UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Ana Stamenković OPTIMIZACIJA LOGISTIČNIH STORITEV S SISTEMOM SLEDENJA VOZIL diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, september 2011
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Ana Stamenković OPTIMIZACIJA LOGISTIČNIH STORITEV S SISTEMOM SLEDENJA VOZIL diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Mentor: Doc. dr. Bojan Rosi Somentor: Dr. Dejan Dragan Celje, september 2011
IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan/a Ana Stamenković, študentka univerzitetnega študija, z vpisno številko 20012625, sem avtor/ica diplomskega dela: Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Tina Janţekovič. V Celju, dne 26.09.2011 Podpis avtorja/-ice:
ZAHVALA Zahvaljujem se družini in prijateljem, ki so me v času študija podpirali, ustrezno motivirali, verjeli vame in mi zaupali. Zahvaljujem se tudi mentorju doc. dr. Bojanu Rosiju in somentorju dr. Dejanu Draganu, ki sta mi z ažurnimi informacijami in zanimanjem pomagala pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi Žigi Starmanu, ki mi je dal ustrezne napotke in material za diplomsko delo.
Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil Diplomsko delo obravnava problematiko optimizacije logističnih storitev s sistemom sledenja vozil. Problematiko rešujemo z optimiranimi moţnostmi točnega obveščanja o času prihoda vozil na določene lokacije, s hitrejšim in boljšim odzivom na zahteve naročnika, z ustvarjanjem točnih poročil o potovanju za stranke, s kakovostnejšimi dokazili potnih stroškov ter z odpravo morebitnih zamud, ki nastajajo zaradi določenih nepravilnosti pri izvajanju storitev. Logistične storitve so zaradi tega bolj pregledne in optimalno planirane ter posledično omogočajo boljšo celovito kontrolo nad voznim parkom in seveda tudi nad večjo produktivnostjo izvajalcev storitev ter ostalih udeleţencev v oskrbovalni logistični verigi. V diplomskem delu je prikazana tudi rešitev z vpeljavo sledilnega sistema CVS Mobile, ki optimira distribucijske in transportne procese ter minimizira stroške poslovanja podjetja na osnovi implementacije delovanja sistema za bolj učinkovit in zanesljiv nadzor za sledenje nad celotnim voznim parkom podjetja. Ključne besede: optimizacija, logistične storitve, optimizacijski dejavniki, sistem sledenja vozil, GPS navigacija Optimization of logistics services by means of a vehicle tracking system The diploma paper discusses the issue of optimizing logistics services by means of a vehicle tracking system. The problems are solved by optimal possibilities for precise notification of vehicle arrival time to a given destination, a quicker and better response to customer's demands, preparing accurate vehicle travelling reports for customers, better quality supporting documents for travel expenses, and elimination of delays following certain irregularities in the provision of services. Logistics services are therefore more transparent and optimally planned and, as a consequence, enable a better overall control of the vehicle fleet. An additional gain is higher productivity of service providers and other operators in the supply logistics chain. The paper also presents a solution featuring the introduction of a CVS Mobile tracking system used to optimize distribution and transport systems as well as minimize the company's operating costs by using the system for a more efficient and reliable control of tracking the company's whole fleet. Keywords: optimization, logistics services, optimization factors, vehicle tracking system, GPS navigation
KAZALO UVOD... 1 PREDSTAVITEV PROBLEMA... 1 CILJI... 2 HIPOTEZA... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA... 3 METODE DIPLOMSKEGA DELA... 3 1 TEORETIČNA IZHODIŠČA... 5 1.1 TEORIJA LOGISTIKE... 5 1.2 VRSTE, OPREDELITEV IN POMEN LOGISTIKE... 8 1.2.1 Vrste logistike... 8 1.2.2 Opredelitev logistike... 9 1.2.3 Pomen logistike... 9 1.3 TEORIJA OPTIMIZACIJE LOGISTIČNIH STORITEV IN NJEN POMEN... 10 1.4 TEHNIČNI PRINCIP UPRAVLJANJA LOGISTIČNIH SISTEMOV... 13 1.5 OPTIMIZACIJSKI VPLIVI NA LOGISTIČNE STORITVE... 16 1.6 OPTIMIZIRANJE LOGISTIČNIH STORITEV... 16 1.7 OPTIMIZACIJSKI DEJAVNIKI PRI PODJETJIH... 17 1.8 VPLIV OPTIMIZACIJSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ PODJETJA... 17 1.9 REŠEVANJE PROBLEMOV GPS NAVIGACIJE NA OSNOVI FILTRIRANJA NAKLJUČNIH SIGNALOV S POMOČJO KALMANOVEGA FILTRA... 18 1.10 POMEN SLEDENJA VOZIL ZA PODJETJA... 22 2 OBSTOJEČE STANJE... 24 2.1 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA... 24 2.2 PRIČAKOVANI PRIHRANKI Z VPELJAVO SLEDILNEGA SISTEMA... 24 2.3 ANALIZA IZKUŠENJ SODOBNEGA SLEDILNEGA SISTEMA V VOZNEM PARKU Z RAZLIČNIMI BRANŢAMI... 25 2.3.1 Avtoprevozniki... 25 2.3.2 Varnostne službe... 28 2.3.3 Servisne službe... 29 Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil v
3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA... 32 3.1 SLEDILNI SISTEM CVS MOBILE V PODJETJU X... 32 3.2 ANALIZA DOLOČENIH DEJAVNIKOV V SLEDILNEM SISTEMU... 50 3.3 PRIMERJAVA RAZLIČNIH PONUDNIKOV SLEDILNIH SISTEMOV ZA SLEDENJE VOZIL V PODJETJU X... 51 3.3.1 Natančnejša primerjava sistemov obeh ponudnikov, ki sta prišla v ožji izbor... 53 3.4 ANALIZA IN POMEN SLEDILNEGA SISTEMA CVS MOBILE V PODJETJU X... 55 ZAKLJUČEK... 56 LITERATURA IN VIRI... 59 PRILOGE... 1 KAZALO PRILOG... 2 Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil vi
KAZALO SLIK SLIKA 1: POSTOPEK OPTIMIRANJA... 12 SLIKA 2: STRUKTURA OSKRBOVALNE VERIGE... 15 SLIKA 3: OSNOVNI PRINCIP DELOVANJA KALMANOVEGA FILTRA... 20 SLIKA 4: PRINCIP KALMANOVEGA FILTRA PRI ZDRUŢEVANJU GPS MERITEV IN MERITEV INS SISTEMA... 21 SLIKA 5: KONFIGURACIJA SISTEMA CVS MOBILE... 23 SLIKA 6: ZGODOVINA VOZILA, ANALIZA POTI, HITROST/ČAS V TOČNO DOLOČENEM DNEVU... 35 SLIKA 7: PREGLED FUNKCIONALNOSTI... 36 SLIKA 8: POROČILO DEJAVNOSTI VOZILA PRESTOPI MEJ, POTNI NALOG, EVIDENCA DELA... 37 SLIKA 9: PRIKAZANA POT IZ TOČKE A V TOČKO B... 38 SLIKA 10: POLIGON... 40 SLIKA 11: POTNI NALOG... 42 SLIKA 12: KOMUNIKACIJSKI TERMINAL MOBILE NET IN KOMUNIKACIJSKO- NAVIGACIJSKI TERMINAL MOBILE NAV... 46 SLIKA 13: TIPKE ČITALCA KARTIC... 49 KAZALO TABEL TABELA 1: STROŠKI LOGISTIKE V LETU 1993 V EU (V %)... 13 TABELA 2: PONUDBE... 52 TABELA 3: PRIMERJAVA LASTNOSTI SLEDILNIH SISTEMOV CVS MOBILE IN LX TRACK.. 54 Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil vii
KRATICE V BESEDILU GSM: Globalni sistem za mobilne komunikacije (ang. Global System for Mobile communications) GPRS: Splošna paketna radijska postaja (ang. General Packet Radio Service) GPS: Sistem globalnega določanja lege (ang. Global Positioning System) CMR: Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti (ang. Convention on the Contract for the International Carriage of Goods by Road) CAN: Nadzornik omreţnega območja (ang. Controller area network) FMS: Vodilni sistem voznega parka (ang. Fleet management system) BDP: Bruto domači proizvod (ang. Gross Domestic product) ZDA: Zdruţene drţave Amerike (ang. United States of America) EU: Evropska unija (ang. European Union) USD: Ameriški dolar (ang. United States dollar) INS tehnologija: Tehnologija inercialnih navigacijskih sistemov (ang. Tecnology of inertial navigation system) VNC: Varnostno-nadzorni center (ang. Safety controlling center) Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil viii
UVOD Predstavitev problema V diplomskem delu prevladuje ugotavljanje, raziskovanje, razvijanje, analiziranje in optimiziranje logističnih storitev z vpeljavo sledilnega sistema za sledenje vozil v sodobni logistiki. Diplomsko delo vsebuje dejavnike sledenja v realnem času, ki delujejo v vseh GPRS (General Packet Radio Service) in GSM (Global System for Mobile communications) omreţjih, kjer prevladujejo relevantne informacije o trenutni poziciji, hitrosti ter statusu vozila. Le- ti vplivajo na sodobne logistične storitve ter spremembe pri delovanju in razvoju logističnih podjetij. Pospešujejo in dopolnjujejo dinamiko pri meddrţavnih in mednarodnih transakcijah storitev, blaga, celo ljudi ter intelektualnega kapitala z tokovi premoščanja prostorskih in časovnih razlik. Ugotovili smo, da je pri organiziranju vseh logističnih storitev in kasnejšega zadovoljevanja kontinuiranih potreb vse večje povpraševanje po bolj kakovostnih storitvah, iskanju najboljših in najbolj ugodnih transportnih omreţjih pri lociranju kritičnih točk in optimizaciji logističnih storitev, ki imajo pri konkurenčnosti proizvodov točno določene prodajne cene, dobavne roke in, glede na poloţaj proizvoda na trgu, zelo pomembno vlogo pri menjavi blaga. Ključni in najbolj pomembni dejavniki pri povpraševanju so absolutno kakovost, točnost, zanesljivost, varčnost in varnost logističnih storitev, saj indirektno vplivajo na trţno uspešnost podjetja in njegovo dobičkonosnost. Vse bolj pomembno je tudi optimiziranje napak, kot so npr. zamude, siva kilometrina, črne voţnje, optimiziranje t. i. praznih kilometrov tovornih vozil v voznem parku ipd., ter posledično zmanjšanje odvečnih stroškov poslovanja logističnega podjetja. Glavni problem je torej optimizacija logističnega sistema servisa oziroma logističnih storitev, zato smo v diplomski nalogi raziskovali, razvijali, analizirali in optimizirali sistem sledenja vozil določenega voznega parka s pomočjo sledilnega sistema CVS Mobile, ki vključuje vso potrebno informacijsko tehnologijo in tehnično opremo za upravljanje in sledenje vozil v konkretnem podjetju, kjer tega še nimajo. S pridobljenimi teorijami in rezultati omenjenega sistema smo pripomogli k laţjemu Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 1
