UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE EUROPA DONNA IN OSVEŠČENOST ŽENSK O RAKU DOJKE (Diplomsko delo) Maribor, 2015 Monika Vidovič

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE EUROPA DONNA IN OSVEŠČENOST ŽENSK O RAKU DOJKE (Diplomsko delo) Maribor, 2015 Monika Vidovič

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Predav. Jasmina Nerat, univ. dipl. org.

ZAHVALA Najprej bi se rada zahvalila svoji mentorici predav. Jasmini Nerat, za strokovno pomoč in nasvete, pri nastajanju diplomskega dela. Zahvalila pa bi se tudi mojima staršema, ki sta me ves ta čas podpirala in mi seveda omogočila študij, obenem pa tudi bratu in fantu za spodbudne besede in pomoč. Hvala tudi vsem anketirankam za sodelovanje v raziskavi. Hvala vsem!

POVZETEK Teoretična izhodišča. Rak dojke je v Sloveniji eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah. Na raka dojke vplivajo različni dejavniki, kot so reproduktivni dejavniki, alkohol, kajenje, telesna neaktivnost in nepravilna prehrana. S problematiko raka dojk je širša javnost premalo osveščena, zato je organizacija Europa Donna zaslužna za širjenje informacij o bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti. Namen diplomskega dela je predstaviti raka dojke in organizacijo Europa Donna, ter z raziskavo ugotoviti poznavanje organizacije Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke. Raziskovalne metode. V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Za teoretična izhodišča smo uporabili strokovno literaturo, knjige in članke o raku dojke. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk starih nad 18 let. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke, kot ženske pod 30 let starosti. 78 % anketiranih žensk si pravilno pregleduje dojke, vendar neredno. Več kot polovica anketiranih žensk pozna organizacijo Europa Donna. Največ informacij o organizaciji Europa Donna ženske dobijo preko interneta, časopisov, revij in televizije. Diskusija in zaključek. Zavedati se moramo, da je rak dojke ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo pravočasno. Zato bi se morale ženske v Sloveniji zavedati, kako zelo pomembno je samopregledovanje dojk in redno obiskovanje mamografije po 50. letu starosti. Kajti preventiva je boljša kot kurativa. Ključne besede: rak dojk, dejavniki tveganja, samopregledovanje dojk, mamografija, Europa Donna I

ABSTRACT Theoretical background. Breast cancer is one of the most common cancers in women in Slovenia. It is influenced by various factors such as reproductive factors, alcohol, smoking, physical inactivity and poor nutrition. The biggest issue with breast cancer in Slovenia is the general lack of public awareness. The Europa Donna organization is spreading information about the disease around the country with numerous activities and projects. The goal of this diploma thesis is to present breast cancer, Europa Donna organization and to use a survey to determine awareness about the Europa Donna organization and breast cancer in slovenian women. Research methods. In the making of diploma thesis we used the descriptive method of research. For the theoretical frameworks we used professional literature, books and articles about breast cancer. In the empirical part we used a survey method. The research sample consisted of 100 randomly selected women aged over 18. Results. Results showed that women over 30 years of age are more aware of breast cancer problems than women under 30. 78% of women is practicing proper breast self-exam, but only irregularly. More than half of women surveyed knew the Europa Donna organization. Women find the most infromation about the Europa Donna organization women on the internet, in the newspapers, magazines and on television. Discussion and conclusion. We have to realize that breast cancer is a treatable disease if detected in time. Therefore, women in Slovenia should also be aware of how important it is to practice breast self-examination and to attend mammography exams after the age of 50. Because it is better to be safe than sorry. Key words: breast cancer, risk factors, breast self-examination, mammography, Europa Donna organization II

