Izpostava Velenje INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V KOROŠKI REGIJI V LETU Velenje, maj 2017
Kazalo vsebine 1. UVOD... 1 2. POVZETEK... 3 3. GOSPODARSKE DRUŽBE... 9 3.1. OSNOVNI KAZALNIKI... 10 3.2. REZULTATI POSLOVANJA... 11 3.2.1. Prihodki... 11 3.2.2. Odhodki... 13 3.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci... 15 3.2.4. Čisti dobiček / čista izguba... 16 3.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV... 16 3.3.1. Sredstva... 17 3.3.2. Obveznosti do virov... 17 3.3.3. Struktura financiranja... 18 4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI... 20 4.1. OSNOVNI KAZALNIKI... 20 4.2. REZULTATI POSLOVANJA... 21 4.2.1. Prihodki... 21 4.2.2. Odhodki... 23 4.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci... 25 4.2.4. Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid... 25 4.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV... 26 4.3.1. Sredstva... 26 4.3.2. Obveznosti do virov... 26 4.3.3. Struktura financiranja... 27 5. ZADRUGE... 28 5.1. REZULTATI POSLOVANJA... 28 5.2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV... 28 6. PRILOGE (TABELE S PODATKI)... 30
Seznam prilog Tabela 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2012 do... 30 Tabela 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb... 31 Tabela 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu... 32 Tabela 4: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu... 33 Tabela 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu... 34 Tabela 6: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu... 35 Tabela 7: Razvrstitev družb po občinah v letu... 36 Tabela 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po občinah v letu... 37 Tabela 9: Poslovni izid družb po občinah dejavnosti v letu... 38 Tabela 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb... 39 Tabela 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2012 do... 40 Tabela 12: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2012 do.. 41 Tabela 13: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov podjetnikov... 42 Tabela 14: Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov glede na velikost v letu... 43 Tabela 15: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti v letu... 44 Tabela 16: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti v letu... 45 Tabela 17: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti v letu... 46 Tabela 18: Razvrstitev podjetnikov po občinah v letu... 47 Tabela 19: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po občinah v letu... 48 Tabela 20: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po občinah v letu... 49 Tabela 21: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov... 50 Tabela 22: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do... 51
1. UVOD V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju družbe) in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju podjetniki) v koroški regiji v letu. Podlaga so podatki 1 iz letnih poročil za leto, ki so jih družbe in podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD- 1) 2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2017. Na podlagi računovodske Direktive 2013/34/EU je bilo spremenjeno osmo poglavje ZGD-1, kar je zahtevalo prenovo Slovenskih računovodskih standardov (SRS ) in Enotnega kontnega okvira. Zaradi spremenjenih predpisov je AJPES za leto pripravil poenotene obrazce za predložitev podatkov iz bilance stanja in podatkov iz izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva in nepridobitne organizacijepravne osebe zasebnega prava in jih predpisal z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov. Tako so vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, predložili podatke na enaki shemi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, odstopanja so le pri kapitalu in čistem poslovnem izidu. Ob prehodu na SRS so morali poslovni subjekti predstaviti podatke za primerljivo obdobje v skladu z 11. točko Uvoda v SRS. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, ne predlagajo podatkov iz letnih poročil za državno statistiko, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. V informaciji tudi ni podatkov o družbah in samostojnih podjetnikih, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko drugačni. V tej informaciji je posebej obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj zadrug v koroški regiji v letu. 1 Podatki, predloženi v evrih, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. 2 Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl.US, 82/13, 55/15 1
V letu : - Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 6,6 %, kar je največ v zadnjih treh letih (v letu za 4,5 % in v letu 2014 za 1,6 %). - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se v letu znižale za 1,4 %. - Izvoz je znašal 24.903.099 tisoč evrov, uvoz pa 24.064.453 tisoč evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom večji za 4,0 %, uvoz pa za 3,3 %. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, v letu je izvoz presegel uvoz za 3,5 %, v letu prej za 3,2 %. - Povprečna temeljna obrestna mera je bila tudi v letu negativna, -0,20 % 3, v letu -0,49 %. - Cene življenjskih potrebščin so se v letu znižale za 0,1 % 4, medtem ko je za rast cen december / december zabeležena 0,5 % inflacija. 3 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, Januar, Leto 25, številka 1, str. II-28. 4 Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na teh cen v obdobju januar december v primerjavi z obdobjem januar december. 2
