praktičen za uporabo, rastline so z njegovo uporabo bolj odporne na bolezni (Agroruše 2012). Glede na rezultate analize tal smo količino mineralnega dušika ( Nmin) v tleh izračunali po naslednjem obrazcu: Preglednica 1 prikazuje količino NH 4 -N mg/kg v svežem vzorcu zemlje, NO 3 -N mg/kg v svežem vzorcu zemlje in % vlage ter preračun Nmin. V tleh do globine 0,9 m je bilo pred setvijo 27 kg/ha dušika. Preglednica 1: Analizno poročilo N-min tal (Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, 2006). Globina jemanja vzorca v cm NH 4 -N mg/kg v svežem vzorcu NO 3 -N mg/kg v svežem vzorcu Vlaga v % NH 4 -N kg/ha NO 3 -N kg/ha Skupaj N kg/ha po globinah 0 30 1,09 2,52 26,00 5,30 12,30 17,60 30 60 0,36 0,77 22,60 1,70 3,80 5,50 60 90 0,34 0,45 21,30 1,70 2,20 3,90 Skupaj 8,70 18,30 27,00 Na eno parcelico poskusne parcele smo porabili 6,66 kg Bioposta. To pomeni, da smo za celoten poskus porabili 293 kg Bioposta. Za 1 ha bi porabili 7400 kg Bioposta in s tem pognojili s 148 kg/ha dušika oz. do ciljne vrednosti 175 kg/ha dušika.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 16 Osnova za presojo založenosti tal s hranili je kemična analiza, ki jo opravi usposobljen pedološki laboratorij, kjer rezultate analiz razporedijo v 5 stopenj založenosti, kar je podlaga za izračun potrebe količine hranil. Pri dobri oziroma C-stopnji založenosti vračamo to, kar s pridelkom odvzamemo iz tal, pri skromnejši založenosti gnojilne odmerke povečamo (A in B-stopnja založenosti) in pri večji preskrbljenosti jih zmanjšamo (D) oziroma z gnojenjem za nekaj časa prekinemo (E) (Bavec 2003). Al-analiza je pokazala, da je bila založenost tal s P 2 O 5 v razredu D in založenost tal s K 2 O v razredu C. Glede na Al-analizo nismo posebej dognojevali s fosforjem in kalijem.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 17 3.5.4 Ostali materiali Količki Parcelo poskusa smo najprej izmerili in zakoličili po robovih, nato pa še določili vmesne parcelice. Za količenje smo porabili 60 količkov. Količki so bili iz smrekovega lesa, dimenzije 4 x 4 x 40 cm in spodaj koničasti. Vrvica Po končanem količenju smo okoli količkov napeljali vrvico za lažje ločevanje parcelic med sabo. Vrvica je bila plastična in skupno smo porabili 332 m vrvice za celoten poskus. Slika 2: Zasnova poskusa. 3.6 Izvedba poskusa Na njivi je bila jeseni opravljena temeljna obdelava tal. Dela na poskusni parceli na UKC Pohorski dvor so potekala, kot je prikazano v preglednici 2.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 18 Preglednica 2: Opis dela po datumih. Datum Opis dela 31.3. 2006 Setev solate v setvene plošče v rastlinjaku 25.4.2006 Količenje parcele, predsetvena priprava tal, gnojenje 5.5.2006 Setev semen in sajenje solate 7.5.2006 do 9.5.2006 Zalivanje solate 26.5.2006 do 4.7.2006 Pletje, okopavanje 6.7.2006 Pobiranje solate in vrednotenje, pletje, okopavanje 7.7.2006 do 14.7.2006 Obiranje fižola in graha ter vrednotenje, okopavanje 20.7.2006 Obiranje graha in vrednotenje, pletje, okopavanje 21.7.2006 do 7.8.2006 Pletje, okopavanje 8.8.2006 do 9.8.2006 Obiranje fižola, redčenje korenja, pobiranje kopra 10.8.2006 do 13.8.2006 Pletje, okopavanje 14.8.2006 Obiranje fižola in vrednotenje 21.8.2006 Pobiranje kopra 23.8.2006 Pobiranje rdeče pese in vrednotenje 24.8.2006 Pletje, okopavanje 28.8.2006 Pobiranje kopra, obiranje fižola 1.9.2006 do 4.9.2006 Pobiranje kopra 5.9.2006 Pobiranje korenja in vrednotenje 6.9.2006 Tehtanje kopra 7.9.2006 Merjenje vitamiva C in nitratov v soku korenja 10.9.2006 do 22.9.2006 Pobiranje kopra 25.9.2006 Pobiranje rdeče pese in vrednotenje 1.10.2006 do 20.10.2006 Luščenje in tehtanje kopra