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 3 2.1 Namen diplomskega dela... 3 2.2 Cilji diplomskega dela... 3 3 RAK DOJKE... 4 3.1 Epidemiologija raka dojk... 4 3.2 Dejavniki tveganja raka dojk... 4 3.3 Sumljiva znamenja in zgodnje odkrivanje raka dojk... 5 3.4 Diagnostične metode... 6 3.4.1 Klinični pregled dojk... 6 3.4.2 Mamografija... 6 3.4.3 Ultrazvok dojk... 7 4 PREVENTIVA RAKA DOJK... 7 4.1 Zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre... 8 4.1.1 Samopregledovanje dojk... 8 4.1.2 Zdrav življenjski slog kot preventiva raka dojk... 9 4.2 Državni presejalni program DORA... 10 4.3 Evropski kodeks proti raku... 11 5 EUROPA DONNA... 11 5.1 Zgodovinski pregled... 11 5.2 Evropsko združenje Europa Donna... 11 5.3 Naloge in cilji Europe Donne... 12 5.4 Slovenska Europa Donna... 12 5.5 Aktivnosti in projekti... 12 6 EMPIRIČNI DEL... 14 III

6.1 Raziskovalna vprašanja... 14 6.2 Raziskovalne metode... 14 6.3 Raziskovalno okolje... 14 6.4 Raziskovalni vzorec... 14 6.5 Etični vidik... 15 7 REZULTATI... 16 8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA... 27 9 SKLEP... 30 LITERATURA... 31 PRILOGA 1: Anketni vprašalnik... 1 IV

KAZALO SLIK Slika 1: Pravilen postopek samopregledovanja dojk... 9 KAZALO GRAFOV Graf 1: Poznavanje organizacije Europa Donna... 16 Graf 2: Poznavanje vloge Europe Donne... 16 Graf 3: Informacije o organizaciji Europa Donna... 17 Graf 4: Prebiranje literature o organizaciji Europa Donna... 17 Graf 5: Član/članica Europe Donne... 18 Graf 6: Znanje o raku dojke... 18 Graf 7: Nevarna znamenja za nastanek raka na dojki... 19 Graf 8: Potencialna tveganja za nastanek raka dojke... 20 Graf 9: Samopregledovanje dojk... 21 Graf 10: Pogostost pregledovanja dojk... 21 Graf 11: Razlogi za nepregledovanje dojk... 22 Graf 12: Pravilen postopek samopregledovanja dojk... 22 Graf 13: Pričetek samopregledovanja dojk... 23 Graf 14: Najugodnejši čas samopregledovanja dojk pri redni menstruaciji... 24 Graf 15: Najugodnejši čas samopregledovanja dojk pri neredni menstruaciji in v menopavzi 25 Graf 16: Udeležba predavanja o programu Europa Donna, raku dojke in samopregledovanju dojk v domačem kraju... 26 V

1 UVOD Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in kronična bolezen, ki ne prizadene samo telesa ženske. To je bolezen, ki globoko prizadene njeno dušo, omaja njeno samopodobo, ji vzbudi dvom, ali je še vredna ljubezni. Ne prizadene samo nje, temveč tudi njene najbližje partnerja, otroke, starše, prijatelje (Senčar, 2014). Čeprav danes rak dojk velja za dobro ozdravljivo kronično bolezen, se večina žensk ob spoznanju, da so zbolele za rakom dojk, znajde v težki situaciji, saj bolezen pride mnogokrat nenadoma in iz polnega zdravja. In prav Europa Donna je ena izmed organizacij, ki pomaga tem bolnicam, da skupaj z najdražjimi lažje premagujejo težave in ovire, ki jim jih je v življenje prinesel rak in jih še tako dobra strokovna pomoč ne more sama odpraviti (Senčar, 2014). Evropska zveza Europa Donna je bila ustanovljena leta 1994, katera opozarja ženske na raka dojk ter jih združuje v prizadevanjih za boljše izobraževanje o raku dojk. Slovenska Europa Donna pa je bila ustanovljena leta 1997, z namenom, da bi imele vse ženske v Sloveniji enako dobro obravnavo bolezni dojk. Je ena izmed šestinštiridesetih članic Evropske zveze Europa Donna. Povezuje bolnice z rakom dojke, zdrave ženske, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji v boju proti raku dojk. Glavni cilj slovenskega združenja za boj proti raku dojk je vsem ženskam zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo (Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, n.d.). Ob izvajanju rednih programov zgodnjega odkrivanja raka dojke (DORA, mamografija s kliničnim pregledom) je samopregledovanje dojk tista aktivnost, ki jo priporočajo tako Svetovna zdravstvena organizacija kot tudi onkološka združenja po vsem svetu. V Sloveniji ga priporoča Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Europa Donna (Pušnik, 2014). Rožnati oktober je mesec boja proti raku dojk, najpogostejšem malignem obolenju žensk v razvitem svetu. V oktobru po številnih državah sveta tečejo različne akcije ozaveščanja, katerih skupni namen je opozoriti na bolezen, pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nazadnje podpora vsem tistim, ki se jih je bolezen že dotaknila (Roza oktober, n.d.). 1