2. POVZETEK DRUŽBE Družbe so v letu nadaljevale s pozitivnimi trendi poslovanja, saj so v primerjavi z letom iz letnih poročil za leto povečale: Število družb Število zaposlenih Povprečna plača (na podlagi delovnih ur) na zaposlenega 1.232 12.003 1.515 EUR + 9 + 477 + 50 Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki 1.776 mio EUR 970 mio EUR 1.676 mio EUR + 5% + 7 % + 4 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost Neto celotni dobiček na zaposlenega 481 mio EUR 40.101 EUR 100 mio EUR + 9 % + 4 % + 41 Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo 1.232 družb, kar je 0,7 % več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih 59 družb (9,2 % manj kakor v letu ), s poslovanjem je prenehalo (izbrisanih) 63 družb (75,0 % več kakor v letu ) in začetih je bilo 19 stečajnih postopkov družb (26,7 % več kakor v letu ). Družbe, ki so podatke predložile za leto, so izboljšale rezultate poslovanja glede na preteklo leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 45,2 % večji kot v letu. Pri tem so družbe s pozitivnim poslovnim izidom povečale čisti dobiček za 11.459 tisoč evrov ali za 13,4 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa znižale čisto izgubo za 16.295 tisoč evrov ali za 68,2 %. Znesek čiste izgube v letu 3
v višini 7.588 tisoč evrov je bil za 16.295 tisoč evrov manjši od zneska čiste izgube družb, ki so ga izkazale v letnih poročilih za leto (23.883 tisoč evrov). Družbe, ki so poslovale v letu, so imele za 477 ali 4,1 % več zaposlenih kot v predhodnem letu. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2014 Število družb 1.232 1.232 1.223 1.223 - od tega: ustanovljenih pred letom poročanja 1.170 1.170 1.146 1.146 - od tega: ustanovljenih v letu poročanja 62 62 77 77 Število zaposlenih 12.003 11.526 11.837 11.517 Prihodki 1.776.464 1.687.162 1.714.597 1.622.532 Odhodki 1.676.177 1.616.173 1.638.656 1.576.621 Neto celotni dobiček 100.286 70.989 75.941 45.911 Čisti dobiček 96.696 85.237 85.971 77.910 Čista izguba 7.588 23.883 19.748 41.424 Neto čisti dobiček 89.108 61.354 66.223 36.486 Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto Med družbami je bilo 90,7 % mikro, 5,9 % majhnih, 2,8 % srednjih in 0,6 % velikih družb. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu največ vplivale majhne družbe, ki so še v preteklem letu (iz letnih poročil za leto ) izkazale neto čisto izgubo v višini 5.675 tisoč evrov, v letu pa neto čisti dobiček 7.951 tisoč evrov. Rezultate poslovanja so izboljšale tudi mikro, majhne in velike družbe. Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto : imele 12.003 zaposlenih 5 ali 4,1 % več kakor v letu ; ustvarile 1.776.464 tisoč evrov prihodkov in 1.676.177 tisoč evrov odhodkov; povečale prihodke za 5 % in odhodke za 4 % glede na leto. Izboljšale celotno gospodarnost z 1,05 na 1,06 v letu ; prihodke na domačem trgu so povečale za 4 %, 5 Povprečno zaposlenih iz delovnih ur družbe je razmerje med m delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med m možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. 4
prihodke na tujem trgu so povečale za 6,7 %, ustvarile 481.312 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 9 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 40.101 evrov ali 5,4 % več kakor v letu ; imele 98.130 tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT 6 ); imele 180.078 tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA 7 ); imele 100.286 tisoč evrov neto celotnega dobička (EBT 8 ); izkazale 96.696 tisoč evrov čistega dobička, 13 % več kakor v letu. Čisti dobiček je ugotovilo 920 družb, 74,7 % vseh; izkazale 7.588 tisoč evrov čiste izgube, 68 % manj kakor v letu. Čisto izgubo je ugotovilo 274 družb, 22,2 % vseh, ki so imele 918 ali 7,6 % vseh zaposlenih; izkazale 89.108 tisoč evrov neto čistega dobička ali 45,2 % več kot leta. Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 64.927 tisoč evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 8.519 tisoč evrov, s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 5.378 tisoč evrov, s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro 3.852 tisoč evrov, in s področja prometa in skladiščenja 2.497 tisoč evrov. Družbe naštetih področij so v letu vse povečale neto čisti dobiček, razen družb s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti; Največ neto čiste izgube, 1.100 tisoč evrov, so izkazale družbe s področja gostinstva, poleg njih pa samo še družbe s področja kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti v znesku 57 tisoč evrov in družbe s področja druge dejavnosti v znesku 18 tisoč evrov. Družbe so izkazale v bilanci stanja na dan 31. 12. : 1.419.658 tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % (76.483 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta ; 714.434 tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 6 % več kot konec leta ; 698.682 tisoč evrov kratkoročnih sredstev, 6 % več kot konec leta. Povečale so se zaloge za 9 %, denarna sredstva za 13 %, kratkoročne finančne naložbe za 4 % in kratkoročne poslovne terjatve za 3 %. Zmanjšala pa so se sredstva za prodajo za 36 %; 6 EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja. 7 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 8 EBT je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. 5
688.268 tisoč evrov kapitala, 15 % (90.372 tisoč evrov) več kot konec leta. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal od 44,5 % na 48,5 %; 194.551 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 8 % (16.287 tisoč evrov) manj kot konec leta. Na zmanjšanje je vplivalo zmanjšanje dolgoročnih finančnih obveznosti; 480.662 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 2 % (11.128.079 tisoč evrov) več kot konec leta. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale večje kratkoročne finančne obveznosti za 7 % in večje kratkoročnih poslovnih obveznosti za 1 %. Družbe so v letu izboljšale financiranje poslovanja, saj so z dolgoročnimi viri sredstev financirale celoten obseg dolgoročnih sredstev in zalog, v preteklem letu (iz letnih poročil za leto ) pa 98,8%. PODJETNIKI Število samostojnih Število zaposlenih Povprečna plača podjetnikov (na podlagi delovnih ur) na zaposlenega 2.033 1.580 1.055 EUR - 166 + 100 + 12 Prihodki Prihodki na tujem trgu Odhodki 183 mio EUR 26 mio EUR 168 mio EUR + 4 % + 13 % + 4 % Neto dodana vrednost Neto dodana vrednost na nosilca in njegove Neto podjetnikov dohodek zaposlene 53 mio EUR 14.653 EUR 14 mio EUR + 7 % + 4 % + 5 % 6