temperature ( C) Padavine (mm) Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 19 3.7 Vremenske in talne razmere Vremenske podatke Referenčne meteorološke postaje na letališču Maribor smo pridobili iz Statističnega letopisa Agencije Republike Slovenije za okolje in so prikazani v grafikonu 1. Podatke o vremenskih razmerah v letu 2006 v času izvajanja poskusa smo prikazali v preglednici 3. Povprečna letna temperatura zraka v letu 2006 je 10,8 C, kar ne odstopa od povprečnih letnih temperatur od 1991 do 2000, ki je 10,7 C. Povprečna letna količina padavin v letu 2006 znaša 799 mm, kar je pod povprečjem od povprečnih letnih padavin med leti 1991 do 2000, ki znaša 1044 mm. Klimadiagram za Maribor 2006 36 31 26 21 16 11 6 1-4 jan feb mar apr maj jun jul avgsep okt novdec 164 144 124 104 84 64 44 24 4-16 temperature padavine Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine na meteorološki postaji Maribor za leto 2006 po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1:4 (Mesečni bilten 2006).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 20 3.7.1 Opis klimatskih razmer po mesecih v času poskusa v letu 2006 Preglednica 3 prikazuje povprečne temperature in količino padavin v letu 2006. V prvih treh mesecih leta 2006 je bila povprečna mesečna temperatura precej nižja od desetletnega povprečja, v mesecu aprilu pa za 0,5 C višja od desetletnega povprečja. Od januarja do aprila 2006 pa je bila količina padavin precej višja od desetletnega povprečja. Povprečna majska temperatura je bila za 0,5 C nižja od desetletnega povprečja. Povprečna količina padavin v maju za 30 mm presega dolgoletno povprečje. V mesecu maju je bilo 13 deževnih dni (ARSO 2006a). Kljub hladni prvi tretjini meseca je bil junij nadpovprečno topel. Temperatura je za 0,6 C presegla desetletno povprečje. Najvišja dnevna temperatura je bila 33,8 C. Količina padavin v mesecu juniju 2006 je bila za 40 mm manjša od desetletnega povprečja. V mesecu juniju je bilo 9 dni s padavinami (ARSO 2006b). Julij je bil najbolj sončen doslej. Povprečna temperatura zraka je skoraj za 4 C presegla desetletno povprečje. V Mariboru je bilo 29 toplih dni, najvišja temperatura je bila 33 C. Padavin je julija primanjkovalo. Julija je padlo 54 mm dežja, desetletno povprečje za mesec julij pa je 116 mm. Bilo je 6 dni s padavinami (ARSO 2006c). Avgust je bil hladen, pogosto je deževalo. 12. avgusta se je ob deževnem vremenu občutno ohladilo. Povprečna avgustovska temperatura je za 3 C nižja od desetletnega povprečja. V prvi polovici avgusta sta nas dosegla dva vala hladnega zraka. Krajše nadpovprečno toplo obdobje se je začelo kmalu po začetku druge polovice meseca. Bilo je precej več oblakov kot običajno in sončnega vremena je opazno primanjkovalo. Dosežene niso bile niti štiri petine običajnega trajanja sončnega obsevanja. Padavine so presegle dolgoletno povprečje 137 mm, desetletno povprečje pa je 118 mm. Bilo je tudi nekaj močnejših neviht s točo. Bilo je 14 dni s padavinami (ARSO 2006d).