Vsaka ženska se mora zavedati, da lahko zboli za rakom dojke. Možnost za ozdravitev je velika, če se bolezen odkrije pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojke je mamografija, ki lahko zasledi raka, ko je še ne tipen. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojke ima tudi ženska sama. Dejstvo je, da veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same s samopregledovanjem (Borštnar, Bračko, Čufer, Hertl, Hočevar, Us Krašovec, et al., 2006). Z zdravstveno vzgojo bi morali vse ženske naučiti samopregledovanja in jih motivirati, da si dojke pregledujejo, saj je to edino uspešno orožje, ki ga ima ženska v svojih rokah (Hoyer & Mivšek, 2008). Dojke bi si morale začeti pregledovati že pri 20. letu starosti, vsak mesec, najbolje 7. do 10. dan od prvega dne zadnje menstruacije (Europa Donna, 2014). Ocenjujejo, da presajanje, to je redno mamografsko pregledovanje žensk po petdesetem letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojke med pregledanimi za okrog 30 % (Primic Žakelj, Žagar, & Jarm, 2014). Večina evropskih držav priporoča, da naj bi ženske v tej starosti hodile na mamografijo vsako drugo leto in jih tudi organizirano vabijo na preglede v okviru presejalnih programov. Preventivnim pregledom mora, ne glede na to, kako so organizirani, slediti čim hitrejša diagnostična razjasnitev morebitnih sumljivih sprememb ter ustrezno in kakovostno zdravljenje (Borštnar, et al., 2006). Vertot (2010) pravi, da je rak dojke najpogostejša in še vedno naraščajoča vrsta raka pri ženskah in je tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. Leta 2010 je v Sloveniji za njim zbolelo 1.258 žensk (121,6 na 100.000 žensk). Delež rakov, odkritih v omejenem stadiju, se počasi veča (Primic Žakelj, et al., 2014). Pogosteje obolevajo za to vrsto raka ženske v osrednji in zahodni Sloveniji, nekoliko manj pa v vzhodni Sloveniji. Čeprav pri nas tri četrtine žensk zboli za rakom dojk po svojem 50. letu in čeprav se rak dojk pojavi pred 30. letom starosti le izjemoma, se starost žensk, ki obolevajo za to boleznijo, niža (Vertot, 2010). Šmit (2004) navaja, da naj bi medicinske sestre, ki so pomembne članice zdravstvenega tima, ženskam pomagale s čustveno podporo, načrtovanim, sistematičnim svetovanjem in izobraževanjem. 2