Podatke iz letnih poročil za leto je AJPES predložilo 2.033 podjetnikov, kar je za 166 ali 7,5 % manj kot v letu. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu ustanovljenih 382 podjetnikov, za 0,8 % več kakor v letu, prenehalo pa je 354 podjetnikov, 1,4 % več kakor v predhodnem letu. V letu je bilo uvedenih 8 stečajnih postopkov podjetnikov, v letu pa samo 5. Podjetniki, ki so poslovali v letu, so v primerjavi z letom izboljšali rezultate poslovanja, enako družbe. Izkazali so 14.347 tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 5 % več kakor v letu. Znesek v tisoč EUR POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Letno poročilo za leto Letno poročilo za leto * ** 2014 Število samostojnih podjetnikov 2.033 2.033 2.199 2.199 Število zaposlenih 1.580 1.480 1.552 1.490 Prihodki 182.559 175.450 190.695 179.783 Odhodki 168.211 161.791 175.029 166.108 Podjetnikov dohodek 15.507 14.711 17.066 14.874 Negativni poslovni izid 1.160 1.051 1.401 1.199 Neto podjetnikov dohodek 14.347 13.660 15.665 13.675 Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto **Podatki za leto iz letnih poročil za leto Podjetniki so po podatkih iz poslovnega izida in po podatkih iz bilance stanja za leto : imeli 1.580 zaposlenih 9, kar je za 100 ali 6,8 % več kakor v letu. Zaposleni pri podjetnikih so pomenili 13,2 % zaposlenih v družbah; izkazali 182.559 tisoč evrov prihodkov in so pomenili 10,3 % prihodkov družb; povečali prihodke za 4 % (družbe za 5 %) in enako odhodke za 4 % (družbe za 4 %), celotna gospodarnost pa je v letu enaka v letu, in sicer znaša 1,09; prihodke na domačem trgu povečali za 3 %; prihodke na tujem trgu povečali za 13 %; 9 Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v zaposlenih. Povprečno zaposlenih iz delovnih ur podjetnika je razmerje med m delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med m možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. 7
ustvarili 52.940 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 33.508 evrov, 3 % manj kakor v letu (v družbah 40.101 evrov), neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala 14.653 evrov, 2,6 % več kakor v letu ; izkazali 15.507 tisoč evrov podjetnikovega dohodka, 5% več kakor v letu. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 86,8 % vseh podjetnikov; izkazali negativni poslovni izid v znesku 1.160 tisoč evrov, 10 % več kakor v letu. Negativni poslovni izid je ugotovilo 13,2 % vseh podjetnikov, ki so imeli 83 ali 5,3 % vseh zaposlenih; kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 14.347 tisoč evrov, 5 % več kakor v letu ; imeli 123.325 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % več kakor na dan 31.12.; imeli 66.650 tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 3 % (1.982 tisoč evrov) več kakor konec leta. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 54,9 % na 54,0 %; imeli 19.025 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 7 % (1.262 tisoč evrov) več kakor konec leta. Na povečanje dolgoročnih obveznosti so vplivale tako dolgoročne finančne obveznosti kot dolgoročne poslovne obveznosti; imeli 34.822 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 7 % (2.371 tisoč evrov) več kakor konec leta. Povečali so kratkoročne finančne in poslovne obveznosti. 8
3. GOSPODARSKE DRUŽBE Družbe so v letu ustvarile 1.776.464 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 1.676.177 tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključile z neto celotnim dobičkom 10 100.286 tisoč evrov, ki je bil kar 41 % višji od neto celotnega dobička leta. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja v znesku 98.130 tisoč evrov, iz financiranja 210 tisoč evrov in iz drugih prihodkov 1.946 tisoč evrov. Prvega so v primerjavi z letom povečale za 16,1 %. Neto rezultat iz finančnega in drugega delovanja so družbe v letu v primerjavi z letom izboljšale iz negativnega v pozitiven. Družbe so ustvarile 96.696 tisoč evrov čistega dobička in 7.588 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 13 %, čista izguba pa je manjša za 68 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom 11 v znesku 89.108 tisoč evrov in ga v primerjavi z letom povečale za 45 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR * Indeks Delež v prihodkih Prihodki 1.776.464 1.687.162 105 100,0% 100,0% Odhodki 1.676.177 1.616.173 104 94,4% 95,8% Neto celotni dobiček 100.286 70.989 141 5,6% 4,2% Čisti dobiček 96.696 85.237 113 5,4% 5,1% Čista izguba 7.588 23.883 32 0,4% 1,4% Neto čisti dobiček 89.108 61.354 145 5,0% 3,6% Opomba: *Podatki za leto iz letnih poročil za leto 10 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 11 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo oziroma neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Negativni odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. 9
Delež v skupnih prihodkih 3.1. OSNOVNI KAZALNIKI Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so v primerjavi z letom izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti od 1,05 na 1,06. V letu so družbe na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale 106 evrov skupnih prihodkov. Tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, so izboljšale od 1,05 v letu na 1,06 v letu. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so v letu družbe imele 106 evrov poslovnih prihodkov. Družbe so pomembno izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 5 evrov neto čistega dobička. Primerjavo rezultatov poslovanja družb po letih od 2012 do 12 izkazujejo podatki v Tabeli 1 v prilogi, primerjavo kazalnikov pa v Tabeli 11. Delež skupnih odhodkov v skupnih prihodkih je v letu znašal 94,4 % in bil najnižji (najugodnejši) v zadnjih petih letih. Kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, je v letu znašal 0,05 in bil najvišji oz. najugodnejši v zadnjih petih letih. Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2012 do leta prikazuje naslednji grafični prikaz: 6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% 2012 2013 2014 Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček/izguba 12 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. 10