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 21 September je bil občutno toplejši kot običajno. Povprečna temperatura je znašala 17,3 C. Desetletno povprečje pa je 15,8 C. Maksimalna temperatura se je dvignila na 30 C. Povprečna količina padavin v septembru je znašala 73 mm. Povprečna desetletna količina padavin pa je 100 mm. Bilo je 6 dni z dežjem (ARSO 2006e). Preglednica 3: Povprečne temperature in padavine (Statistični letopis 2007). Temperature ( C) Padavine ( mm) Mesečne 1991-2000 Mesečne 1991 2000 Januar -3,2 0,4 40 30 Ferbuar 0,1 2,3 44 34 Marec 4,5 6,2 54 54 April 11,6 10,9 94 68 Maj 15,2 15,7 128 97 Junij 19,7 19,1 83 123 Julij 23,4 20,8 54 116 Avgust 17,8 20,7 137 118 September 17,3 15,8 73 100 Oktober 12,9 10,4 30 116 November 7,3 5,1 42 107 December 2,6 0,5 20 84 Povprečje / Skupaj 10,8 10,7 799 1044 3.8 Vrednotenje poskusa 3.8.1 Vrednotenje morfoloških lastnosti in pridelka Ob tehnološki zrelosti zelenjadnic smo ovrednotili najpomembnejše morfološke lastnosti rastlin. V vsaki parceli smo vrednotili po 5 rastlin. Rastline za vrednotenje smo naključno izbrali iz sredinskih vrst.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 22 3.8.1.1 Vrednotenje korenja Na posamezni parcelici je bilo 360 rastlin korenja. Korenje smo izruvali iz zemlje s pomočjo lopate. Očistili smo ga zemlje in razdelili po kakovostnih razredih na ekstra, prvi in drugi razred ter odpad. Stehtali smo celotno maso pridelka in vsak kakovostni razred posebej ter maso odpada. Pri vzorčnih rastlinah, ki smo jih naključno izbrali iz posameznih parcelic poskusa, smo s pomočjo metra izmerili dolžino, obseg, premer korena in premer ksilema. Pri vzorčnih rastlinah smo stehtali maso korena. Iz teh korenov smo s sokovnikom iztisnili sok, v katerem smo nato merili količino nitratov in vitamin C. Slika 3: Vrednotenje korenja. 3.8.1.2 Vrednotenje solate Na vsaki parcelici smo prešteli število rastlin. Solato smo porezali, jo stehtali ter očistili odpadnih listov, tako da je ostala samo glava solate, ki smo jo stehtali. Skupni pridelek solate smo razdelili na tržni pridelek in odpad. Pri vzorčnih rastlinah smo z metrom izmerili širino in višino glave ter na tehtnici določili maso glave.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 23 Slika 4: Rastlina solate. 3.8.1.3 Vrednotenje nizkega fižola Na posamezni parcelici smo najprej prešteli število rastlin. Fižol smo pobirali postopoma in ročno. Po vsakem pobiranju smo stehtali maso skupnega pridelka. Stroke smo po kakovosti ločili na tržni pridelek in odpad ter vsakega stehtali. Pri zadnjem pobiranju smo populili rastline, obrali preostanek strokov, rastline fižola pa pustili na parcelicah, na katerih so rasle te rastline. Vzorčnim strokom smo z metrom izmerili širino in dolžino stroka ter s tehtnico maso stroka. Slika 5: Pridelek fižola.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 24 3.8.1.4 Vrednotenje nizkega graha Najprej smo prešteli število rastlin na posamezno parcelico. Pridelek graha smo pobirali ob tehnološki zrelosti, postopoma in ročno. Maso pridelka smo stehtali s tehtnico, stroke prešteli in oluščili. Prešteli smo zrnje in ga stehtali; tako smo dobili tržni pridelek. Stehtali smo oluščene stroke, kar predstavlja maso odpada. Pri vzorčnih rastlinah smo najprej stehtali posamezne stroke in jim z metrom izmerili dolžino. Nato smo jih oluščili in stehtali maso zrnja in zrnje prešteli. Slika 6: Pridelek graha. 