Klopčič (2013) poudarja, da je vloga medicinske sestre zdravstveno vzgojno delo o pomenu in pravilnem izvajanju samopregledovanja dojk ter opis možnih sprememb v dojkah in prepoznavanje le-teh. Ženske seznani s prepoznavanjem sprememb na dojkah, ki so lahko znak bolezni. 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen rak dojk, organizacijo Europa Donna, ter z raziskavo ugotoviti osveščenost žensk o raku dojk in o poznavanju organizacije Europa Donna. 2.2 Cilji diplomskega dela Opisati bolezen rak dojke. Predstaviti organizacijo Europa Donna. Opisati zdravstveno-vzgojno delovanje medicinske sestre pri preventivi raka dojk. Ugotoviti, kolikšna je osveščenost žensk o raku dojk. Ugotoviti, kje so ženske dobile največ informacij o samopregledovanju dojk in če si pravilno pregledujejo dojke. Ugotoviti, koliko žensk pozna organizacijo Europa Donna in kje so dobile največ informacij. 3

3 RAK DOJKE Človeško telo je zgrajeno iz različnih vrst celic, ki rastejo in se delijo le takrat, ko organizem to potrebuje. Življenjska doba celic je omejena, zato je celična delitev, s katero nastajajo nove celice, nujen pogoj za obnavljanje tkiv in ohranitev zdravega organizma. Rak lahko nastane zaradi različnih vzrokov, kateri povzročijo čezmerno delitev in kopičenje celic. Rakave celice pa se lahko vraščajo tudi v tkiva v okolici in jih okvarjajo (Borštnar, et al., 2006). Rak je torej skupina bolezni, kjer se celice v telesu spreminjajo in nenadzorovano rastejo. Večina rakavih celic sčasoma tvori kepo ali maso imenovano tumor, ter se poimenujejo po delu telesa, kjer tumor izvira. Rak dojke se prične v tkivu dojke, ki je sestavljeno iz žlez za proizvodnjo mleka, po latinsko imenovani lobuli, ter mlečnih vodov, ki povezujejo lobule na bradavico. Preostanek prsi je sestavljen iz maščobnih tkiv in limfnih žil (American Cancer Society, 2013). 3.1 Epidemiologija raka dojk Rak dojke je v Sloveniji eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah. Leta 2010 je za njim zbolelo 1.258 žensk (121,6 na 100.000 žensk). Delež rakov, odkritih v omejenem stadiju je bil v obdobju 2006-2010 manj kot 50 % vseh primerov. Rak dojke pri ženskah ostaja na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka, vendar se je preživetje bolnic izboljšalo (petletno preživetje je 86-odstotno pri bolnicah, diagnosticiranih v letih 2006-2010) (Primic Žakelj, et al., 2014). V Evropi je rak dojke prav tako najpogostejši rak žensk. Groba stopnja incidence je bila po oceni za leto 2000 največja na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, med belkami v ZDA in v Franciji (137-120/100.000), srednja v srednji Evropi in Španiji (80-50/100.000), najmanjša pa v Aziji in Afriki (25-6/100.000). Slovenija se uvršča v srednjo tretjino svetovne lestvice (Primic Žakelj, & Zadnik, 2004). 3.2 Dejavniki tveganja raka dojk Večina dejavnikov (70-90 %), ki jih povezujejo z nastankom raka, izhaja iz življenjskega in delovnega okolja. To so kemikalije, ki smo jim izpostavljeni zaradi naših navad in razvad, kot so kajenje, alkohol in nepravilna prehrana (Primic Žakelj, 2000). Na te dejavnike lahko vplivamo, torej so spremenljivi. So pa tukaj še dejavniki, kot so starost, spol, družinska 4