V letu so družbe poleg kazalnikov gospodarnosti izboljšale tudi kazalnike financiranja. Povečale so tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu na 100 evrov sredstev ustvarile 34,8 evra neto dodane vrednosti; v letu pa 33,3 evra. V letu v primerjavi z letom se je povečal tudi kazalnik čiste donosnosti kapitala, ki pove, koliko čistega dobička (izgube) je ustvarjeno z vloženim kapitalom. Kazalnik donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnim kapitalom, se je zmanjšal; družbe so v letu na 100 evrov kapitala ustvarile 74,8 evra neto dodane vrednosti. V zadnjih petih letih so družbe v letu izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev, ki je v letu znašal 48,5 % in bil za 4 % večji kot v prejšnjem letu. Razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi se v primerjavi z EBITDA 13 z leti znižuje; v letu je znašalo 1,8, kar je najugodnejše v zadnjih petih letih. V letu so se izboljšali tudi kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega in čisti poslovni izid na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, 40.101 evrov, je bila v letu največja v zadnjih petih letih. V letu se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala 1.515 evrov in je bila za 3,7 % večja glede na leto prej. 3.2. REZULTATI POSLOVANJA 3.2.1. Prihodki Družbe so v letu ustvarile 1.776.464 tisoč evrov prihodkov, 5 % (89.302 tisoč evrov) več kakor v letu, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin zmanjšale za 0,1 %. Večino celotnih prihodkov, 99,1 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,7 % finančni prihodki in le 0,2 % drugi prihodki. V primerjavi z letom se je povečal delež poslovnih prihodkov. 13 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 11
Struktura posameznih vrst prihodkov v letu je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje; 0,6 % 5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; 0,1 % 6. Drugi poslovni prihodki; 1,3 % II. FINANČNI PRIHODKI; 1,7 % III. DRUGI PRIHODKI; 0,2 % 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU; 9,3 % 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu; 42,4 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU; 45,3 % I. POSLOVNI PRIHODKI 98,1 % Družbe so v letu izkazale 1.759.897 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 5 % (89.171 tisoč evrov) več kakor v letu. Največ poslovnih prihodkov, 805.524 tisoč evrov (45,8 %), so družbe ustvarile s prodajo na trgu EU, malo manj s prodajo na domačem trgu 753.090 tisoč evrov (42,8 %) in s prodajo na trgu izven EU 164.921 tisoč evrov (9,4 %). V primerjavi z letom so družbe na vseh treh omenjenih trgih povečale poslovne prihodke, in sicer najbolj na trgu EU, za 8 %, na domačem trgu za 4 % in na trgu izven EU za 2 %. V strukturi poslovnih prihodkov se je največ povečal delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, od 44,7 % na 45,8 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 474 družb. Od tega je 5 velikih družb ustvarilo 47,7 %, 31 srednjih družb 30,8 %, 62 majhnih družb 10,8 % in 376 mikro družb 10,6 % vseh prihodkov na tujem trgu. Prihodki na tujem trgu so bili v primerjavi z letom večji za 61.335 tisoč. Največji delež, 88 %, tovrstnih prihodkov so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 6,8 % teh prihodkov in družbe s področja prometa in skladiščenja 3,7 % teh prihodkov. 12
Finančni prihodki so znašali 12.861 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom višji za 5 %. Med finančnimi prihodki je bilo 66 % prihodkov iz deležev, 12,3 % prihodkov iz danih posojil in 21,7 % prihodkov iz poslovnih terjatev. V primerjavi z letom so družbe imele manj finančnih prihodkov iz danih posojil, za 18,4 %, večji pa so bili finančni prihodki iz deležev za 8,5 % in iz poslovnih terjatev za 5,4 %. Drugi prihodki so znašali 3.705 tisoč evrov ali 10,3 % manj kakor v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti subvencije, dotacije in podobne prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz priloge (Tabela 2). 3.2.2. Odhodki Družbe so v letu izkazale 1.676.177 tisoč evrov odhodkov, 5 % (60.004 tisoč evrov) več kakor v letu. V primerjavi z letom so se odhodki povečali manj kot prihodki, kar je vplivalo na vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Večino celotnih odhodkov, 99,1 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,8 % finančni odhodki in le 0,1 % drugi odhodki. V primerjavi z letom se je za 1 odstotno točko povečal delež poslovnih odhodkov, delež drugih odhodkov se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke. Zmanjšal se je tudi delež finančnih odhodkov, in sicer za 0,7 odstotne točke. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu je razvidna iz naslednji strani: grafičnega prikaza na 13
2. Stroški dela 18,0 % 3. Odpisi vrednosti 4,9 % 4. Drugi poslovni odhodki 0,9 % II. FINANČNI ODHODKI 0,8 % III. DRUGI ODHODKI 0,1 % I. POSLOVNI ODHODKI 97,1 % 1. Stroški blaga, materiala in storitev 75,4 % Družbe so v letu ugotovile 1.661.767 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 5 % (75.568 tisoč evrov) več kakor v letu. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu so družbe obračunale 1.263.775 tisoč evrov teh stroškov, kar je za 4 % več kakor v letu. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 22,4 %, delež stroškov porabljenega materiala 54,2 % in delež stroškov storitev 23,4 %. Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala so bili v primerjavi z letom večji za 8,6 %, stroški porabljenega materiala so bili večji za 3 % in stroški storitev za 2,9 %. Med poslovnimi odhodki so se izraziteje povečali stroški dela, v znesku 301.235 tisoč evrov so bili večji za 8 %. Med stroški dela je bilo 72,4 % stroškov plač, 13,1 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 14,5 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposleni prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu za plače namenile 218.213 tisoč evrov, 8 % več kakor v letu. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.515 evrov, v letu pa 1.461 evrov. V primerjavi z letom je bila tako nominalno večja za 3,7 %. V družbah s področja predelovalnih dejavnosti je 14
bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.571 evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 1.398 evrov, v družbah s področja gradbeništva 1.371 evrov in v družbah s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti 1.555 evrov. Najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega so imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro v znesku 1.988 evrov, najnižjo pa s področja gostinstva, 1.013 evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 39.587 tisoč evrov, drugi stroški dela pa 43.435 tisoč evrov. V primerjavi z letom so se prvi povečali za 7 %, drugi pa za 12 %. Odpisi vrednosti so se povečali za 3 % in so znašali 81.948 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 87,6 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na leto se je amortizacija povečala za 11 % in prevrednotovalni poslovni odhodki pa so se zmanjšali za 31 %. Finančni odhodki so znašali 12.651 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 48 %. Na tolikšno zmanjšanje so vplivali predvsem za 96 % manjši finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb in tudi za 39 % manjši finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. V primerjavi z letom so bili finančni odhodki iz finančnih obveznosti manjši za 12 %. Družbe so v letu obračunale 1.759 tisoč evrov drugih odhodkov, 69 % manj kakor v letu. Ta vrsta odhodkov obsega denarne kazni in odškodnine, donacije in subvencije, dotacije in podobne odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz priloge (tabela 2). 3.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci Dodana vrednost 14 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 481.945 tisoč evrov, za 9 % več kakor v letu, je ugotovilo 1.063 družb ali 86,3 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 632 tisoč evrov, za 77 % več kakor v letu, je izkazalo 127 družb, 10,3 % vseh. 14 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 15
Družbe so v letu ustvarile 481.312 tisoč evrov neto dodane vrednosti 15, 9 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 40.101 evrov, 5,4 % več kakor v letu. 3.2.4. Čisti dobiček / čista izguba Čisti dobiček v znesku 96.696 tisoč evrov je v letu izkazalo 920 družb, to je 74,7 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom povečal za 13 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb se je povečal, od 5,1 % v letu na 5,4 % v letu. V 29 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 70,4 % čistega dobička. 415 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 0,7 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku 7.588 tisoč evrov je v letu izkazalo 274 družb, to je 22,2 % vseh družb. V primerjavi z letom je bila čista izguba manjša za 68 %. Njen delež v prihodkih vseh družb se je zmanjšal od 1,2 % v letu na 0,4 % v letu. Družbe s čisto izgubo so imele 918 zaposlenih, kar je 7,6 % vseh zaposlenih v družbah regije. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja predelovalne dejavnosti, 27,4 %, s področja gostinstva 20,3 %, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 12,7 %, in s področja prometa in skladiščenja, 9, %. Večje zneske čiste izgube (nad 250 tisoč evrov) je v letu ugotovilo 6 družb. Skupaj so imele 3.047 tisoč evrov čiste izgube, kar je 40,5 % celotne čiste izgube. Neto čisti dobiček je v letu znašal 89.108 tisoč evrov, za 45,2 % več kakor v letu. 3.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Družbe so na dan 31. 12. izkazale 1.419.658 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % več kakor na dan 31. 12.. 15 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 16
3.3.1. Sredstva Družbe so na dan 31. 12. izkazale 50,3 % dolgoročnih sredstev, 49,2 % kratkoročnih sredstev in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so znašala 714.434 tisoč evrov, 6 % več kakor na dan 31. 12.. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 80,3 %, dolgoročnih finančnih naložb, 10,2 %, neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev, 4,2 % in naložbenih nepremičnin, 3,4 %. Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 573.466 tisoč evrov, 2 % več kakor ob koncu leta. Dolgoročne finančne naložbe so znašale 72.673 tisoč evrov, 39 % več kakor konec leta. Njihov delež v strukturi sredstev se je povečal iz 3,9 % na 5,1 %. Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta znašala 698.682 tisoč evrov, 6 % več kot konec leta. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 42,9 %, zalog, 30,5 %, denarnih sredstev in 13 % kratkoročnih finančnih naložb. Med navedenimi kratkoročnimi sredstvi so se največ povečala denarna sredstva. 3.3.2. Obveznosti do virov Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan 31. 12. 48,5 % kapitala, 33,9 % kratkoročnih obveznosti, 13,7 % dolgoročnih obveznosti, 3,2 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev in 0,7 % kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ob koncu leta so imele družbe 688.268 tisoč evrov kapitala, 15 % (90.3725 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta. Njegov delež v strukturi virov sredstev se je povečal za 4 strukturne točke. V strukturi kapitala je največji del, 41,8 %, pomenil preneseni čisti dobiček, 21,7 % vpoklicani kapital, 16,6 % rezerve iz dobička, 13,7 % čisti dobiček poslovnega leta in 8,9 % kapitalske rezerv. Dolgoročne obveznosti družb so na dan 31. 12. znašale 194.551 tisoč evrov, 8 % (16.287 tisoč evrov) manj kakor konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 91,9 % finančnih in 7,1 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti 17