3.8.1.5 Vrednotenje rdeče pese Po parcelicah smo prešteli število rastlin rdeče pese. Rastline smo populili, očistili zemlje ter z nožem odrezali liste. Stehtali smo korene, kar je predstavljalo maso tržnega pridelka. Maso odpada sestavljata masa listov in nerazviti koreni. Pri vzorčnih rastlinah smo z metrom izmerili višino, obseg ter premer korenov, korene pa s tehtnico stehtali. Prešteli in stehtali smo liste.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 25 Slika 7: Rastlina rdeče pese v poskusu. 3.8.1.6 Vrednotenje kopra Slika 8: Parcela kopra. Pri vrednotenju smo prešteli število rastlin na posamezno parcelico. Pobiranje cvetov je potekalo postopoma ob tehnološki zrelosti. Ob pobiranju smo cvetove prešteli. Cvetove smo stehtali, semena iz kobulov oluščili in ta semena nato stehtali. Po koncu pobiranja cvetov pa smo stehtali tudi stebla. Pri vzorčnih rastlinah smo prešteli število kobulov na posamezno rastlino, izmerili premer primarnega in vseh sekundarnih cvetov ter višino

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 26 rastlin z metrom. Prešteli smo kobulčke in vejice, stehtali maso celotne rastline, cvetov in semena. Masa oluščenih semen predstavlja tržni pridelek, masa stebel in oluščenih kobulov pa predstavlja maso odpada. 3.8.2 Merjenje vitamina C in nitratov v soku korenja Iz vzorčnih korenčkov posamezne parcelice smo iztisnili rastlinski sok s pomočjo sokovnika. V sok, razredčen z vodo, smo pomočili testne lističe in s pomočjo aparature RQ-fleks2 določili vrednost nitratov v pridelku. Počakali smo 60 sekund in po primerjalni barvni lestvici odčitali rezultat. S testnimi lističi Quantofix, ki smo jih za 10 sekund pomočili v rastlinski sok, smo določili vsebnost vitamina C. 3.8.3 Učinkovitost združenih setev glede na pridelek korenja Ekvivalent pridelovalne površine (LER) in Relativni pridelek (RY) Pri relativnem pridelku gre za količnik tržnega pridelka določene vrste v združeni setvi in tržnega pridelka te vrste kot samostojnega posevka. Vsota RY obeh rastlin da skupno vrednost LER združene setve. Indeks LER definiramo kot relativno potrebno površino tal v samostojnem posevku za doseganje enako visokih pridelkov v združeni setvi. Kritična vrednost indeksa LER je 1. Če je LER večji od 1, je skupna produktivnost vrst na enoto pridelovalne površine večja pri združenih setvah, vrednost pod 1, pa pomeni večjo produktivnost samostojnih posevkov (Vandermeer 1989). RY 1 = Yz 1 / Ys 1 RY 2 = Yz 2 / Ys 2 LER = RY 1 + RY 2 Yz 1 in Yz 2 pomeni pridelek določene vrste v združeni setvi. Ys 1 in Ys 2 pomeni pridelek določene vrste v samostojnem posevku.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 27 3.8.4 Statistična obdelava Statistične analize smo naredili s programom Statgraphics Centurion XV (Statgraphics 2005). Opravili smo analizo variance (ANOVA) za naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Z Duncanovim testom pri 5-odstotni stopnji tveganja (α 0,05) pa smo preverjali razlike med obravnavanji.