odločanju za vpeljavo sistema v podjetje, saj bi le-to pripomoglo k produktivnejšemu poslovanju. Cilji Zaradi organizacijskega in vsebinskega delovanja posameznih vplivov pri optimizaciji logističnih storitev smo oblikovali in določili smernice, ki bi pripomogle k boljšemu razvoju sodobne logistike v konkretnem podjetju s pomočjo vpeljave sledilnega sistema za sledenje vozil. Glavni cilj je bistveno izboljšanje poslovanja logističnega podjetja, ki bi temeljilo na sodobnem informacijskem sistemu ter ustrezno usposobljenem kadru za točno določeno izvajanje storitev pri upoštevanju posameznih vplivov in novonastalih sodobnih trendov. Spremembe, ki so nastale na osnovi testiranja ob vpeljavi sistema za sledenje pri poslovanju izbranega logističnega podjetja, smo posredovali tudi vodstvu logističnega oddelka v podjetju za morebitno nadaljnje preučevanje in uvedbo tega sistema v podjetje. Ugotovljene in prikazane so izjemne izboljšave na področju zmanjšanja napak, kot so zamude odprave in dostave blaga, siva kilometrina, črne voţnje, optimiziranje t. i. praznih kilometrov tovornih vozil v voznem parku ter nepotrebni stroški poslovanja podjetja (stroški goriva, stroški vzdrţevanja), večja varnost v smislu kraj, nesreč, v določenem procesu storitev točno določen čas dostave, krajši časovni in čakalni roki, vsekakor pa tudi spretnejše izdelani poslovni načrti in napovedi. Hipoteza Naša glavna hipoteza je, da se bo z vpeljavo tega sistema zagotovila večja varnost v smislu kraj, črnih voţenj, praznih ali odvečnih kilometrov. Usmerjena je predvsem na konstantne spremembe pri razvoju trga logističnih storitev s pomočjo optimizacije, kot je na primer moţnost točnega obveščanja o času prihoda ali morebitne zamude vozila zaradi določenih nepravilnosti pri izvajanju storitev na izbrane ali točno določene lokacije. Zagotovil bi se tudi hitrejši in boljši odziv na zahteve naročnika, kvalitetnejše ustvarjanje poročil o potovanju za stranke, kakovostnejša dokazila potnih stroškov, Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 2
storitve pa bi bile tudi bolj pregledne in optimizirano planirane. Zagotovljeno bi bilo tudi izvajanje aktivne kontrole produktivnosti med voţnjo oziroma delovnim časom voznika ţe zaradi vpliva določenih dejavnikov pri količinskem in prostorskem povečanju mednarodnih tokov blaga. Spremembe bi bile ključnega pomena tudi za poslovanje ostalih sodobnih, (ne)logističnih podjetij, ki vse udeleţence celotne oskrbovalne verige logističnih storitev postavlja vedno znova pred nove zahteve. Predpostavke in omejitve diplomskega dela Ob pisanju diplomskega dela smo predpostavljali, da bo več internega gradiva. Omejili smo se predvsem na uporabo primarnih in sekundarnih virov, ki se opirajo tako na strokovno kot tudi domačo literaturo. Uporabili smo vire, prispevke in članke z najbolj inovativnimi in aţurnimi teoretičnimi spoznanji strokovnjakov na omenjenem področju. Vse pomembne podatke, ki so se nanašali na obravnavano temo pri diplomskem delu, smo pridobili neposredno preko elektronskih virov, posredno pa kar pri izbranem podjetju. Časovno smo bili omejeni na uporabo internih virov, saj se je v času pisanja diplomskega dela del kadra zamenjal, omejene pa so bile tudi posredovane informacije ter statistični podatki s strani podjetja. Metode diplomskega dela Uporabljali smo metodološki pristop na podlagi proučevanja teoretičnih in praktičnih spoznanj s področja optimiziranja logističnih storitev, ki so v medsebojni odvisnosti s samim procesom razvoja sistema. V diplomskem delu smo uporabili metodo deskripcije, s pomočjo katere smo preučevali in ponazarjali določena dejstva, metodo klasifikacije, s katero smo klasificirali logistične storitve, komparativno metodo pa smo uporabili za primerjanje poslovanja različnih aktualnih sledilnih sistemov. Uporabili smo tudi metodo deduktivnega sklepanja, saj smo izhajali iz splošnih teorij in dejstev ter jih prenesli na posamezne primere, ter metodo induktivnega sklepanja. V diplomskem delu smo izpeljali in predstavili udi analizo obstoječega stanja konkretnega podjetja, kjer je razvidno dejansko stanje podjetja pred vpeljavo sledilnega sistema in končno stanje. V analizi so tudi jasno razvidne prednosti vpeljave sledilnega sistema, ki so bile ugotovljene pri sami raziskavi. Analizirali smo tudi medsebojno odvisnost med Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 3
sledilnim sistemom za sledenje vozil CVS Mobile ter rabo in potrebami omenjenega sistema v podjetju. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 4
1 TEORETIČNA IZHODIŠČA 1.1 Teorija logistike Ogorelc (1996, str. 1) navaja, da ima sodobna logistika danes zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti, kot pomembnejša znanstvena disciplina pa dopolnjuje tudi ostale poslovne dejavnosti. Logistika spada torej med primarne potrebe vsake sodobne druţbe, s pomočjo katere premagujemo prostorske in časovne razlike. Glavna logistična zasnova je transportiranje blaga, ljudi ali storitev z mesta njihove proizvodnje in porabe med posameznimi postopki procesa proizvodnje, torej procesa shranjevanja (s katerimi se časovne razlike premoščajo) in fizične manipulacije (z vidika celote teh procesov), pa vse tja do končnega mesta njihove uporabe oziroma porabe. Skupen cilj izvajalcev in uporabnikov logističnih storitev je racionalizacija pretoka blaga ali storitev v smeri konstantnega adaptiranja logističnega sistema in izboljšanja organiziranosti logistike kot pomembne znanstvene discipline. Pojem logistika sega ţe v leto 1670. Beseda se je uveljavila v vojaškem izrazoslovju, ko so v armadi Ludvika XIV. uvedli poloţaj Maréchal General des Logis. Kot dejanski začetek uveljavljanja vojaške logistike pa večina virov navaja prvo polovico 19. stoletja. Ob raziskovanju strokovne in znanstvene literature pogosto naletimo na različna stališča o samem izvoru pojma logistika. Sama beseda izhaja iz dveh besednih grških korenov, in sicer»lagos«oziroma»logicos«, kar naj bi pomenilo»misliti pravilno, razumsko oziroma računsko«, in tudi iz francoske besede (Jelenc, 2006, str. 23)»loger«, kar naj bi pomenilo»namestitev, preskrba oz. nastanitev«, nanašala pa naj bi se na vojaški izraz, ki pomeni način prevoza, preskrbe in nastanitev vojaških enot. Po mnenju Johnsona in Wooda (v Tseng, 2005, str. 2) logistiko sestavlja kar pet ključnih elementov, in sicer logistika, vhodna logistika, ravnanje z materialom, fizična distribucija ter menedţment oskrbovalne verige. Logistika torej opisuje kompleten proces premikanja materialov, storitev ter proizvodov v in skozi podjetje ter iz njega. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 5
Logistika je v sodobnem svetu vsekakor multidisciplinirana veda, ki se ukvarja z reševanjem logističnih aktivnosti. Definirana je kot proces prostorskega premikanja stvari, ker zajema vse tokove od vhodnih surovin oziroma proizvodov, ki so še v procesu izdelave, do tokov končne proizvodnje (»Logistika zmogljivosti: vsebina, sistem in optimizacija«[softcov]). Coughlan s soavtorji (2001, str. 118) navaja, da je klasičen pomen pojma logistika upravljanje s tokovi materiala in da se logistika razvija v koncept menedţmenta celotne oskrbovalne verige. Ker pomen logističnih storitev močno narašča, so se razvili tudi trije vidiki razumevanja pomena logistike, in sicer jih lahko razumemo z vidika (Logoţar, 2004, str. 28): miselnosti, kjer prevladuje nad drugimi sestavnimi deli logističnega koncepta in ima osrednji pomen razumevanja. Zasnovana je na teoriji sistemov in ţeli v sistemu optimizirati poslovne odločitve z opazovanjem različnih razmerij ter je usmerjena na celostnost in usmerjenost potrošnika; funkcije, kjer so logistične storitve seštevek vseh ciljno naravnanih koordinacijskih, administrativnih, dispozitivnih ter operativnih ukrepov, ki so integrirani z materialnimi, manipulacijskimi, energijskimi in informacijskimi tokovi v podjetju, med podjetjem in logistično-poslovnim okoljem, s pomočjo katerih se premoščajo časovne in prostorske razlike (Becker & Rosemann, 1998, str. 22) in se razumevajo kot transportiranje, pakiranje, izbiranje lokacij za skladišča, skladiščenje, izbiranje vozil za določene transportne naloge, določanje ravni logističnega servisa in koordiniranje logističnih delnih sistemov; institucije. Ta vidik se pojavlja pri izenačenju logistike s konkretno organizacijsko enoto, natančneje z logističnim oddelkom podjetja, kar pomeni, da se dejavnost organiziranja pod okriljem vodstvenih nalog ne vključuje in je cilj permanentnega procesa organiziranja, kjer se tudi organizaciji prilagaja kot celotna organizacijska enota. Vidiki razumevanja med seboj delujejo homogeno (Savšek, 2007). Logistiko definiramo tudi kot znanost, saj vsebuje določena multidisciplinirana in interdisciplinirana znanja (Zelenika & Pupovac, 2001, str. 356), ki zajemajo ter Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 6
preučujejo točno določene zakonitosti številnih in kompleksnih aktivnosti z vsemi cilji in nalogami (Zelenika & Zebec, 2003, str. 143). Logistiko pa lahko definiramo tudi kot aktivnost, saj gre predvsem za preplet nematerialnih aktivnosti planiranja, reguliranja, koordiniranja in kontroliranja v smislu funkcij, meril, procesov, pravil ali operacij, ki funkcijsko povezujejo prostorske in časovne disparitete, logistične tokove in ostale procese, ki so aktivni pri pretoku materiala, kapitala, informacij ali znanj od predajne točke pa vse tja do prejemne točke. Poglavitni cilj aktivnosti, kot so proizvodnja, predelava, obdelava, dodelava, pakiranje, označevanje, zlaganje, sortiranje, tehtanje, merjenje, vtovori, iztovori, pretovori, skladiščenje, polnjenje in praznjenje kontejnerjev in prevoznih sredstev, transport, fumigacije, deratizacije, dezinsekcije, špedicije, agencije, zavarovanja, carinjenje, kupoprodaje, distribucije, marketing, menedţment, izračuni, financiranje, kontroliranje, spremljanje izvrševanja določenih aktivnosti ter urejanje pravno-ekonomskih odnosov številnih sodelujočih v logističnih procesih (Zelenika & Pupovac, 2001, str. 356 371), so seveda minimizirani stroški z minimiziranimi sredstvi, ki v večini zadovoljijo potrebe in zahteve gospodarskega prostora oziroma trţišča in jim ţe v osnovi ponujajo učinkovite, kvalitetne ter uporabne rešitve v trţnih zahtevah; torej najbolj optimalne rešitve. Po razvrstitvi Lamberta in Stocka (2001, str. 19 25) so ključne naloge logistike napovedovanje povpraševanja, obdelava naročil, lociranje skladišč, storitve za kupce, uravnavanje zalog, komunikacije logističnih kanalov, ravnanje z materialom, pakiranje, podpora delov in storitev, lociranje obratov in skladišč, nabava, povratna logistika, transport, distribucija in skladiščenje. Logistični procesi potekajo v poslovnem oziroma proizvodnem procesu 1 in jih ločimo glede na procesne tokove v logističnem sistemu. Glavne logistične procesne tokove delimo na temeljne, upravljavske in informacijske procesne tokove. Transportni, skladiščni in manipulacijski procesi so temeljni procesi oziroma podprocesi, ki sestavljajo celoten logistični proces. Logistični procesi so po navadi dvosmerni, izjemoma pa tudi enosmerni. 1 Procesi so točno določena časovno omejena dogajanja, usmerjena k ciljem, kjer sodelujejo dejavniki dela, ki vplivajo na delovna sredstva in preko njih še na predmete dela vse do tja, kjer objekt spremeni svoje mesto v prostoru in času. Za ciljno doseganje poslovnega sistema podjetja morajo homogeno delovati delovni procesi, tehnološki procesi in oblikovalni procesi. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 7