za davek. Na zmanjšanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti, ki so znašale 178.708 tisoč evrov, 8 % (16.433 tisoč evrov) manj kakor konec leta. Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti družb znašale 480.662 tisoč evrov, 2 % (11.128 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 71,2 % poslovnih in 28,8 % finančnih obveznosti. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale finančne obveznosti, ki so znašale 138.541 tisoč evrov, 7 % (8.610 tisoč evrov) več kot konec leta. Za odstotek so se povečale tudi kratkoročne poslovne obveznosti. 3.3.3. Struktura financiranja Družbe, ki so predložile letna poročila za leto, so konec leta s kapitalom financirale 96,3 % dolgoročnih sredstev, konec leta pa 88,4 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 16 je konec leta znašal 1,001, konec leta pa 0,976. V letu so bila dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Tudi zaloge so bile v celoti financirane z dolgoročnimi viri, medtem ko so bile konec leta le v višini 94,9 %. Ugodnejši je bil tudi pospešeni koeficient 17, ki kaže, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Ta je konec leta znašal 1,002, konec leta pa 0,944. Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 16 Izračunan iz razmerja med kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi v primerjavi z dolgoročnimi sredstvi in zalogami. 17 Izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. 18
Deleži 100 % 90 % 80 % KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG; 34,7% KRATKOROČNE OBVEZNOSTI; 34,6 % 70 % 60 % 50 % 40 % ZALOGE; 15,0 % DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE; 16,9 % 30 % 20 % DOLGOROČNA SREDSTVA; 50,3 % KAPITAL; 48,5 % 10 % 0 % SREDSTVA VIRI Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz priloge (Tabela 10). 19
4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI Podjetniki so v letu ustvarili 182.559 tisoč evrov prihodkov in 168.211 tisoč evrov odhodkov. Leto so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom 18, 14.347 tisoč evrov, ki je bil za 5 % večji kakor v letu. Neto podjetnikov dohodek so ustvarili iz poslovanja, 14.434 tisoč evrov, in iz drugega delovanja, 826 tisoč evrov. Prvega so povečali za 4,4 %, drugega pa za 10,3 % glede na preteklo leto. Neto negativen rezultat so imeli iz finančnega delovanja, 913 tisoč evrov. Podjetniki so izkazali 15.507 tisoč evrov podjetnikovega dohodka in 1.160 tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom povečal za 5 %, negativni poslovni izid pa za 10 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih Prihodki 182.559 175.450 104 100,0% 100,0% Odhodki 168.211 161.791 104 92,1% 92,2% Podjetnikov dohodek 15.507 14.711 105 8,5% 8,4% Negativni poslovni izid 1.160 1.051 110 0,6% 0,6% Neto podjetnikov dohodek 14.347 13.660 105 7,9% 7,8% 4.1. OSNOVNI KAZALNIKI Podjetniki so v primerjavi z letom povečali prihodke za 4% in odhodke prav tako za 4 %, zato je kazalnik celotne gospodarnosti 19 v letu ostal na enaki ravni kot v predhodnem letu. Podjetniki so v letu na 100 evrov odhodkov izkazali 109 evrov prihodkov. 18 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 19 Po Pravilih skrbnega računovodenja 8 () RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE je kazalnik celotne gospodarnosti izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki. 20
Delež v prihodkih Primerjava rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2012 do 20 je prikazana v prilogi Tabela 12. Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2012 do prikazuje tudi naslednji grafični prikaz: 10,0% 9,0% 8,0% 7,0% 6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% 2012 2013 2014 Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek Iz primerjave rezultatov poslovanja med leti je razvidno, da se je v letu kazalnik čiste donosnosti sredstev glede na predhodno leto zmanjšal. Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi; na 100 evrov sredstev so v letu ustvarili 11,9 evra neto podjetnikovega dohodka, v letu pa 12,5 evra. Tudi kazalniki produktivnosti so se glede na preteklo leto malenkost zmanjšali. Kazalniki produktivnosti merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo zaposlenih. 4.2. REZULTATI POSLOVANJA 4.2.1. Prihodki Podjetniki so v letu ustvarili 182.559 tisoč evrov prihodkov, 4 % več kakor v letu. V strukturi prihodkov so večino prihodkov, 99,3 %, pomenili poslovni prihodki, 0,1 % finančni prihodki in 0,6 % drugi prihodki. 20 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. 21
Struktura posameznih vrst prihodkov je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 4. Ostali poslovni prihodki 3. Čisti prihodki od 1,0 % prodaje na trgu izven EU 0,5 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 13,7 % II. FINANČNI PRIHODKI 0,1 % III. DRUGI PRIHODKI 0,6 % I. POSLOVNI PRIHODKI 99,3 % 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 84,2 % Podjetniki so v letu izkazali 181.345 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 4 % več kakor v letu. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 84,8 %, in na trgu EU, 13,8 %. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 3 %, čisti prihodki od prodaje na trgu EU pa so bili večji za 13 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 361 podjetnikov. Od tega je 358 mikro podjetnikov ustvarilo 86,5 % in 3 majhni podjetniki 13,5 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 37,9 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 95 podjetnikov iz predelovalnih dejavnosti, 54 podjetnikov iz dejavnosti prometa in skladiščenja 25,1 % teh prihodkov in 59 podjetnikov iz dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 13 % teh prihodkov. Finančni prihodki so znašali 142 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom večji za 43 %. Na njihovo povečanje so vplivali vsi finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. 22