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 28 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Morfološke lastnosti 4.1.1 Morfološke lastnosti korenja Statistično značilen vpliv združene setve se je pokazal pri masi in širini korena ter debelini ksilema, kot kažejo podatki v preglednici 4. Najvišjo vrednost mase korena je korenje doseglo v samostojnem posevku (143,20 g). Najvišja vrednost merjene debeline ksilema je bila tudi tu dosežena v samostojnem posevku korenja (1,58 cm) in v združeni setvi korenja s solato (1,57cm). Širina korena je bila najvišja v samostojnem posevku (3,57 cm), najnižja pa v združeni setvi korenja in kopra (3,00 cm). Na dolžino in obseg korena samostojni posevek v primerjavi z združeno setvijo ni imel statistično značilnega vpliva. Dobljeni rezultati in vidne razlike med njimi so prikazani v grafikonu 2 in 3. Preglednica 4: Morfološke lastnosti korenja v samostojnem posevku in v združeni setvi z drugimi rastlinami. Dejavnik Dolžina korena (cm) Masa korena (g) Obseg korena (cm) Širina korena (cm) Debelina ksilema (cm) Obravnavanje n.s. * n.s. * ** Korenje 16,40 143,20ᵃ 11,13 3,57ᵃ 1,58ᵃ Korenje + rdeča pesa 15,60 105,90ᵇ 10,60 3,35ᵃᵇ 1,39ᵇ Korenje + nizek grah 16,18 105,00ᵇ 10,60 3,21ᵇᶜ 1,40ᵇ Korenje + koper 15,98 118,20ᵇ 10,60 3,00ᶜ 1,32ᵇ Korenje + nizek fižol 15,48 115,10ᵇ 10,80 3,31ᵃᵇᶜ 1,39ᵇ Korenje + solata 15,60 119,10ᵇ 10,78 3,29ᵃᵇᶜ 1,57ᵃ Povprečje 15,87 117,75 10,75 3,29 1,44 n.s.- ni statistično značilnega vpliva dejavnika. *,**- statistično značilen vpliv dejavnika na merjen parameter (*p 0,05, **p 0,01). ᵃᵇ- srednje vrednosti znotraj enega stolpca, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncanov test; α=0,05).

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 29 4 3,5 3 a ab bc c abc abc 2,5 2 1,5 1 a b b b b a širina korena (cm) debelina ksilema (cm) 0,5 0 korenje solo korenje + rdeča pesa korenje + nizek grah korenje korenje korenje + koper + nizek + solata fižol Grafikon 2: Širina in debelina ksilema pri korenju. 160 140 120 100 a b b b b b 80 60 masa korena (g) 40 20 0 korenje solo korenje + korenje + korenje + korenje + korenje + rdeča pesa nizek grah koper nizek fižol solata Grafikon 3: Prikaz mase korena pri korenju.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 30 Preglednica 5 prikazuje vsebnost vitamina C in nitratov v soku korenja v mg na L iztisnjenega soka. Rezultati so pokazali, da je bil trend najvišje vsebnosti vitamina C v soku korenja, ki je raslo v združenem posevku z rdečo peso, trend najnižje vsebnosti vitamina C pa je bila v soku korenja, ki je raslo v združeni setvi skupaj s solato. Količina nitratov v soku iztisnjenem iz korenja je pokazala, da je trend najvišje vsebnosti v združeni setvi z nizkim grahom, trend najmanjše količine nitratov pa se je pojavil pri dveh vzorcih soka, in sicer pri združeni setvi korenja z rdečo peso in združeni setvi korenja s solato. Ti podatki niso statistično obdelani. Odrasle osebe potrebujejo dnevno okoli 75 mg vitamina C, pri nosečnicah in doječih materah ta potreba naraste za približno 20 mg (Kastelec 2011). Za dojenčke do 4 meseca starosti je priporočljiva količina vitamina C 50 mg/dan. Za tiste do 12. meseca starosti pa 22 mg/dan (Habjan Dovč 2006). V Evropski uniji so določene največje dovoljene vsebnosti nitratov v pridelkih zelenjave. Vrednosti se razlikujejo