1.2 Vrste, opredelitev in pomen logistike Poznamo več vrst logistike, ki jih razvrščamo po različnih kriterijih, znanstveno pa jo opredelimo in obravnavamo z vidika makrologistike in mikrologistike. Zanesljivo lahko tudi trdimo, da smo logistiki nekoč pripisovali popolnoma drugačen pomen, kot ji ga pripisujemo danes. 1.2.1 Vrste logistike Zelenika (2001, str. 6) meni, da lahko logistiko razvrščamo po različnih kriterijih, in sicer: po dejavnosti; o logistika transportiranja; o logistika skladiščenja; o logistika distribucije; o logistika nabave; o in podobno; po področju uporabe; o logistika v industriji; o logistika v vojski; o logistika v poslovanju; o logistika v marketingu; o logistika v javnih zavodih; o logistika v gospodinjstvu; o in podobno; po področju opazovanja; o mikrologistika; o makrologistika; o podjetniška logistika; o medorganizacijska logistika; o mednarodna logistika; o evrologistika; o metalogistika; Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 8
o in podobno. 1.2.2 Opredelitev logistike Po Ogorelcu (1996, str. 16) lahko logistiko znanstveno opredelimo in obravnavamo z dveh glavnih vidikov, in sicer z vidika: poslovne logistike oz. mikrologistike, ki je pojmovana tudi kot samostojna disciplina, in sicer kot veda o gospodarjenju mikrologističnih sistemov, saj obravnava, opisuje, razlaga, uporablja in oblikuje odločitve v upravljanju logističnih procesov. Sam mikrologistični sistem pa sestavljajo logistični podsistemi, kot so nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika ter poprodajna logistika; logistike narodnega gospodarstva oz. makrologistike, ki jo lahko pojmujemo tudi kot samostojno, interdisciplinirano vedo, saj obravnava, opisuje, tolmači in oblikuje vse logistične storitve oz. procese celotnega gospodarstva. Makrologistični sistem zajema in skrbi za celotno načrtovanje ter izvedbo logistične mreţe s sistemom vozlišč, transportnih poti in institucij, ki skrbijo za natančno opravljanje posameznih zahtevnih logističnih nalog oz. operacij. 1.2.3 Pomen logistike V preteklosti se je logistiki kot aparatu racionalizacije pripisoval velik pomen. V smislu logistike kot servisne funkcije naj opravlja nabavna logistika oskrbovalni servis, distribucijska logistika pa dobavni servis. Od logistike se je pričakovalo, da bo v celoti izpolnjevala predpisane in zahtevane naloge naročnikov oz. uporabnikov z minimalnimi stroški, kjer bi morali biti pravi materiali ob pravem času, v pravilni količini in kakovosti, na pravem mestu (Logoţar, 2004, str. 31). Prioritetni cilj in pomen logistike kot znanstvene discipline je torej neprekinjeno zagotavljanje ustreznih logističnih storitev, materialov v pravilni količini, kakovosti na pravem mestu in ob pravem času z minimiziranimi stroški, ki so potrebni in zahtevani v proizvodnih, storitvenih, potrošniških ali drugih procesih, navaja Komisija Evropskih skupnosti (2006). Vsi spremljajoči logistični dejavniki pa vplivajo vzajemno na organiziranost gospodarstva ter na njegove zahteve prostorskih in časovnih razlik. Logistika ima velik pomen pri izboljšanju produktivnosti narodnega gospodarstva, vpliva pa tudi na cene blaga in storitev, plačilno bilanco, vrednost valute, dobičkonosnost, razpoloţljivost Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 9
investicijskega kapitala, rast gospodarstva in tudi na večjo stopnjo zaposlenosti (Lambert & Stock, 1993, str. 4). Znanstvene študije dokazujejo, da logistika ustvarja pribliţno 12 % BDP-ja (Bruto domači proizvod) v razvitih gospodarstvih, pri nas v Sloveniji pa kar 15 %. Posledično vpliva tudi na inflacijo, mere obresti in druge energijske stroške. V drţavah z visoko razvitim gospodarstvom lahko navajamo celo dejstvo, da so se deleţi vrednosti logističnih storitev v BDP-ju visoko razvitih drţav v preteklih dvajsetih letih (1980 2000) povečali iz 10 % na kar 50 % glede na sektor dejavnosti (Zelenika, 2001, str. 399 400). V sodobnem času pa ima kakovost logističnih storitev velik vpliv na trţno uspešnost in dobičkonosnost podjetij (Becker & Rosemann v Logoţar, 2004, str. 33). Zaradi novonastalih razmer na trţišču se morajo prvine podjetniške logistike in vsi udeleţenci v logističnih kanalih pretoka blaga močno povezati (Poţar, 1985, str. 104). 1.3 Teorija optimizacije logističnih storitev in njen pomen Dejan Dragan (2009, str. 4) navaja, da je v sodobnem svetu na voljo široka paleta storitev ali izdelkov. Posledično zaradi tega obstaja tudi večja moţnost izbire pri sprejemanju pomembnejših odločitev za določene zahteve posameznikov ali podjetij, ki so v skladu oziroma v okviru naših zmoţnosti in interesov. Ob razpoloţljivih virih, informacijah, izdelkih ali storitvah se vedno nagibamo k izboru najkakovostnejše rešitve oziroma odločitve. Nagnjeni smo torej k taki rešitvi, ki nam omogoča doseči naš prvotno zastavljen cilj. Odločitev, katero izberemo in kasneje realiziramo, po navadi imenujemo najbolj optimalna moţnost oz. rešitev. Posamezna vrsta optimizacije, ki dosega in zahteva točno določene smernice pri izvajanju procesa v prometu, gospodarstvu, trgovini, distribuciji, skladiščih, proizvodnji, industriji, gospodinjstvu in tudi v naravi, se odvija vse do izbranega ter zahtevanega cilja (Novak, b. l.). Dejan Dragan (2009, str. 4) navaja tudi, da se v sodobnem svetu neprestano razvija in pojavlja določena optimizacija, saj ţelimo doseči najkrajše poti, minimizirane stroške, maksimizirano produktivnost, prenesti pa ţelimo tudi čim večjo količino blaga v najbolj Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 10
optimalnem času. V interesu vseh podjetij je, da so procesi med seboj optimalno usklajeni in da so usklajeni tudi s ponudbami ter povpraševanjem svetovnega ali domačega gospodarskega trga. Postopki optimiranja so ključno orodje v znanstvenem odločanju in v analizi fizikalnih ter logističnih sistemov. Postopek je odvisen od identificiranih ciljev, kjer so določene kombinacije vrednosti karakteristik oz. spremenljivk in se kaţejo v obliki zasluţka, stroškov, časa ter v potencialni energiji. V večini so predstavljeni z numerično vrednostjo. Spremenljivke so tako rekoč posledica maksimalne razpoloţljivosti proizvodnih, distribucijskih, transportnih ter skladiščnih kapacitet in so gledane skozi skrajne meje pri reagiranju izbranega optimalnega sistema. Postopek je odvisen tudi od določenih karakteristik sistema. Logistični in sledilni sistemi so zelo kompleksni in so posledično tudi zahtevni za preučevanje. Zavezani so k doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti, k visoki kakovosti, k maksimalnemu povečanju produktivnosti in k doseganju najbolj optimalne dobičkonosnosti. Logistični sistemi oblikujejo tudi model optimiranja po določenem principu oblikovanja, saj je to začetna stopnja pri optimiranju vsakega procesa in je izključno najbolj pomemben faktor v toku posameznega procesa. Model optimiranja ima določeno tudi stopnjo teţavnosti; v večini je enostaven, zato je posledično laţje razumljiv večini, lahko pa je bolj kompliciran, posledično torej teţji za razumevanje modela, kar pa lahko privede do kasnejšega problema pri reševanju. To je razlog, da se pri logističnih in sledilnih sistemih večinoma odločajo za kreiranje osnovnega modela z dopolnjevanjem (pod)sistemov po potrebi in skušajo z njim rešiti ali odpraviti določeno realno kompleksnost z določeno zahtevno stopnjo poznavanja procesa določenega modela optimiranja. Logistični sistemi z izgradnjo modela teţijo k enostavnejšim predstavitvam, da se vztrajno in uspešno pribliţujejo rešitvi realnega problema. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 11
Slika 1: Postopek optimiranja DEFINICIJA CILJEV LOGISTIČNI PROCES DEFINICIJA SPREMENLJIVK MATEMATIČNI MODEL DOLOČITEV OMEJITEV POSTOPEK MODELIRANJA POSTOPEK OPTIMIZACIJE OPTIMALNA REŠITEV OPTIMIZACIJSKI ALGORITEM Vir: Dragan, 2009, str. 5. Dejan Dragan (2009, str. 6) v svojem članku navaja, da se logistični ali sledilni sistemi točno definirajo in da se jasno oblikuje model optimiranja z namenom iskanja najbolj optimalne rešitve problema. S tem se aktivirajo postopki optimizacije. Tukaj ni enotnega algoritma za optimiranje in so le-ti algoritmi določeni glede na obravnavo optimizacijskih problemov. V praksi se ti postopki po navadi realizirajo z implementacijo algoritma optimiranja povezanih z numeričnimi tehnikami na računalniku. Pri procesih optimizacije so različne, nehomogene razpolage podatkov, zato so podatki kvalitativni ali kvantitativni. Pri kvantitativnih podatkih gre za merjenje vsega, kar lahko razumemo in se posledično izraţa s konkretnimi števili. S kvantitativnimi metodami lahko preračunamo merljive podatke in izračunavamo moţnosti. V praksi pri enostavnejših ali bolj zahtevnih matematičnih operacijah preračunavamo merljive podatke in izračunavamo njihove moţnosti, zapisane v številskem izrazu, ki jih kasneje izrazimo kot numerični rezultat. Zaradi različnih podatkov pri numeričnih računih, pogosteje uporabljamo računalnike, saj je uporaba kvantitativnih metod optimiranja bolj hitra in učinkovita, kot navaja Dejan Dragan (2009, str. 6). Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 12
1.4 Tehnični princip upravljanja logističnih sistemov Zaradi izostrenih konkurenčnih razmer in gospodarske krize se logistični sistemi obravnavajo kot procesi planiranja, implementacije in nadzora nad učinkovitostjo pretoka in shranjevanja dobrin, storitev in pripadajočih informacij od izvora do porabe v okviru zahtev potrošnika. Vsako podjetje, ki teţi k boljšemu, uspešnemu poslovanju, večji zmogljivosti in stroškovni učinkovitosti, se zaveda, da je potrebno minimizirati obstoječe stroške poslovanja, med drugim tudi na področju logistike. Minimiziranje celotnih stroškov v okviru določenega logističnega sistema lahko doseţemo, če je storitev oziroma produkt proizveden in distribuiran v pravih količinah ob pravem času na pravi lokaciji. Logistični stroški v razvitih drţavah dosegajo visoke vrednosti. Ţe pred desetimi leti so stroški upravljanja logističnih sistemov v ZDA (Zdruţene drţave Amerike) znašali kar 11 % BDP-ja, kar predstavlja 862 milijard USD (Ameriški dolar). Logistični stroški v EU (Evropska unija) pa so leta 1993 dosegli naslednje vrednosti (glej Tabelo 1). Tabela 1: Stroški logistike v letu 1993 v EU (v %) Sektor transport skladiščenje zaloge administracija vsota hrana/pijača 3,7 2,2 2,8 1,7 10,4 elektronika 2,0 2,0 3,8 2,5 10,3 kemija 3,8 2,3 2,6 1,5 10,2 avtomobili 2,7 2,3 2,7 1,2 8,9 farmacija 2,2 2,0 2,5 2,1 8,8 časopisi 4,7 3,0 3,6 2,1 13,4 Vir: Dragan, 2009, str. 1. Iz Tabele 1 lahko razberemo, da so logistični stroški v EU relativno visoki, zato si EU zelo prizadeva te stroške zmanjšati z intenzivno uporabo znanj na različnih področjih Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 13