anamneza, genska predispozicija oz. genetske spremembe (na BRCA 1 in BRCA 2), zgodnja in pozna menarha, na katere pa nimamo vpliva (American Cancer Society, 2013). Najpomembnejši dejavniki tveganja za raka dojke so: Spol: bolezen je pogostejša pri ženskah; Starost: nevarnost se povečuje s staranjem; Prejšnji rak dojk: že zdravljene ženske so bolj dovzetne za ponovni nastanek raka; Rak dojke v družini: najpogosteje sorodnica prvega kolena (mati ali sestra); Starost ob prvi in zadnji menstruaciji: prva menstruacija pred 11. letom in izguba menstruacije po 50. letu; Rodnost, starost ob prvem porodu in številu porodov: bolj dovzetne za raka dojke so ženske, ki niso nikoli rodile, in tiste, ki so rodile prvič po 30. letu: Alkohol: ženske, ki dnevno popijejo 30 do 60 g alkohola, so 1,4-krat bolj ogrožene z rakom dojke kakor abstinentke (Borštnar, et al., 2006). Dejavniki, ki zmanjšajo tveganje za nastanek raka na dojki, so dojenje dlje kot 1 leto, večje število porodov in telesna dejavnost (Borštnar, et al., 2006). 3.3 Sumljiva znamenja in zgodnje odkrivanje raka dojk Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno poznavanje sumljivih kliničnih znamenj, kot so neboleča, neostro omejena zatrdlina, najpogosteje v zunanjem kvadrantu dojke, retrakcija kože in bradavice, krvav izcedek iz bradavice pri malignih papilomih, edem in eritem kože pri vneti obliki raka dojke in povečane pazdušne bezgavke. Bolečina ni sumljiv znak raka na dojki (Kumar, 2000). Zgodnje odkrivanje raka dojke pomembno vpliva na zmanjševanje obolevnosti in smrtnosti (Amoran, & Toyobo, 2015). Ženske naj bi sledile priporočenim smernicam presejalnih pregledov za odkrivanje raka dojke že v zgodnji fazi (American Cancer Society, 2013). Najboljši sprejemljivi načini presejanja raka dojk so samopregledovanje dojk, klinični pregled, ki ga izvajajo zdravniki in zdravstveni delavci, mamografija in magnetna resonanca (Amoran, & Toyobo, 2015). Povprečno ogrožene ženske morajo izvajati klinični pregled dojk z mamografijo na dve leti od 50. do 69. leta starosti, bolj ogrožene ženske pa tudi na 12 do 18 mesecev od 40. do 49. leta starosti (Žgajnar, 2004). 5

3.4 Diagnostične metode»zlati standard«zgodnje diagnostike raka dojke, še vedno ostaja mamografija. Kot prvo in osnovno diagnostično metodo jo uporabljajo pri vseh simptomatskih ženskah, starejših od 35 let in asimptomatskih ženskah, starejših od 40 let. Med dopolnilne metode pa štejemo ultrazvok, ciljano slikanje, magnetno resonanco in duktografijo, le za natančnejšo opredelitev mamografsko vidnih sprememb (Hertl, 2009). 3.4.1 Klinični pregled dojk Klinični pregled dojk zajema inspekcijo in palpacijo dojk, pazduh in področij ob ključnici. Zdravnik opazuje bradavici in natančno otipa dojki, pazduhi in nadključnični ter podključnični vdolbini. Pomembno je, da razlikuje fiziološke spremembe od patoloških (Takač, 1998). Zdravnik najprej opazuje dojke in skuša identificirati fizične znake dojke. Opazuje in primerja obe dojki, razlikuje barvo kože, temperaturo, teksturo in venske vzorce. Pozornost je zlasti namenjena vidnim izpuščajem, vidnim bulam, oteklini ali izcedku iz bradavice. Po inspekciji sledi še palpacija, kjer zdravnik fizično s prsti pregleda vsa področja prsi, tkiva in bezgavke, da prepozna zatrdline raka dojke (McDonald, Saslow, & Alciati, 2004). Glede na klinično sliko se zdravnik nato odloči za dodatne preiskave, ponavadi je to mamografija (Borštnar, n.d.). 3.4.2 Mamografija Mamografija je rentgensko slikanje dojk za prikaz mehkih tkiv dojke (Hertl, 2009). Uporablja se kot presejalno orodje za odkrivanje rak dojke pri ženskah, pri katerih ni prisotnih nobenih simptomov. Prav tako se lahko uporablja za odkrivanje in diagnosticiranje bolezni dojk pri ženskah, pri katerih so prisotni znaki, kot so pavšalne bolečine in razklana bradavica. Ima pa tudi osrednjo vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojke, saj lahko pokaže spremembe v dojkah do dveh let, preden jih pacientka ali zdravnik občuti (Radiological Society of North America, n.d.). Mamografija kot standardna metoda slikanja je povzročila zmanjšano umrljivost žensk, zaradi raka na dojki (Kelly, Dean, Comulada, & Lee, 2010). Pokazalo se je, da je učinkovita pri zmanjševanju smrtnosti raka dojke za 30-70 % (Rangarayyan, Ayres, & Desautels, 2007). 6