glede na vrsto zelenjave in glede na termin (zima, poletje) ter način pridelave (zaščiten prostor, na prostem). Ostrejše zahteve so za otroško hrano (največ 250 mg/kg) in za prehrano dojenčkov do 3 mesecev (50 mg/kg) (Bavec 2003). Sprejemljive dnevne vnose nitrata (ADI) je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1995 priporočila v količini 3,7 mg/kg telesne teže za nitrat (Bottex in sod. 2008). Preglednica 5: Vsebnost vitamina C in nitratov v soku korenja. Obravnavanje Vitamin C (mg/l) Nitrati (mg/l) Korenje 102 42 Korenje + rdeča pesa 113 21 Korenje + nizek grah 97 104 Korenje + koper 108 60 Korenje + nizek fižol 109 37 Korenje + solata 87 20

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 31 Vitamin C je nujno potreben za naše življenje. Če bi pojedli korenje, ki je raslo na poskusu, bi glede na enako količino zaužitega korenja iz vseh poskusnih parcelic največ vitamina C zaužili s korenjem, ki je raslo skupaj z rdečo peso. Na ta način bi najhitreje zaužili potrebno dnevno količino po vitaminu C, ki znaša 75 mg na dan. Podatki za količino nitratov v soku korenja so nam pokazali, da bi lahko za prehrano dojenčkov do tretjega meseca starosti uporabljali korenje, ki je raslo kot samostojni posevek in korenje, ki je raslo v združeni setvi skupaj z rdečo peso, nizkim fižolom in solato. To korenje lahko uporabljamo za njihovo prehrano, ker merjene vrednosti niso presegle najvišje dovoljene vrednosti, ki znaša 50 mg/kg. 4.1.2 Morfološke lastnosti solate Preglednica 6 prikazuje statistično značilen vpliv združene setve na maso glave solate. Masa glave solate je večja v samostojnem posevku. Na širino in višino glave pa ni bilo statistično značilnega vpliva. Preglednica 6: Morfološke lastnosti solate. Dejavnik Masa glave (g) Širina glave (cm) Višina solate (cm) Tržni pridelek Tržni pridelek t/ha kg/parc. Obravnavanje * n.s. n.s. Korenje + solata 303,10ᵇ 28,25 18,05 14,88 17,22 Solata solo 443,70ᵃ 30,35 17,90 21,25 24,59 n.s.- ni statistično značilnega vpliva dejavnika. *- statistično značilen vpliv dejavnika na merjen parameter (*p 0,05). ᵃᵇ- srednje vrednosti znotraj enega stolpca, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncanov test; α=0,05). Študija Yildirina in Guvenca (2005) je pokazala, da je največji ekonomski pridelek v združeni setvi cvetače in solate. Knez (2010) na podlagi rezultatov poskusa združene setve solate in zelja sklepa, da združena setev ni imela negativnega učinka na pridelek solate.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 32 4.1.3 Morfološke lastnosti nizkega fižola Preglednica 7 prikazuje morfološke lastnosti nizkega fižola. Na dolžino in širino stroka združena setev ni imela statističnega vpliva. Statistično značilne razlike so pri masi stroka, kjer je masa višja v samostojnem posevku nizkega fižola. Preglednica 7: Morfološke lastnosti nizkega fižola. Dejavnik Masa stroka (g) Dolžina stroka Širina stroka Tržni pridelek Tržni (cm) (cm) kg/parc. pridelek t/ha Obravnavanje * n.s. n.s. Korenje + nizek fižol 4,56ᵇ 14,36 0,84 6,47 7,48 Nizek fižol solo 5,13ᵃ 14,97 0,84 16,05 18,57 n.s.