Drugih prihodkov je bilo 1.072 tisoč evrov, 3 % manj kakor v letu. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela 13. 4.2.2. Odhodki Podjetniki so v letu ugotovili 168.211 tisoč evrov odhodkov, 4 % več kakor v letu. Večino celotnih odhodkov, 99,2 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,6 % finančni odhodki in 0,1 % drugi odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 3. Odpisi vrednosti 6,1 % 4. Drugi poslovni odhodki 10,3 % II. FINANČNI ODHODKI 0,6 % III. DRUGI ODHODKI 0,1 % 2. Stroški dela 16,8 % I. POSLOVNI ODHODKI 99,2 % 1. Stroški blaga, materiala in storitev 66,0 % Podjetniki so v letu ugotovili 166.911 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 4 % več kakor v letu. Večji del poslovnih odhodkov, 66,5 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Teh stroškov je bilo za 111.068 tisoč evrov, 2 % več kakor v letu. Med njimi je 23
bil največji delež stroškov porabljenega materiala, 41,6 %, sledi delež stroškov storitev, 29,8 %, in delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, 28,6 %. Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 16,9 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so 28.248 tisoč evrov, 8 % več kakor v letu. Vključevali so stroške plač, 70,8 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,7 %, ter druge stroške dela, 16,5 %. Stroški plač podjetnikov so v letu znašali 20.006 tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 8 %. V letu je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih 1.055 evrov. Podjetniki so v letu obračunali 3.600 tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter 4.643 tisoč evrov drugih stroškov dela. Oboji so se povečali za 7 %. Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 6,1 %. Znašali so 10.258 tisoč evrov in bili večji za 9 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 91,9 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Drugi poslovni odhodki so pomenili 10,4 % poslovnih odhodkov. Podjetniki so jih obračunali v znesku 17.336 tisoč, 13 % več kakor v letu. Finančni odhodki so pomenili 0,6 % vseh odhodkov. Znašali so 1.055 tisoč evrov, 4 % več kakor v letu, in so se nanašali na finančne odhodke iz finančnih in poslovnih obveznosti. Drugi odhodki so pomenili le 0,1 % vseh odhodkov podjetnikov, znašali so 246 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom manjši za 32 %. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela 13. 24
4.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci Dodano vrednost 21 v znesku 53.446 tisoč evrov, za 7 % več kakor v letu, je ugotovilo 1.843 podjetnikov, to je 90,7 % vseh. Izgubo na substanci 22 v znesku 506 tisoč evrov, za 31 % več kakor v letu, je izkazalo 184 podjetnikov, 9,1 % vseh. Podjetniki so v letu ustvarili 52.940 tisoč evrov neto dodane vrednosti 23, 6,9 % več kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega (vključno z nosilci dejavnosti) je v letu znašala 14.653 evrov, v primerjavi z letom je bila večja za 2,6 %. 4.2.4. Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid Podjetnikov dohodek 24 v znesku 15.507 tisoč evrov je v letu izkazalo 1.765 podjetnikov, to je 86,8 % vseh. V primerjavi z letom se je podjetnikov dohodek povečal za 5 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 8,5 %, v letu pa 8,4 %. Negativni poslovni izid 25 v znesku 1.160 tisoč evrov je v letu imelo 260 podjetnikov, to je 12,8 % vseh. V primerjavi z letom je bil negativni poslovni izid večji za 10 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu znašal 0,6 %, v letu pa 0,7%. Podjetniki z negativnim poslovnim izidom so imeli 83 ali 5,3 % vseh zaposlenih pri podjetnikih. 8 podjetnikov v letu ni ugotovilo niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo. Podjetniki so kot celota v letu ugotovili neto podjetnikov dohodek 26 v znesku 14.347 tisoč evrov, kar je za 5 % več kakor v letu. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov se je v letu zmanjšal iz 8,2 % na 7,9 %. 21 Dodana vrednost je pozitivna razlika med čistimi prihodki od prodaje, povečanimi za razliko zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, za usredstvene lastne proizvode in druge poslovne prihodke, ter zmanjšanimi za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 22 O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna. 23 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 24 Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 25 Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki. 26 Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. 25
4.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV Podjetniki so na dan 31.12. izkazali 123.325 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % več kakor na dan 31.12.. 4.3.1. Sredstva Med sredstvi, ki so jih podjetniki izkazali na dan 31.12., je bilo 56,8 % dolgoročnih sredstev, 42,5 % kratkoročnih sredstev in 0,6 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so na dan 31.12. znašala 70.068 tisoč evrov in so se glede na stanje na dan 31.12. povečala za 3 %. Med dolgoročnimi sredstvi so se povečala vsa sredstva razen dolgoročnih finančnih naložb. Kratkoročna sredstva so na dan 31.12. znašala 52.469 tisoč evrov, 7 % več kakor na dan 31.12.. Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je povečal od 41,8 % na 42,5 %. Med kratkoročnimi sredstvi so bile najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve, 28.682 tisoč evrov, ki so bile večje za 4 %. 4.3.2. Obveznosti do virov Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 54 % podjetnikovega kapitala, 1,9 % rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, 15,4 % dolgoročnih obveznosti, 28,2 % kratkoročnih obveznosti in 0,3 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Podjetnikov kapital, kot najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov, je na dan 31.12. znašal 66.650 tisoč evrov, 3 % več kakor pred letom dni. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 54,9 % na 54 %. Rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev je bilo 2.403 tisoč evrov, 1 % več kakor konec leta, od tega večinoma dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Dolgoročnih obveznosti je bilo 19.025 tisoč evrov, 7 % več kakor konec leta. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 86,4 % finančnih in 13,6 % poslovnih obveznosti. Oboje so se povečale za 7 %. 26