American Cancer Society (2014) priporoča, da bi ženske stare 40 let in več morale hoditi na mamografijo vsako leto in nato tako dolgo dokler so še v dobrem zdravstvenem stanju. Po Evropskih smernicah pa bi vsem ženskam v starosti od 50 do 69 let morali vsako drugo leto omogočiti mamografsko preiskavo, ki bi morala biti vključena v program javnega zdravstva. To je v skladu s priporočili Mednarodne agencije za raziskave raka in s priporočili Sveta Evrope za presejanje za raka (The European Breast Cancer Coalition, 2007). Najprimernejši čas za mamografijo je prva polovica menstruacijskega ciklusa, najbolje med 5. in 16. dnem. V drugi polovici ciklusa je dojka gostejša in občutljivejša, kar vpliva na mamografsko preglednost in zmožnost dobre kompresije ob slikanju (Hertl, 2009). Pri mamografskem slikanju se dojka stisne med dve ploščici in se slika od zgoraj navzdol in od zunaj navznoter. Slikanje traja približno pol minute. Glede na izdelano mamografsko sliko pa se radiolog odloči še za dodatna rentgenska slikanja, kot so npr. slikanje pod drugačnim kotom, slikanje s stisnjenjem (kompresijo), ciljano slikanje s povečavo ali za katero drugo slikovno preiskavo (Borštnar, n.d.). 3.4.3 Ultrazvok dojk Ultrazvočni pregled dojk omogoča razlikovanje cističnih in solidnih struktur in je dopolnilna preiskovalna metoda kliničnemu pregledu ter mamografiji. Ultrazvok lahko v primeru mamografsko zelo gostega tkiva dojke delno nadomesti mamografijo in z visoko ločljivostjo zazna manjše in neotipljive rake, še posebej v radiološko gostih prsih, ki niso vidni na visoko kakovostni mamografiji. Razlikovanje med benignimi in malignimi tumorji je možno le z določenim tveganjem. Ne moremo pa z ultrazvokom prikazati mikrokalcifikacij in drugih minimalnih sprememb, značilnih za zgodnji rak. Zato se priporoča ultrazvočno preiskavo za oceno stadija raka v sklopu preiskav pred posegom, s katerim ohranimo dojko (Takač, 1998). Ultrazvok je za paciente pogosto na voljo, relativno poceni in pacienti ga dobro prenašajo (Kelly, et al., 2010). 4 PREVENTIVA RAKA DOJK Primarna preventiva pri raku dojke je težko izvedljiva. Znano je, da lahko k preventivi pripomoremo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, vzdrževanjem telesne teže oz. z zdravim načinom življenja. Zato je toliko bolj pomembna sekundarna preventiva oz. zgodnje 7