znanosti in z uporabo vseh ostalih matematičnih znanj, matematičnih metod, tehnik in mehanizmov. Glavni cilj vsakega uspešnega podjetja in njegovega logističnega upravljanja so: zmanjšanje obsega potrebnih investicij; zmanjšanje skupnih stroškov, ki so povezani s transportom in skladiščenjem; izboljšanje nivoja storitev, kjer je odziv odvisen od zadovoljivih potrošnikov. Za obravnavanje logističnih sistemov so zelo pomembne oskrbovalne verige 2, ki so kompleksen logističen sistem in kjer se surovine pretvorijo v končne produkte, ki se jih nato distribuira končnim uporabnikom. Oskrbovalno verigo lahko definiramo tudi kot mreţo podpornih dejavnosti ter aktivnosti, ki omogoča: funkcijo razvoja produkta; nabavo materialov od ponudnikov; transportiranje materialov med posameznimi podjetji oziroma znotraj podjetja; proizvodnjo produktov; distribucijo končnih produktov do končnih uporabnikov oziroma kupcev; vzdrţevanje produktov po prodaji. 2 Oskrbovalne verige generalno sestavljajo dobavitelji, proizvodni centri, skladišča, distribucijski centri in maloprodajni centri. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 14
Slika 2: Struktura oskrbovalne verige Dobavitelj RDC Trgovina Proizvodno podjetje CDC Dobavitelj Montažno podjetje RDC Trgovina RDC Proizvodno podjetje CDC Trgovina CDC... centralni distribucijski center RDC... regionalni distribucijski center Vir: Dragan, 2009, str. 3. RDC Trgovina Pri upravljanju logističnih sistemov so zelo pomembni nivoji odločanja, ki jih delimo na: strateške odločitve (odločitve o številu, lokaciji in kapaciteti skladiščnih prostorov in proizvodnje ter o pretoku materiala); taktične odločitve (nakupi in odločitve o posameznih produktih, odločitve investicij, transportne strategije); operacijske odločitve (odločitve o sortiranju, poteh ipd.). K nivojem odločanja veliko doprinesejo tudi kvantitativna analiza ter matematični modeli, ki pripomorejo k doseganju optimalnega odločanja v procesih upravljanja in rešujejo probleme na osnovi preučevanega obnašanja logističnih sistemov. Da lahko logističen sistem uspešno vodimo in da le-ta deluje, je zelo pomembna raziskava in analiza posledic, skozi katere poskušamo vplivati na samo delovanje logističnega sistema. Zaradi tega lahko posledično dosegamo zvišanje kvalitete proizvodov in zmanjšamo izmet v proizvodnji, prav tako pa lahko povečamo tudi Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 15
proizvodne zmogljivosti in zanesljivosti delovanja naprav. Dosegamo tudi zmanjšanje stroškov nadgradnje proizvodnje, kar je za nas ključnega pomena. 1.5 Optimizacijski vplivi na logistične storitve V poslovanju vsakega podjetja je zelo zaţelena ustrezna optimizacija, saj pripomore k boljšemu delovanju celotnega sistema in posledično tudi k izboljšanju celotnega sistema. Optimiziranje storitev dosega in zahteva tudi točno določene smernice pri izvajanju, vključuje pa tudi vse izvajalce in podizvajalce zahtevanih storitev ter zunanje sodelavce in jih pelje vse do ţelenega cilja, torej k dobičkonosnosti in boljši ekonomičnosti poslovanja. Pri logističnih storitvah je potrebno pozornost usmeriti na posamezne parametre izvajanja storitev ter na celoten sistem hkrati. Izvajanje storitev zahteva, da se vsi procesi odvijajo v nekem točno pričakovanem zaporedju, v najbolj optimalnem času, z najbolj optimalnimi stroški, v najbolj optimalni količini, na najbolj optimalnem prostoru (Zelenika & Zebec, str. 147). 1.6 Optimiziranje logističnih storitev Pri optimizaciji logističnih storitev, ki ima pri konkurenčnosti proizvodov točno določene prodajne cene ter dobavne roke in glede na poloţaj proizvoda na trgu, gre za pomembno vlogo pri menjavi blaga. Glavni dejavniki so kakovost, točnost, zanesljivost, varčnost in varnost logističnih storitev. Prav zaradi tega pa je ključnega pomena optimiziranje napak, kot so črne voţnje, siva kilometrina, prazni kilometri itd. Z optimizacijskimi dejavniki posledično zmanjšujemo stroške, krajšamo časovne roke ter optimiziramo t. i. prazne kilometre tovornih vozil v voznem parku, ki indirektno vplivajo na trţno uspešnost podjetja in njegovo dobičkonosnost (»Trţenje in kakovost storitev«, [Irc], b. d.). Glavni problem je torej optimizacija logističnega sistema servisa oziroma logističnih storitev. S sistemom sledenja vozil določenega voznega parka lahko pripomoremo k boljši optimizaciji podjetja ter omogočamo enostavnejše, hitrejše in kvalitetnejše spremljanje voznega parka. Sistem sledenja vozil prikazuje drastične izboljšave na področju zmanjšanja napak, kot so siva kilometrina, prazni kilometri, nepotrebno nastali Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 16
stroški (gorivo, vzdrţevanje), večja varnost v smislu kraj, nesreč in morebitne črne voţnje v določenem procesu storitev, točno določen čas dostave, krajši časovni roki in čakalni časi, spretnejše izdelani poslovni načrti in napovedi, ter optimiziranje t. i. praznih kilometrov tovornih vozil v voznem parku. 1.7 Optimizacijski dejavniki pri podjetjih Pri optimizaciji vsakega poslovanja je pomembno izpostaviti optimizacijske dejavnike pri podjetjih, kot so minimiziranje stroškov poslovanja, maksimiziranje števila storitev ali proizvodov pri poslovanju, maksimalno povečanje učinkovitosti poslovanja, visoka stopnja izkoriščenosti razpoloţljivih virov, maksimalna produktivnost poslovanja, doseganje optimalne dobičkonosnosti, točno načrtovanje najhitrejših in najkrajših poti, načrtovanje najbolj optimalnega časa, izdelava kakovostnih načrtov voţenj v voznem parku, točno izračunavanje dolţin med posameznimi točkami, aţurno spremljanje podatkov o stanju vozila v voznem parku, zmanjšanje moţnosti napak pri poslovanju, optimiziranje z vidika varnosti in ekonomičnosti ter optimiziranje delovnega časa in števila zaposlenih v logističnem sistemu. Vsi ti optimizacijski dejavniki imajo največjo teţo pri odločanju za najbolj optimalno rešitev v podjetju. 1.8 Vpliv optimizacijskih dejavnikov na razvoj podjetja Prav zaradi zgoraj omenjenih optimizacijskih dejavnikov lahko sistem poslovanja podjetja vedno razvijamo in usmerjamo k doseganju ţelenega cilja. Zaradi ustreznega izvajanja storitev pod optimalnimi pogoji se lahko podjetje nagiba k boljši ekonomičnosti in dobičkonosnosti. Optimizacijski dejavniki med seboj delujejo homogeno in usklajeno, razen v primeru, ko nastopi problem pri določenem dejavniku, zato podjetja vedno bolj teţijo k sistemu za sledenje vozil, da bi lahko laţje izvajali nadzor nad voznim parkom podjetja. Zavedati se moramo dejstva, da mora med sistemom sledenja vozil in informacijsko- nadzornim centrom potekati neposredna povezava. Le-ta je najbolj pomembna, saj se le tako sistem lahko adaptira in dopolnjuje. Sledenje vozil, navigacija, komuniciranje z Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 17
nadzornim centrom in določanje pozicije vozil v voznem parku kvalitetno in učinkovito prispevajo k izdelavi končnih poročil in analizi podatkov, ki so temelj optimizacije voznega parka. Sistem sledenja vozil je namenjen vsem uporabnikom voznega parka. Zaradi novodobnega, tehnološkega, sodobnega informacijskega razvoja ter ustrezno usposobljenega kadra lahko do samega sistema dostopamo ţe kar preko spleta z uporabo računalnikov in mobilnih telefonov. Nadzorni center je nameščen pri pogodbenem (določenem) operaterju, ki podatke preko digitalnih zemljevidov izmenjuje ter shranjuje in navsezadnje tudi analizira. Sistem prikazuje poligone oziroma lokacije, pregled nahajanja vozil na lokaciji, naredi poizvedbo za izbrano obdobje za izbrano vozilo ter poizvedbo za določen dan za vsa vozila v voznem parku, pregleduje tudi hitrost na lokaciji, vsebuje vse datoteke vozil, uvaţa podatke o točenju goriva in evidentira vse spremljajoče dejavnike v poenoteno bazo spremljanja in vodenja vozil voznega parka. 1.9 Reševanje problemov GPS navigacije na osnovi filtriranja naključnih signalov s pomočjo Kalmanovega filtra Večina cestnih, letalskih, ladijskih oz. pomorskih podjetij ima v današnjem času ţe razvit in vpeljan satelitski sistem GPS. Večinoma so tovorna vozila opremljena s satelitsko navigacijo, v bolj razvitih drţavah pa imajo ţe razvito in uvedeno satelitsko elektronsko cestninjenje. V Sloveniji načrtujejo uvedbo satelitskega sistema ţe leta 2014 (»Vsak plača kolikor prevozi«[mmc RTV SLO, 20. junij 2010). Pri GPS navigaciji sta najbolj problematični natančnost in časovna neprekinjenost, saj za učinkovito delovanje potrebujejo določene skupine, kot so na primer reševalci, gasilci, vojaki, hiter in varen sistem. Z osnovnim GPS sistemom se v večini primerov lahko zadovolji natančnost določanja koordinat, sicer pa velikokrat uporaba zgolj GPS sistema ne zadostuje, ker prihaja do manjših ali večjih časovnih zakasnitev pri sprejemu satelitski signalov. Po navadi so to vzroki atmosferskih vplivov, občasna nedostopnost podatkov iz vsaj štirih satelitov ţe zaradi geometrijske razporeditve satelitov okoli Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 18
Zemlje, pogreški tirnic satelitov, pogreški sprejemnika in antene, do zakasnitve pa prihaja tudi zaradi oteţenih razmer, to je zaradi fizičnih ovir pri sprejemanju signalov. Vsi ti vzroki prekinjajo sprejem GPS signala in posledično oteţujejo prikaz najnovejših podatkov o poloţaju vozila. K osnovnemu GSP sistemu po navadi priključijo še določeno tehnologijo, ki nadomesti manjkajoča opazovanja z nekaterimi drugimi opazovanji, ko pride do izpada sprejema GPS signala, in temelji na senzorjih in principih inercije. Zagotavlja točno določitev poloţaja, hitrosti in smeri gibanja tudi takrat, ko navigacijski instrument sprejema premalo signalov ali ko so med sprejemanjem podatkov navzoče večje časovne zakasnitve (vesolje itd.). Najpogosteje uporabljena tehnologija je INS tehnologija (Tehnologija inercialnih navigacijskih sistemov) in je obravnavana kot zdruţen sistem GPS/INS. Tudi tukaj prihaja do nekaterih teţav (izpadov, pogreška določitve poloţaja ipd.). Pri inercialnih merilnih enotah, kjer zaznavajo kotne in linearne pospeške opazovanega objekta, se integrirajo izhodni podatki pospeškometrov in ţiroskopov, da lahko pridobimo podatke o hitrosti in poloţaju. Opisane slabosti ogroţajo verodostojnost sprejetih navigacijskih podatkov, saj sprejeti izmerjeni signali o legi in hitrosti opazovanega objekta odstopajo od dejanske lege in hitrosti objekta, zato si znanstveniki prizadevajo za učinkovito odpravo z dodatno uporabo t. i. Kalmanovega filtra, ki filtrira podatke GPS/INS sistema in omogoči večjo natančnost poloţaja s časom sprejetih navigacijskih podatkov iz neprekinjene navigacije zaradi inercialnih senzorjev. Ta neprekinjena kalibracija z uporabo ostalih postopkov upošteva ali celo odpravlja napake teh senzorjev. Omenjene napake vsebujejo določene pogreške, ki so sistematičnega izvora ali stohastične narave. Tukaj govorimo o vplivu nezaţelenih fenomenov.»z implementacijo Kalmanovega filtra pa je mogoče nastale pogreške ustrezno zmodelirati oz. oceniti, pri čemer se uporabi primerjava (s časom vedno bolj netočnih) rezultatov INS sistema in rezultatov, pridobljenih iz GPS opazovanj,«navaja Dejan Dragan (2009, str. 30). Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 19