- ni statistično značilnega vpliva dejavnika. *- statistično značilen vpliv dejavnika na merjen parameter (*p 0,05). ᵃᵇ- srednje vrednosti znotraj enega stolpca, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncanov test; α=0,05). Narejena je bila raziskava združene setve nizkega fižola z zeljem, ki je pokazala, da združena setev statistično značilno vpliva na pridelek fižola. Fižol je dosegel polovico pridelka samostojnega posevka (Knez 2010). 4.1.4 Morfološke lastnosti nizkega graha Glede na statistično obdelane razultate, prikazane v preglednici 8, lahko zatrdimo, da je masa stroka, dolžina stroka in število zrn v stroku večja v samostojnem posevku kot v združeni setvi. Na maso zrnja in maso lupine pa združena setev nima statistično značilnega vpliva.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 33 Preglednica 8: Morfološke lastnosti nizkega graha. Dejavnik Masa stroka (g) Dolžina stroka (cm) Masa zrnja (g) Število zrn v stroku Masa lupine (g) Tržni pridelek kg/parc. Tržni pridelek t/ha Obravnavanje * * n.s. * n.s. Korenje + grah 7,13ᵇ 8,46ᵇ 2,90 6,45ᵇ 4,55 1,44 1,66 Grah solo 9,55ᵃ 8,71ᵃ 3,55 7,35ᵃ 5,3 1,56 1,80 n.s.- ni statistično značilnega vpliva dejavnika. *- statistično značilen vpliv dejavnika na merjen parameter (*p 0,05). ᵃᵇ Srednje vrednosti znotraj enega stolpca, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncanov test; α=0,05). Raziskava, ki so jo opravili Corre-Hellou in sod. (2011), je pokazala, da je količina plevela v samostojnem posevku graha višja, kot v združeni setvi graha in ječmena. Kot navajajo ima grah nizko stopnjo tekmovalnosti v primerjavi s plevelom in je zato združena setev način uspešne pridelave graha v ekološkem kmetijstvu. Hauggaard-Nielsen in sod. (2008) navajajo, da primerjava združene setve boba ali graha z ječmenom na dveh tipih tal kaže, da je bob boljša izbira kot grah zaradi boljšega prostorskega in časovnega dopolnjevanja s spremljevalnim posevkom ječmena. 4.1.5 Morfološke lastnosti rdeče pese Preglednica 9 prikazuje statistično obdelane podatke za rdečo peso v samostojnem posevku in združeni setvi. Na višino korena, obseg korena in maso listov združena setev nima statistično značilnega vpliva. Vpliv statističnih razlik je razviden pri masi korena, kjer je masa večja v samostojnem posevku, pri širini korena in številu listov, kjer se pokaže pozitiven vpliv združene setve s korenjem.

Pangerl K. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi. 34 Preglednica 9: Morfološke lastnosti rdeče pese. Dejavnik Masa korena (g) Višina korena (cm) Širina korena (cm) Obseg korena (cm) Število listov / rastlino Tržni pridelek kg/parc. Tržni pridelek t/ha Obravnavanje * n.s. * n.s. * Korenje + rdeča pesa 160,50ᵇ 8,02 7,44ᵃ 21,68 11,95ᵃ 8,89 10,28 Rdeča pesa solo 198,00ᵃ 7,81 6,87ᵇ 22,02 10,00ᵇ 23,09 26,72 n.s.- ni statistično značilnega vpliva dejavnika. *- statistično značilen vpliv dejavnika na merjen parameter (*p 0,05). ᵃᵇ- srednje vrednosti znotraj enega stolpca, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncanov test; α=0,05) Po podatkih raziskave Knez (2010) združena setev rdeče pese z zeljem statistično značilno vpliva na skupni in tržni pridelek rdeče pese. Skupni in tržni pridelek rdeče pese sta nižja. 4.1.6 Morfološke lastnosti kopra Slika 9: Seme kopra. Na podlagi dobljenih podatkov, ki so prikazani v preglednici 10, lahko sklepamo, da je koper boljše saditi kot samostojni posevek, kot pa v združeno setev s korenjem, ker so vsi