Ob koncu leta so kratkoročne obveznosti znašale 34.822 tisoč evrov, 7 % več kakor ob koncu leta. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 82,9 % poslovnih in 17,1 % finančnih obveznosti. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale predvsem kratkoročne poslovne obveznosti, ki so znašale 30.117 tisoč evrov, 8 % več kot konec leta. 4.3.3. Struktura financiranja Konec leta so podjetniki s kapitalom financirali 95 % dolgoročnih sredstev. V obeh letih so tudi dolgoročna sredstva in zaloge financirali z dolgoročnimi viri sredstev. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 27 je ob koncu leta znašal 1,08, konec leta pa 1,12. Podjetniki so v primerjavi z družbami imeli ugodnejšo vrednost pospešenega koeficienta, izračunanega kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi obveznostmi. Pospešeni koeficient pove, ali bi poslovni subjekt lahko pokril svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogel uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti. Če je vrednost kazalnika večja od 1, so poleg zalog z dolgoročnimi viri financirana likvidnejša sredstva. Pri podjetnikih je bila vrednost pospešenega koeficienta konec leta 1,18 % in konec leta 1,12 (pri družbah je bila vrednost tega kazalnika pod 1; konec leta je znašal 1,010, konec leta pa 0,944). Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov je razviden iz priloge Tabela 21. 27 Kazalnik je izračunan iz razmerja med dolgoročnimi viri sredstev (podjetnikovim kapitalom, dolgoročnimi obveznostmi, rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami) in dolgoročnimi sredstvi, vključno z zalogami. 27
5. ZADRUGE Zadruge so podatke iz letnih poročil za leto prvič predložile na poenotenih obrazcih. 5.1. REZULTATI POSLOVANJA V letu je 13 zadrug (v letu 12 zadrug) ustvarilo 34.681 tisoč evrov prihodkov in 34.857 tisoč evrov odhodkov. Tako prihodki kot tudi odhodki so se zmanjšali za 4 %. Prihodki zadrug so pomenili 2 % prihodkov družb. V zadrugah je bilo 139 zaposlenih, trije manj kakor v letu in so pomenili 1,2 % zaposlenih v družbah. V letu je neto dodana vrednost zadrug znašala 3.571 tisoč evrov, kar je 2,6 % manj kakor v letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 25.776 evrov, 0,3 % manj kakor v letu ter je bila za 35,7 % manjša kakor pri družbah. Čisti dobiček je ugotovilo 9 zadrug, čisto izgubo pa 3 zadruge. V primerjavi z letom se je čisti dobiček zmanjšal za 30 % in je znašal 25 tisoč evrov. V letu je znašala čista izguba 202 tisoč evrov. V letu je neto čisti izguba zadrug znašala 178 tisoč evrov, medtem ko so v letu zadruge izkazovale 31 tisoč evrov neto čistega dobička. Večina zadrug, 92,3 % vseh (12 od 13), je sodila med mikro zadruge. Največji vpliv na rezultate poslovanje je imela srednja zadruga. Najpomembnejši področji po številu zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. V področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil sta 2 zadrugi s 15,4 % vseh zaposlenih ustvarili 93,7 % vseh prihodkov in imeli 94,8 % vseh sredstev. 5.2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Zadruge so na dan 31.12. imele 13.675 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % manj kakor na dan 31.12.. Med sredstvi je bilo 48,3 % dolgoročnih sredstev, 51 % kratkoročnih sredstev in 0,7 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. 28
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 58,8 % kapitala, 6,9 % dolgoročnih obveznosti, 34 % kratkoročnih obveznosti ter 0,3 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je na dan 31.12. znašal 8.042 tisoč evrov. Največ kapitala je bilo zadružnega, 5.394 tisoč evrov, od tega je bilo 5.170 tisoč evrov nerazdeljivega kapitala, preostali del pa so pomenili deleži članov zadruge. Nerazdeljivi kapital je izkazalo 6 zadrug. 29
6. PRILOGE (TABELE S PODATKI) Tabela 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2012 do POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Delež v prihodkih 2012 2013 2014 2012 2013 2014 Prihodki 1.647.171 1.593.341 1.651.103 1.714.597 1.776.464 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Odhodki 1.604.753 1.559.216 1.596.283 1.638.656 1.676.177 97,4 % 97,9 % 96,7 % 95,6 % 94,4 % EBT (neto celotni dobiček/izguba) 42.418 34.125 54.820 75.941 100.286 2,6 % 2,1 % 3,3 % 4,4 % 5,6 % EBIT (dobiček/izguba iz poslovanja)* 47.964 45.043 66.327 85.378 98.130 2,9 % 2,7 % 2,8 % 5,0 % 5,5 % EBITDA** 125.716 124.624 152.849 165.754 180.078 8,1 % 7,9 % 8,3 % 9,7 % 10,1 % Dodana vrednost 397.311 396.074 433.144 451.032 481.945 24,1 % 24,9 % 26,2 % 26,3 % 27,1 % Izguba na substanci 1.069 712 1.263 611 632 0,1 % 0,0 % 0,1 % 0,0 % 0,0 % Neto dodana vrednost 396.242 395.362 431.882 450.420 481.312 24,1 % 24,8 % 26,2 % 26,3 % 27,1 % Davek iz dobička 8.230 7.132 9.216 10.013 12.958 0,5 % 0,4 % 0,6 % 0,6 % 0,7 % Odloženi davki 305-1.058 267-295 -1.780 0,0 % -0,1 % 0,0 % 0,0 % -0,1 % Čisti dobiček 59.335 57.428 78.757 85.971 96.696 3,6 % 3,6 % 4,8 % 5,0 % 5,4 % Čista izguba 25.451 29.377 33.420 19.748 7.588 1,5 % 1,8 % 2,0 % 1,2 % 0,4 % Neto čisti dobiček/izguba 33.884 28.051 45.337 66.223 89.108 2,1 % 1,8 % 2,7 % 3,9 % 5,0 % Število družb, ki so predložile letno poročilo 1.135 1.131 1.178 1.223 1.232 - - - - - Opomba: *EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja **EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. Podatki v tabeli so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je družb, ki so predložila letna poročila, po posameznih letih različno. 30