Kalmanov filter je rekurzivni algoritem, ki deluje na osnovi dvokoračnega principa predhodne napovedi ţe ocenjenih rezultatov in njihovih naknadnih popravkov. Njegov osnovni princip temelji na določitvi Kalmanove matrike ojačanja, ki minimizira vpliv naknadne kovariančne matrike, kjer je zahtevano poiskati tudi odvod sledi te matrike glede na prvotno Kalmanovo matriko ojačanja. Ocenjeni rezultati predhodne napovedi se tako adaptirajo z novimi opazovanji in se kvalitetno ter ustrezno popravijo ob upoštevanju vpliva modeliranih pogreškov. Slika 3: Osnovni princip delovanja Kalmanovega filtra Vir: Dragan, 2009, str. 30 Glavna naloga Kalmanovega filtra je ocenjevanje neznanih stanj (neznank) sistema na dostopnih merljivih veličinah, kjer nam je v pomoč modeliranje nastalega pogreška. V večini primerov je Kalmanov filter strukturiran v obliki dveh neodvisnih modelov v prostoru stanj, in sicer v stanju dinamičnega modela in v stanju modela opazovanj (meritev), ki vsebujeta stohastični deleţ zaradi vpliva fenomenov. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 20
Osnovni (linearni) model Kalmanovega filtra je dinamičen model stanj, podan v obliki linearne stohastične diferenčne enačbe, podaja pa tudi povezavo med stanji in meritvami. Pri navigaciji imamo običajno opravka z nelinearnimi sistemi, kjer veljajo nelinearne relacije med stanji sistema in meritvami. Takrat je potrebno uporabiti t. i. razširjen Kalmanov filter z nelinearnim dinamičnim modelom stanj in nelinearnim modelom opazovanj. Princip Kalmanovega filtra pri zdruţevanju GPS meritev in meritev alternativnega INS sistema lahko prikaţemo v poenostavljenem načinu. Slika 4: Princip Kalmanovega filtra pri združevanju GPS meritev in meritev INS sistema Vir: Dragan, 2009, str. 31. Če pogledamo zgornjo sliko (glej Sliko 4), lahko vidimo, da sestavimo vektor stanj iz različnih fizikalnih veličin, kot so npr. koordinate opazovanega objekta, njegove smernice in hitrost, ki so na osnovi GPS meritev, pospeška objekta, pogreške izhodne enote ţiroskopa, kotne hitrosti ţiroskopa itd. Vse zdruţene podatke lahko tako med seboj primerjamo in točno opredelimo ter določimo pogreške meritev alternativnega navigacijskega sistema pri določanju poloţajev, hitrosti ter smeri opazovanega objekta. To doseţemo z upoštevanjem vrednosti pogreškov, ki so ocenjeni s Kalmanovim filtrom v času, ko GPS podatki niso na voljo. Če ţelimo razumeti načrtovanje in implementacijo Kalmanovega filtra ob reševanju problemov GPS navigacije, je nujno potrebno kvalitetno poznavanje matematičnega Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 21
aparata, ki je lahko bolj ali manj zapleten aparat s področja matematike, statistike, modeliranja, stohastičnih procesov, teorije sistemov in tudi matematičnih algeber ter analiz. 1.10 Pomen sledenja vozil za podjetja Pri sistemu sledenja vozil se poslovanje podjetij nagiba k novim mejnikom na področju upravljanja z voznimi parki, saj s pomočjo informacijskega orodja aktivira in optimizira delovne enote, transportne procese, ki so del pomembnega kompleksnega urejanja mednarodnih oskrbovalnih verig logistike oziroma urejanja zahtev mobilistike, (Lipičnik & Kramar, b. d.), distribucijske procese, zmanjšuje stroške poslovanja in skrbno usmerja svoja vozila na pravo in ustrezno pot. Celotnemu sistemu, ki ga ţelimo optimizirati, pa dodajamo tudi ustrezno, najnaprednejšo, sodobno informacijsko tehnologijo, ki vsebuje GPS sledenje, zato ima tudi vsako vozilo v voznem parku podjetja integriran modul GSM-GPS. Sledenje vozil poteka preko GSM-GPRS omreţja, ki ga nadzoruje osrednji streţnik v nadzornem centru. S tem tudi enostavneje nadziramo svoj vozni park, saj nam aţurno poroča o trenutni lokaciji vozila ter ostalih pomembnih telemetrijskih podatkih in stanju vozil (Rebec, 2008). Uporabniki sledilnega sistema lahko do zbranih podatkov neposredno dostopajo preko spletne aplikacije s pomočjo programa Internet Explorer. Aţurno spremljanje voznega parka na področju Slovenije nam omogoča kratek, 10-sekundni interval. Z optimiziranjem voznih poti v voznem parku zniţujemo stroške rabe vozil, posledično pa povečujemo še zanesljivost, boljšo storilnost poslovanja, navsezadnje pa tudi konkurenčno prednost pri poslovanju podjetja. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 22
Slika 5: Konfiguracija sistema CVS Mobile Vir: CVS Mobile, b.l. Slika 5 prikazuje konfiguracijo sistema CVS Mobile. Vozni park podjetja celovito nadzoruje nadzorni center, kjer je baza spremljanja vseh podatkov, analiz in zahtev naročnikov. Stranke preko podatkovnega kanala spremljajo njihov vozni park. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 23
2 OBSTOJEČE STANJE 2.1 Analiza obstoječega stanja Javljanja laţnih lokacij, zamujanja na naklado in razklado, neopravljeni potni nalogi, netočne analize poti, zakasnelo dostavljanje računov v podjetja in številni drugi dejavniki so podjetja prisilili, da so uvedli sisteme sledenja vozil in s tem zmanjšali zlorabe. Obravnavali bomo podjetje, imenovano X, saj ţeli ostati neimenovano zaradi varnostnih razlogov poslovanja. Komunikacija med podjetjem X in vozniki je potekala preko GSM omreţja, kar pomeni, da so stroški mobilne telefonije drastično presegali ţelene oziroma optimalne stroške. Navigacija vozil je potekala s pomočjo GPS sistema Garmin, nastavljenega v tovornih vozilih. Potni nalogi in nakladalni nalogi so bili zapisani le na papirju. Sledenje pri točenju in porabi goriva je bilo onemogočeno, saj so plačila potekala preko plačilnih kartic. Lokacije, na katerih je določeno vozilo natočilo ali dotočilo gorivo, in vozilo, katero je bilo aktivno, pa so dokazovali izpiski, ki jih je podjetje prejelo šele od ponudnika, v našem primeru od podjetja OMW, konec meseca, kjer je bila razvidna dejanska (u)poraba (iz)točenega goriva. 2.2 Pričakovani prihranki z vpeljavo sledilnega sistema Prednosti vpeljave sledilnega sistema so odvisne od aktivnosti ter storitev podjetja, v grobem pa jih lahko razdelimo na tri večje skupine: operativni stroški: govorimo predvsem o prihrankih, ki se nanašajo na porabo goriva. Sistem omogoča nadzor nad porabo goriva in omogoča manjše število praznih kilometrov ter večjo izkoriščenost tovornega vozila. Sem sodijo tudi stroški komunikacije, telefonskih pogovorov, tako na strani disponentov kot tudi na strani voznikov; Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 24
operativna učinkovitost: gre za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti voznika, dvig operativne učinkovitosti disponentov (manj časa na telefonu, hitrejše povratne informacije o točni lokaciji vozila, manj nerazumevanja z vozniki, hitrejše posredovanje sporočil do voznikov, stalno sodelovanje na relaciji pisarna vozilo in vozilo pisarna, boljše spremljanje neaktivnih ur voznika čakanje); nadzor predpisov: zmanjšujejo se dodatni kilometri zaradi praznjenja digitalnih tahografov na 28 dni (praznjenje kartic in s tem prenos podatkov iz lokacij v nadzorni center). Pozitiven in ugoden učinek se pokaţe tudi v obliki manjše obrabe tovornega vozila (poročilo o načinu voţnje voznikov število obratov), zadovoljne stranke oz. naročniki storitev (neposredne informacije o lokaciji vozila, ki ga stranka pričakuje), preprečitev tatvin goriva in zadovoljen kader upravljanja. Prihranke lahko v podjetju izračunajo po naslednjem principu: število vozil v voznem parku, povprečna poraba goriva (litrov/100 km) in povprečna cena goriva. Pričakujemo lahko zmanjšanje porabe goriva, višjo produktivnost, manj nadurnega dela voznikov ter celotno zniţanje stroškov mobilnih komunikacij. 2.3 Analiza izkušenj sodobnega sledilnega sistema v voznem parku z različnimi branžami Pri analizi izkušenj v voznem parku smo preučili različne branţe, kjer je uporaba sledilnega sistema ključnega pomena za uspešno poslovanje podjetja. Obravnavali bomo naslednje branţe, in sicer: 2.3.1 Avtoprevozniki Zaradi nenehnega povpraševanja po prevozu raznovrstnega blaga iz točke A v točko B je informacija, kje se vozilo v danem trenutku nahaja, ključnega pomena. 3 Kje točno je 3 Na internetu obstaja posebna borza, ki ponuja prevoze blaga za določeno ceno in relacijo. Posel dobi seveda tisti, ki je najbliţji določeni lokaciji in lahko blago najhitreje prevzame in prepelje na določeno lokacijo. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 25
vozilo v danem trenutku, je zelo pomembna informacija zaradi vodenja logistike na nakladalnih in odvzemnih mestih, saj logiste v tujini zanima, kje je vozilo in kdaj ga lahko pričakuje na določenem mestu. V določenih drţavah, na primer v Italiji, pa določena podjetja zahtevajo sledljivost njihovega blaga po njihovem ozemlju. Uporabniki sistema CVS Mobile lahko taki stranki dodelijo začasno uporabniško ime in geslo za vozilo, ki prevaţa njihovo blago. Manjši avtoprevozniki se odločajo za sistem CVS Mobile, ker nimajo svojega logističnega centra in svoja vozila in voznike ponujajo oziroma posojajo večjim logističnim centrom tudi v tujini, ki pa ţe zahtevajo GPS sisteme za laţje upravljanje z vozili. Ker smo vstopili v EU, so vozila zato v tujini tudi do treh mesecev in več (kabotaţa). Prihranki: Prevoznik prejme iz tujine klic z zahtevo, kje je njegovo vozilo za nakladanje oz. razkladanje. Če se pozicija v informacijskem sistemu dovolj hitro osveţi, ni potrebno ponovno klicanje v tujino na prevoznikove stroške (brez CVS-a Mobile mora prevoznik po klicu iz tujine najprej poklicati voznika v tujino, da mu sporoči lokacijo in nato zopet klicatelja iz tujine, ki je zahteval pozicijo). Prav tako se po poziciji danega vozila lahko prevozniku dodeli uporabniško ime in geslo ter nato sam spremlja vozilo (prihranek pri telefoniranju) in pošiljanje nakladalnih nalogov po komunikatorju v vozilo (prihranek pri telefoniranju). Manjši prevozniki, ki ponujajo oziroma posojajo vozila in voznike večjim logističnim centrom, vidijo prihranek pri analizi poti svojih vozil, če so to res poti, za katera so tudi prejeli plačilo. Poraba goriva in stroški vzdrţevanja se zmanjšajo zaradi bolj ekonomične voţnje, manj privatnih poti oz. opravljanja poti po daljši poti, med postanki pa vozila ne pustijo obratovati (klima, gretje). Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 26
Zgoraj omenjeno bomo laţje razloţili s primerom izračuna in pokazali, kje lahko podjetje prihrani. Primer izračuna: Kljub večji mesečni naročnini sledilnega sistema se prevoznikom mednarodnega transporta zadeva še vedno splača. Največji prihranki so prav pri komunikaciji z vozniki, ki presegajo tudi 200, v povprečju pa se gibljejo nekje med 60 in 100. Po uvedbi sistema so voznikom omejili telefonijo na pribliţno 30 mesečno, vse ostalo pa so jim trgali od plače. Za komunikacijo in nakladalne naloge uporabljajo namreč sporočila našega sistema, telefon pa jim pustijo zato, da je voznik dosegljiv tudi izven vozila. Veliko špekulacij je tudi na račun goriva, kjer v določenih drţavah in na bencinskih servisih izdajajo bilanco računa; se pravi račun za mnogo več goriva kot ga je voznik dejansko natočil, razliko pa si razdelita črpalkar in voznik. Vendar to ni mogoče na vseh bencinskih črpalkah in vozniki to delajo načrtno in usklajeno s sodelavci v podjetju, da ni prevelikega odstopanja pri povprečni porabi goriva. Da ne govorimo, da so se vozniki pred uvedbo sistema vračali po daljših poteh in bili zaradi tega razloga nedosegljivi na telefon, samo da so se izognili navodilom logista, ki jim je na predvideni poti domov iskal dodatne prevoze. Zahteve sistema so naslednje: čim bolj sveţa pozicija vozila oz. pogostejše osveţevanje pozicije vozila v tujini s pregledom na kartah oziroma hitrejše osveţevanje s funkcijo»zahtevaj pozicijo«oziroma popolno avtomatično osveţevanje na 5 minut; kontrola goriva preko FMS (Fleet management system); pošiljanje nakladalnih nalogov po sporočilih na terminal v vozilo (po moţnosti tiskanje preko mobilnega tiskalnika v vozilu); pomembno je, da se v zgodovini sporočil zabeleţi pozicija, na kateri je voznik sprejel sporočilo; ţiva karta vozila se ob določenem času osveţijo sama in tega ne počno samo na zahtevo; podrobna mesečna poročila; navigacija in pomoč voznikom; Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 27
moţnost avtomatičnega določanja dnevnic za drţave EU glede na čase tranzita. 2.3.2 Varnostne službe Pri varnostnih sluţbah se zaenkrat odločajo za opremo vozil za prevoz gotovine (zakonodaja) in VNC-je (varnostno-nadzorne centre), ki jim sluţijo za dokazovanje strankam o redno opravljenih obhodih v skladu s pogodbami o varovanju njihovega premoţenja. Slednje zajema: 24-urni nadzor nad vsemi vozili in posledično zagotavljanje varnosti varnostnikov v vozilih bodisi na intervencijah bodisi pri prevozu denarja bodisi na obhodih objektov; prikaz poti je za nadzor nad varnostniki, ki opravljajo obhode (in to zaradi nadzora počnejo seveda bolj vestno); pregled na kartah za pošiljanje najbliţjega varnostnika na intervencijo in s tem zagotavljanje odziva v okviru 15-minutnega intervencijskega časa; nadzor vozil pri prevozu denarja (zakonski predpis). Prihranke omogočajo: bolj ekonomična uporaba vozil in prihranki pri gorivu in vzdrţevanju vozil (pribliţno 150.000 200.000 km/vozilo letno); sistem, ki jih sili, da opravljajo predvidene poti in obhode. S tem se izognejo odpovedim pogodb zaradi nezadovoljstva strank, ker vestno opravljajo svojo nalogo. Tako gradijo na celostni podobi podjetja in dodatno pridobivajo stranke ter širijo svojo ponudbo; večjega prihranka pri telefoniranju ni, ker se med seboj in o intervencijah obveščajo preko ustreznih radijskih postaj; prihranek administrativnega dela4 z avtomatsko izdelavo potnih nalogov. 4 Administrativna dela izvajalcem logističnih storitev olajšajo delo in skrajšajo delovni čas, saj se optimizacijsko prenašajo v elektronsko storitev. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 28
Zahteve sistema so naslednje: pozicija vozila s pregledom na kartah za pošiljanje najbliţjega varnostnika na intervencijo in kompleten nadzor nad vozili in varnostniki za zagotavljanje varnosti; prijava voznika, sovoznika (opcija: zagon vozila mogoč samo s prijavo); sporočanje njihovih alarmov; panik stikalo (stikalo, ki se sproţi v ogroţenem stanju določenega usluţbenca oziroma varnostnika); blokada motorja ali blokada ponovnega zagona motorja; ţiva karta vozila se v določenem čas sama osveţijo in tega ne počno samo na zahtevo; sledenje vozila oz. spremljanje med prevozom denarja; pregled poti pri kontroli varnostnikov pri opravljenih obhodih in glede na hitrosti vozil tudi njihova ekonomična uporaba; razviti moţnost vnosa namena opravljene poti glede na to, da imamo v Slovenji s sistemom CVS Mobile ţe nekaj vozil varnostnih sluţb opremljenih in bi ţeleli zraven ţe omenjenih vozil opremiti še vsa ostala vozila v teh podjetjih. 2.3.3 Servisne službe Servisne sluţbe so vsa podjetja, ki imajo znotraj poslovnega procesa organizirano tudi servisno mreţo za vzdrţevanje ţe prodanih produktov. Med ta podjetja sodi tudi CVS Mobile. Pri tovrstnih podjetjih je v večini primerov pomemben pravočasen prihod serviserja do stranke. Vendar se velikokrat dogaja ravno obratno, ker večina serviserjev svoje sposobnosti med sluţbenim časom raje uporablja za privatni zasluţek in ob tem koristijo še sluţbeno vozilo (povzročanje sive kilometrine), na primer servis klimatskih naprav, montaţerji v lesni industriji, avtoelektrika in podobno. S takšnimi ljudmi se lahko dolgoročno zaziba tudi ugled podjetja, zato so sistemi, kot je CVS Mobile, za njih še posebej pomembni. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 29
Prihranke omogočajo: pregledi vozil na kartah in pošiljanje najbliţjega servisnega vozila do stranke (optimizacija poti); analize poti in s tem nadzor nad serviserji (koliko časa so bili pri stranki, kdaj so prispeli do stranke, posredno tudi nadzor nad obnašanjem z vozilom); o zaradi analize poti so serviserji primorani bolj vestno opravljati svoje delo, kar pripomore tudi k večji kredibilnosti podjetja (pravočasen prihod itd.); o nadzor zmanjšuje sivo kilometrino; bolj ekonomična uporaba vozil (prihranki pri gorivu in vzdrţevanju vozil); sistemi, ki serviserje sili, da opravljajo predvidena servisiranja in ne prihaja do nepotrebnih izgovorov (»sem se predolgo zadrţal pri eni stranki«ipd.). S tem se lahko določena podjetja izognejo odpovedim pogodb zaradi nezadovoljstva strank, ker vestno opravljajo svoje servisne naloge; omejena telefoniranja zaradi pošiljanja sporočil na terminal ali voznikov telefon serviserju in potrjevanje prejetih sporočil, kar se beleţi v zgodovini sporočil skupaj z lokacijo; prihranek administrativnega dela z avtomatsko izdelavo potnih nalogov. Zahteve sistema so naslednje: pozicija vozila s pregledom na kartah za pošiljanje najbliţjega serviserja do stranke; analiza poti postanki, čas prihoda do stranke, obnašanje z vozilom in njihova ekonomična uporaba; pošiljanje sporočil na terminal v vozilu in v zgodovini sporočil nato prikaz pozicije, kje je voznik sprejel sporočilo; podrobna mesečna poročila; izdelava potnih nalogov. Primer izračuna prihranka: Vemo, da servisna podjetja opravijo na mesec vsaj 2000 km in več. Ţe s samo uporabo vozil na bolj ekonomičen način voţnje in zmanjšanje porabe do 2 litra na 100 kilometrov prihranijo pribliţno 40 litrov goriva (40 litrov (prihranka) x 1 /liter goriva = 40 ), da ne govorimo o manjših stroških na servisih zaradi manj obrabljenih vozil Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 30
(gume, zavore, specifični deli podvozja ipd.). Tukaj pa seveda ne izključujemo še stroškov morebitne prometne nesreče. Prihranki so predvsem zaradi zmanjšanja nadurne postavke in dnevnic ter več opravljenega dela v samem delovnem času. Prihranek pri nadurah je teţko izračunati, saj so različni servisi različno ovrednoteni. Tu bi se lahko predvidel še kakšen prihranek z manj prevoţenimi kilometri na mesec zaradi zmanjšanja sive kilometrine, vendar se vidi, da so vsi bistveni prihranki mogoči pri zaposlenih. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 31
3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA V naslednjem poglavju bomo analizirali vpeljavo sledilnega sistema CVS Mobile, vključili bomo tudi opise vseh karakteristik, ki jih sistem CVS Mobile vsebuje, in poiskali najbolj optimalno rešitev za podjetje X z uvedbo sledilnega sistema CVS Mobile. 3.1 Sledilni sistem CVS Mobile v podjetju X Obravnavano podjetje poimenujemo z X, saj ţeli ostati neimenovano zaradi varnostnih razlogov poslovanja. V diplomskem delu smo se odločili za predstavitev sledilnega telematskega sistema CVS Mobile. Sledilni telematski sistem CVS Mobile postavlja nove mejnike na področju upravljanja z voznimi parki z zanesljivim orodjem za sledenje vozil. Gre za orodje, ki omogoča optimiziranje terenskih delovnih enot, optimiziranje transportnih in distribucijskih procesov, zmanjševanje stroškov poslovanja in navsezadnje poskrbi tudi za to, da vozni park podjetja s svojimi vozili vselej ostane na pravi poti. Da bi laţje nadzorovali gibanje in ostale delovne operacije enega ali več vozil v razpoloţljivem voznem parku, se podjetja odločajo za dolgotrajne rešitve optimiziranja in poslovanja z uvedbo sledenja vozil, ki temeljijo predvsem na osnovi brezţične komunikacije med nadzornimi centri z naprednimi telemetričnimi napravami, nameščenimi v objektih, kjer se izvršuje celovit nadzor nad gospodarskimi vozili. S pojavljanjem digitalnih zemljevidov lahko sistem zajema in evidentira podatke delovanja vozil. Nadzorni center je seznanjen s točno lokacijo in stanjem vozila, torej ali je vozilo v gibanju ali miruje ali opravlja delovne operacije in podobno. Prav zaradi poenotenega zajemanja in evidentiranja podatkov je omogočeno načrtovanje optimalnih poti, uporabnikom pa je omogočen celovit vpogled v tehnično stanje vozil. Sistem sledenja vozil pravzaprav omogoča širšo paleto rešitev, ki pa so odvisne predvsem od ţelja naročnika. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 32
Rešitve CVS Mobile sistema za upravljanje voznega parka zdruţujejo najbolj napredno tehnologijo, kot je npr. GPS sledenje, navigacija v vozilu, komunikacija med voznikom in dispečerskim centrom in telemetrijski prenos podatkov o stanju vozila. Omogoča neprekinjeno spremljanje podatkov o lokaciji vozil in njihovem statusu ter podpira različne oblike komunikacije z vozilom in voznikom. Uporaba telematskega sledenja optimizira uporabo vozil, izboljšuje logistične procese v podjetju, omogoča večjo prilagodljivost, z delovanjem pa podjetju prinaša konkurenčno prednost. Z uporabo sledenja je večja tudi skrb za okolje, saj zagotavlja optimalno izkoriščenost vozil v določenem voznem parku, racionalnejšo porabo goriva, manjši izpust emisij v okolje ter nadzorovanje poteka voţnje. Osnovno poslanstvo sistema CVS Mobile je upravljanje voznih parkov z jasnimi cilji: zniţati stroške rabe vozil; zniţati stroške komunikacije; povečati storilnost; izboljšati kakovost logističnih storitev. Podjetja lahko stroške zniţujejo na več načinov, in sicer z zmanjšanjem števila lokalnih ali mednarodnih klicev, s prenosom večjih kapacitet podatkov, z načrtovanjem optimalnih voţenj, z zamenjavo dobaviteljev, z optimizacijo razporedov voţenj, s storitvami upravljanja, z analizami in spremembami ţe obstoječih pogodb s preciznim in aţurnim nadzorom in popravljanjem napak, kot so npr. siva kilometrina, prazni kilometri, črne voţnje itd., ki se pojavljajo pri večjem številu računov, stroški pa se posledično zmanjšujejo tudi z uporabo cenejših in učinkovitih tehnologij. Sledilni sistem CVS Mobile ima profesionalno nadzorno aplikacijo, imenovano Mobile MAP, ki ni spletna aplikacija, saj internet uporablja le kot komunikacijski kanal. Zato poteka delo bistveno hitreje kot pri spletnih aplikacijah. Namenjena je vsem uporabnikom, ki ţelijo do aţurnih informacij takoj in na enostaven način. Profesionalna nadzorna aplikacijaje zmogljiva in enostavna za uporabo. Omogoča učinkovit nadzor in upravljanje voznega parka ter optimizacijo delovnega časa in stroškov na vseh ravneh poslovanja podjetja. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 33
Z neprekinjenim on-line sledenjem vozil na preglednem digitalnem zemljevidu sveta se natančno prikazuje trenutna lokacija, smer in hitrost voţnje oziroma trajanje postanka vsakega vozila v voznem parku. Podatki, ki se v nadzornem centru osveţujejo avtomatsko, so odlično orodje v rokah načrtovalca, logista ali dispečerja, saj se lahko v hipu odzove na dogodke na poti ter vozniku nudi dodatna navodila ali pomoč. V primeru dodatne nenačrtovane naklade ali obiska lahko stranke hitro poiščejo najbliţje razpoloţljivo vozilo in ga takoj preusmerijo na ţeleno destinacijo. Tako lahko zmanjšamo število»praznih«kilometrov (Šubic, 4. april 2011). Še več, kadarkoli lahko preverimo, ali se vozila v voznem parku nahajajo na predvideni poti, in v nasprotnem primeru lahko takoj ukrepamo; tako ţe s prvim dnem uporabe sledilnega sistema preprečimo t. i.»sivo kilometrino«5. S poznavanjem trenutne lokacije vozil, skupnega časa voţnje v tekočem dnevu in oddaljenosti vozila od cilja lahko laţje ocenimo predvideni čas prihoda na cilj. S tem prihranimo na času ter stroških komunikacije, saj je klicanje voznikov, da bi izvedeli, kje se trenutno nahajajo, odveč. Z avtomatizacijo administrativnih procesov lahko podjetje tudi ureja vse relevantne podatke o voznikih in vozilih pri obračunu efektivnih delovnih ur ter avtomatski izdelavi potnih in delovnih nalogov. 5 Siva kilometrina je neevidentirana kilometrina. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 34
Slika 6: Zgodovina vozila, analiza poti, hitrost/čas v točno določenem dnevu Vir: CVS Mobile, b.l Zgodovina poti (1) Slika prikazuje zgodovino opravljene poti in dogodkov na poti. Aplikacija omogoča naslednje opcije, in sicer arhivski pregled opravljenih poti za poljubno izbrano obdobje (v urah in dnevih) za vsako vozilo v voznem parku. Zgodovino podatkov o opravljenih poteh vozila ter pregled statusnih dogodkov, kot so postanki, odmori, prihodi, odhodi, točenje goriva, nakladanje ali razkladanje tovora, si lahko ogledamo na zemljevidu ali pa zajete informacije uporabimo za različne podatkovne analize voţenj v okviru poljubnih časovnih obdobij. Jasno vidimo in vemo, koliko časa je bilo vozilo v uporabi ali v mirovanju. V nadaljevanju si bomo vsako izmed teh opcij podrobneje pogledali. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 35
Slika 7: Pregled funkcionalnosti Vir: CVS Mobile, b.l. Slika 7 prikazuje pregled funkcionalnosti sistema, kjer lahko razberemo in analiziramo stanje vozila, ali je vozilo opremljeno s komunikacijskim terminalom, kakšen je bil načrt poti vozila, koliko kilometrov je vozilo dnevno prevozilo, registrsko številko vozila, trenutno hitrost vozila, ime in telefonsko številko voznika vozila, filter, ki razvršča vozila v voznem parku po stanju, in trenutno lokacijo, na kateri se določeno vozilo nahaja v določenem časovnem intervalu. Analiziranje podatkov (2) Izdelujemo lahko enostavne in zahtevnejše analize voţenj za izbrana časovna obdobja ter za izbrane parametre. Analiziramo lahko: opravljene poti; kraj in trajanje postankov; potne naloge; prestope mej; prisotnost na lokacijah (stranke, skladišča, delovišča itd.); primerjavo več vozil v okviru iste poti; primerjavo opravljene poti z optimalnimi potmi; in podobno. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 36
Slika 8: Poročilo dejavnosti vozila prestopi mej, potni nalog, evidenca dela Vir: CVS Mobile, b.l. Z detekcijo nenačrtovanih postankov, prevelikega števila kratkih postankov, neučinkovitosti potovanj, prevelike porabe goriva glede na prevoţeno pot itd. lahko dolgoročno izboljšamo vse delovne procese in povečamo zanesljivost ter kakovost storitev podjetja X. Neomejena komunikacija z vozniki in med vozniki 6 (3) Dodatni modul in komunikacijski terminal, nameščen v vozilu, omogočata stalno dvosmerno komunikacijo z vozniki in med vozniki. Z zanesljivo in neomejeno komunikacijo lahko podjetje znatno zniţa stroške mobilne telefonije. Optimizacija poti (4) Krajše in hitrejše poti ne pomenijo zgolj izboljšanega transportno-logističnega procesa, temveč izrazito konkurenčno prednost. Funkcija optimizacije poti omogoča izračun optimalnih voţenj po času in/ali dolţini poti ter načrtovanje najkrajših ali najhitrejših 6 Zahteva komunikacijski terminal, navigacijsko-komunikacijski terminal ali napravo Garmin v vozilu. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 37
poti s pomočjo zajetih podatkov, na podlagi katerih lahko podjetje X kasneje dela dodatne analize. Slika 9: Prikazana pot iz točke A v točko B Vir: CVS Mobile, b.l. Slika 9 prikazuje, kako sistem izračuna določeno pot, podano v kilometrih, kjer podjetje prejme naročilo za določeno blago ali storitev, ki ga mora transportirati iz točke A v točko B z najbolj optimalnimi rešitvami. Najbolj optimalna rešitev je seveda tista z najmanjšimi stroški v najbolj optimalnem času na pravem kraju. Ko transportno sredstvo prispe na ciljno destinacijo, podjetje izstavi račun naročniku, kjer vključi vse morebitne nastale stroške transportiranja, kot so na primer kilometrina, poraba goriva in podobno, in prejme za opravljeno storitev tudi plačilo. Transportna podjetja morajo imeti dobiček v povprečju vsaj 0,95 centov/km, svoja transportna sredstva pa ţelijo maksimalno natovoriti, da bi v najkrajšem moţnem času lahko dostavila največjo moţno količino transportiranega blaga. Podjetja teţijo tudi k točnemu času predvsem pri nakladi in razkladi. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 38
Optimizacija z vidika varnosti vozil in voznikov (5) Sledenje 7 nam omogoča tudi kompleten nadzor nad transportnim in logističnim procesnim tokom, saj spremlja povprečne, trenutne in maksimalne hitrosti vozil, o voţnji takoj obvesti nadzorni center in s tem preprečuje moţnost prometnih nesreč ter poškodbe transportiranega blaga. Pošiljanje optimalnih poti vozniku (6) Destinacijo ali optimalno pot, ki jo podjetje izdela in pregleda v podjetju, lahko iz aplikacije pošlje vozniku na navigacijski terminal. Ob prejetju navigacijskih napotkov se aktivira glasovna navigacija. Tako lahko poskrbimo, da voznik ubere najbolj optimalno pot; na takšen način mu olajšamo delo ter zagotovimo varnejšo voţnjo. Vnos interesnih točk lokacije in poligoni (7) V sklopu optimizacije nam aplikacija omogoča tudi vnos različnih interesnih točk oziroma lokacij in poligonov na zemljevidu (npr. podatki o lokaciji naročnikov, delovišč, dostavnih ali odjemnih mest ipd.). Za vsako lokacijo in poligon je moč nastaviti opozorilo, ki se sproţi ob vstopu in/ali izstopu kateregakoli vozila ali delovnega stroja. Tako je podjetje vedno informirano (npr. ob vstopu vozila v območje naklada, ob izstopu delovnega stroja iz delovišča ipd.). 7 Sledenje vozil s CVS Mobile izbira in izrisuje zadnjih 100 pozicij na zemljevidu. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 39
Slika 10: Poligon Vir: CVS Mobile, b.l. Slika 10 prikazuje poligon, ki se nariše na podlagi vnesene lokacije in potrditve poligona v sistemu sledenja CVS Mobile. Zaklepanje optimalnih poti in alarmiranje kršitev koridorji (8) Optimalno pot je moč fiksirati in dodeliti izbranemu vozilu. Ob morebitnem izstopu vozila iz poti je podjetje nemudoma obveščeno. To podjetju omogoča, da se osredotoči na druga pomembna opravila, sistemu pa prepusti nadzor nad gibanjem vozil. Tako lahko prihrani na času ter onemogoči nedovoljeno uporabo vozil. Analiza prisotnosti na lokacijah (9) V vsakem trenutku lahko podjetje ugotovi, ali zaposleni obiskujejo stranke in druge pomembne lokacije (delovišča, dostavna in odjemna mesta itd.). Z analizo lahko izvemo, kolikokrat in kdaj so jih obiskali, v primeru prijavljenega voznika tudi, kdo jih je obiskal ter koliko časa je obisk lokacije trajal. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 40
Sprotno izračunavanje časa in razdalje do cilja (ETA) (10) Sistem sproti izračunava in osveţuje preostalo razdaljo in predviden čas do prispetja na cilj za vsako vozilo v voznem parku. To je koristna informacija, ki je podjetju vselej na voljo. Prijava voznika v sistem (11) Prijava voznika v sistem se v podjetju lahko uporablja za vsa tista delovna mesta, ki zahtevajo informacijo o prisotnosti voznika v vozilu ali delovnem stroju. Sistem omogoča ročno prijavo voznikov v nadzorni aplikaciji in prijavo voznika v vozilu, in sicer z uporabo brezkontaktne ali pametne voznikove kartice ter čitalca kartic v vozilu. S prijavljanjem voznikov lahko podjetje vedno dobi informacijo kdo, kdaj, kje in koliko časa je uporabljal posamezno vozilo ali delovni stroj, podjetje pa lahko na podlagi tega tudi izdeluje potne naloge in druga poročila po voznikih. Evidenca dela in dnevnice (12) Za enostavnejši in hitrejši obračun plač voznikov sistem sledenja vozil avtomatsko generira poročilo za poljubno časovno obdobje, ki vsebuje natančne podatke o prevoţenih kilometrih, skupnem času voţnje, delavnikih ter dnevnicah. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 41
Avtomatska izdelava potnih nalogov (13) Slika 11: Potni nalog Vir: CVS Mobile, b.l. Slika 11 prikazuje primer potnega naloga. Potni nalogi se generirajo avtomatsko glede na gibanje vozil, kar podjetju prihrani ogromno časa in prispeva k preglednosti poslovanja podjetja. V potnih nalogih so poleg relacij evidentirane tudi dnevnice. Potni nalogi se lahko generirajo tudi po voznikih (potrebna je le prijava voznika), če vozniki menjajo vozila. Z rednimi vnosi stroškov in količin natočenega goriva nam sistem natančno izračuna povprečno porabo za vsako vozilo v voznem parku. Vse podatke potnih nalogov pa lahko preprosto izvozimo in urejamo tudi v programu Microsoft Excel. Nadzor nad stroški voznega parka (14) Podjetje lahko vodi natančno evidenco stroškov, ki so povezani z vozilom, npr. servisna knjiga, poraba goriva, cestnine, parkirnine in drugo. Poleg nadzora stroškov lahko sistem podjetje pravočasno obvesti pred vsakim naslednjim servisom, registracijo in zavarovanjem vozila. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 42
Skupine vozil glede na poslovno enoto ali podizvajalca (15) Vozila v voznem parku lahko podjetje grupira glede na podizvajalce, poslovne enote, vrsto vozil ali kako drugače. Različnim uporabnikom aplikacije lahko podjetje omogoči spremljanje vseh vozil ali le izbranih skupin vozil glede na njihova pooblastila. Spremljanje tovora preko spleta (16) Določenim strankam lahko sistem omogoči sledenje njihovega tovora prek spleta za obdobje, ki ga omeji in določi podjetje. Tako bodo stranke vselej vedele, kje se trenutno nahaja njihov tovor, ne da bi o tem spraševale podjetje. Torej gre res za uporabno orodje, s katerim lahko prihranimo veliko časa, izboljšamo kakovost logističnih in poslovnih storitev ter povečamo zadovoljstvo ţe obstoječih ali potencialnih strank. Spletna nadzorna aplikacija Mobile WEB (17) Spletno aplikacijo Mobile WEB uporablja podjetje za nadzor in upravljanje voznega parka na kateremkoli računalniku z dostopom do interneta. Mobile WEB je spletna aplikacija, ki omogoča delo ter nadzor nad voznim parkom, podobno kot Mobile MAP, vendar prek programov kot so Internet Explorer, Firefox, Google Chrome, Safari ipd. Pri Mobile WEB dodatna programska oprema ni potrebna (za razliko od aplikacije Mobile MAP). Spletna aplikacija je namenjena predvsem naročnikom, ki jim zadošča splošna uporaba oziroma omejena funkcionalnost aplikacije Mobile MAP, ter vsem, ki so pogosto na terenu in uporabljajo javne računalnike za dostop do interneta. Mobilni portal Mobile WAP (18) Mobilni portal je zelo primeren za spremljanje voznega parka v sluţbi, doma in kjerkoli drugje preko osebnega mobilnega telefona. Mobile WAP je mobilna različica nadzorne aplikacije Mobile MAP, ki podjetju ponuja hiter ter enostaven dostop do osnovnih Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 43
informacij o stanju vozil preko osebnega mobilnega telefona 8 (tako grafično kot tudi tekstovno). Mobilna različica je uporabna za vse, ki so pogosto odsotni, ali opravljajo delo na terenu in tudi takrat, ko je onemogočen dostop do računalnika. Komunikacijski vmesnik Mobile DAT (19) Komunikacijski vmesnik sluţi za povezovanje in izmenjavo podatkov obstoječih poslovnih sistemov in podatkovnih baz s sistemom CVS Mobile. Za povezovanje z obstoječimi informacijskimi sistemi in bazami naročnika so v sistemu razvili podatkovni komunikacijski vmesnik Mobile DAT, ki je namenjen predvsem prenosu podatkov o potnih nalogih, kilometrinah ter namensko izdelanim aplikacijam za prenos podatkov na terminal v vozilu. Komunikacijski vmesnik Mobile DAT izkorišča najnovejše tehnologije, da bi bila povezljivost ter preverjanje podatkov čim hitrejša in enostavnejša. Navigacija in neomejena komunikacija Mobile NAV (20) Inteligentni večjezični terminal z grafičnim zaslonom občutljivim na dotik, omogoča navigacijo voznika in stroškovno učinkovito rešitev za neomejeno pisno komunikacijo z voznikom in med vozniki. Glasovna navigacija (Turn-by-turn) (21) V terminalu je nameščena posebna mapa za glasovno vodenje voznika, za vnos interesnih točk, kreiranje poti in prikaz prevoţenih poti. Te mape se periodično posodabljajo, kar pomeni, da se stari vnosi samodejno izbrišejo, ko se novi vnosi namestijo oziroma naloţijo. 8 Aplikacija mora biti vklopljena, če ţelimo, da se sporočila preusmerijo na izbrano mobilno številko. Funkcija je dodatno plačljiva za ceno SMS-a v Sloveniji Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 44
Neomejena pisna komunikacija podjetja vozniki in voznik voznik (22) Komunikacija med voznikom in podjetjem je neomejena; 24 ur na dan lahko podjetje prejema povratne informacije o prispelem in prebranem sporočilu (tako podjetje kot tudi vozniki). Vozniki lahko uporabljajo terminal tudi za komuniciranje z drugimi vozniki istega podjetja. Poslana in prejeta sporočila so shranjena v arhivu in so voznikom vedno na voljo. Pošiljanje optimalne poti iz pisarne v vozilo (23) Optimalno pot je mogoče izdelati in pregledati tudi v podjetju ter jo poslati vozniku na terminal, predlagane destinacije in interesne točke pa lahko izbira tudi sam voznik. Pošiljanje delovnih nalogov v vozilo (24) S pomočjo aplikacije Mobile MAP ali informacijskega sistema podjetja lahko podjetje preko komunikacijskega vmesnika voznikom pošilja delovne naloge (nakladalni, servisni ipd.) z opisom, lokacijo in drugimi podatki, ki so potrebni za uspešno izvedbo naročil. Določanje statusa vozila ali voznika (25) Voznik ali osnovna delovna enota lahko potrjujeta statuse dogodkov (npr. nakladanje, razkladanje, odmor idr.). Vnos statusov močno dviguje uporabno vrednost sistema, saj pripomore k urejenosti in vodenju osnovnih delovnih enot. Pri tem je število poslanih sporočil, delovnih nalogov, poti, lokacije, statusov itd. pri fiksnem mesečnem strošku neomejeno. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 45
Slika 12: Komunikacijski terminal Mobile NET in komunikacijsko-navigacijski terminal Mobile NAV Vir: CVS Mobile, b. l. Slika 12 prikazuje komunikacijski terminal Mobile NET in komunikacijskonavigacijski terminal Mobile NAV. Drugi, za razliko od prvega, omogoča še navigacijo voznika, prejemanje poti in destinacij iz nadzorne aplikacije ter priklop optičnega čitalnika in tiskalnika. Evidentiranje stroškov goriva in drugih stroškov (26) Za aţurnejši pregled nad stroški vozila lahko vozniki evidentirajo vsa točenja goriva, cestnine, parkirnine in drugo. Vnosi stroškov se neposredno beleţijo v evidenci stroškov posameznega vozila in so vidni v nadzorni aplikaciji. Podjetje lahko vodi servisno knjigo in celotno porabo goriva. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 46
Optično branje in pošiljanje dokumentov iz vozila (27) Navigacijski terminal omogoča priklop optičnega čitalnika, s pomočjo katerega lahko vozniki optično berejo in pošiljajo razne dokumente (npr. CMR (Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti (»CMR«[TimoCom], (b. d.)), dobavnice in drugo iz vozila neposredno v nadzorno aplikacijo Mobile MAP. Dokumenti se varno hranijo v arhivu datotek iz vozila. Torej gre za uporabno storitev, ki omogoča hitrejši tok poslovnih listin, kot je na primer izdaja računa za opravljeno storitev. Tiskanje v vozilu (28) Na navigacijski terminal se lahko priklopi tudi tiskalnik, ki omogoča tiskanje dobavnic, potnih nalogov, prejetih sporočil in drugo. Transportna podjetja v mednarodnem transportu lahko zmanjšajo stroške mobilnega telefona tudi za 80 %. Telemetrija 9 in podatki iz vozila (29) S priklopom na podatkovno vodilo CAN (Nadzornik omreţnega območja)/fms lahko kar iz podjetja spremljamo in analiziramo podatke iz vozila (povprečno in skupno porabo goriva, nihanje nivoja goriva v rezervoarju, način voţnje, status ter delovne ure voznika itd.). CAN/FMS je»spletna aplikacija za upravljanje nastavitev predprocesorja. Nastavi se vrsta vhodnih podatkov (CAN, FMS/trip report) in parametri predprocesiranja ter pošiljanja podatkov.«(»can«[uscom d.o.o], 25. avgust 2011). Spremljanje porabe goriva (30) Z analizo zajetih podatkov lahko podjetje dobi natančen pregled nad dejansko porabo goriva; detekcije prekomerne porabe ali odtujitve goriva v izbranem obdobju. Spremljanje porabe goriva omogoča takojšen pregled in nadzor nad ekonomičnostjo 9 Telemetrija je tehnologija brezţične komunikacije in omogoča opravljanje meritve na daljavo in prenos podatkov preko telefona, interneta ali optične povezave sistemskemu oblikovalcu ali operaterju (»Telemetrija«[Wikipedia], b. d.). Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 47
rabe vozil v voznem parku podjetja (obrati, temperatura hladilne tekočine, poraba goriva), kar lahko sluţi kot pripomoček pri zniţevanju stroškov voznega parka. Detekcija upada nivoja goriva v rezervoarju (31) Sistem neprestano beleţi nivo goriva v rezervoarju in zaznava vsa nihanja. Tako je mogoče zaznati nenaden upad nivoja goriva oz. nedovoljeno točenje ter nivo goriva v rezervoarju pred in po polnjenju; s preprostim izračunom lahko podjetje ugotovi, ali je bila dejansko natočena količina enaka količini, zapisani na računu. Obrati motorja in varčna vožnja (32) Podjetje lahko v svojem voznem parku spremlja in analizira tudi način voţnje aktivnih voznikov glede na območje obratov motorja, delovne temperature, hitrost in porabo goriva. Voţnja v območju optimalnih obratov lahko znatno pripomore k manjši porabi goriva ter daljši ţivljenjski dobi vozila. Podatki iz digitalnega tahografa (33) Podatki iz tahografa podjetju sluţijo pri natančnem vodenju delavnikov ter nudijo takojšen pregled voţenj, počitkov, prekoračitev in preostalih ur voţenj v tekočem in preteklem tednu. Vsi ti podatki so ključni za optimalnejšo izrabo vozil in voznikov ter izogibanje morebitnim kaznim zaradi kršitev zakonskih omejitev. Stikala in tipala v vozilu (34) Podjetje lahko spremlja in beleţi tudi statuse in trajanja katerihkoli drugih stikal in tipal v vozilu, npr. hidravlike, vrat (odprta/zaprta), taksimetra (vklopljen/izklopljen), modrih lučk rešilnega vozila (vklopljene/izklopljene), pluţenja ali posipanja vozišča ipd. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 48
Čitalec kartic (35) Čitalec kartic podjetju sluţi za prijavo voznika, evidentiranje delovnega časa terenskih delavcev in praznjenje voznikove kartice na daljavo, kar dejansko pomeni prenos podatkov s kartice v aplikacijo CVS Mobile MAP. Slika 13: Tipke čitalca kartic Vir: CVS Mobile, b. l. Ana Stamenković:Optimizacija logističnih storitev s sistemom sledenja vozil 49