odkrivanje raka dojke (Hoyer, & Mivšek, 2008). Možnost za ozdravitev je velika, če raka dojke odkrijemo pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja (Onkološki inštitut Ljubljana, n.d.). Izhajati moramo vedno iz ene misli:»če ga ne znamo preprečiti, ga skušajmo vsaj dovolj zgodaj odkriti«(hoyer, & Mivšek, 2008). 4.1 Zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre Preventivna vloga medicinske sestre je zdravstvenovzgojno delo o pomenu in pravilnem samopregledovanju dojk ter pravilnem prepoznavanju možnih sprememb v dojkah. Ženske seznani z nevarnimi spremembami na dojkah, ki so lahko znak bolezni (Klopčič, 2013). Medicinska sestra vodi ženske skozi preventivne preglede in jim pomaga pri doseganju ciljev. K preventivi sodijo zraven samopregledovanja dojk in kliničnega pregleda tudi mamografija (Ličen, Čemažar, & Bernot, 2008). Vloga medicinske sestre pri samopregledovanju dojk je, da motivira ženske za redno in sistematično samopregledovanje dojk, ženske nauči pravilne tehnike samopregledovanja dojk, pri ženskah preveri znanje o samopregledovanju dojk in jim razdeli zloženke, preko katerih se naučijo, kdaj je najprimernejši čas za samopregledovanje dojk, kakšen je način in tehnika samopregledovanja dojk in kam se ženske lahko obrnejo po pomoč, če zaznajo spremembe na dojki (Resperger, 2013). Vsako žensko z znaki raka dojk je potrebno napotiti v specialistični center za bolezni dojk (The European Breast Cancer Coalition, 2007). Že ob postavitvi diagnoze se pri obolelih ženskah kažejo čustvene reakcije, kot so prestrašenost, obup in nemoč (Šmit, 2004). Le medicinska sestra, ki pri pacientki pravočasno prepozna spremembe, ji je sposobna nuditi čustveno oporo ter celostno zdravstveno nego. S svojim znanjem in primernim pristopom učenje prilagodi trenutni situaciji in tako bo pacientka pomirjena ter bo razumela povedano (Ličen, et al., 2008). 4.1.1 Samopregledovanje dojk Vsaka ženska se mora zavedati, da lahko zboli za rakom dojke, vendar je možnost za ozdravitev velika, če bolezen odkrijemo pravočasno. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojke ima ženska sama. Dejstvo je, da veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same s samopregledovanjem (Borštnar, et al., 2006). Prva najvažnejša metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk je torej samopregledovanje dojk. Z zdravstveno vzgojo bi morali vse ženske naučiti samopregledovanja in jih motivirati, da si 8

dojke pregledujejo, saj je to edino uspešno orožje, ki ga ima ženska v svojih rokah. Z zdravstveno vzgojo bi morali vse ženske motivirati, da si svoje dojke pregledajo enkrat mesečno (Hoyer, & Mivšek, 2008). Samopregledovanje dojk ima iz ekonomskih in človeških virov številne prednosti pred drugimi metodami, ker je preprosta, poceni, varna, učinkovita, primerna in izvedljiva tudi v manj razvitih državah, za katere je mamografija nedostopna, zaradi finančnih razlogov (Amoran, & Toyobo, 2015). Amoran, & Toyobo (2015) navajata, da ankete dajejo rezultate, da neprekinjeno opravljanje samopregledovanja dojk zmanjša stopnjo raka za 3,1 %. Pregledovanje dojk je potrebno začeti že pri 20. letu starosti vsak mesec, najbolje 7. do 10. dan od prvega dne zadnje menstruacije. V menopavzi pa si je za pregledovanje potrebno izbrati vedno isti dan v mesecu. Bolečina in zatrdlina, ki jo zatipamo nekaj dni pred mesečnim perilom ali med njim, sta največkrat normalen pojav, saj je rak dojke navadno neboleč (Europa Donna, 2014). Slika 1: Pravilen postopek samopregledovanja dojk Vir: Europa Donna (2014, str. 34) 4.1.2 Zdrav življenjski slog kot preventiva raka dojk Zdrav življenjski slog lahko prepreči večino rakavih bolezni. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na razvoj raka so nezdrav življenjski slog kot so kajenje, nepravilna prehrana, telesna neaktivnost, stres, pretirano uživanje alkohola in pretirano izpostavljanje soncu. Z zdravim 9

načinom življenja pomembno vplivamo na krepitev zdravja, vendar je zanj potrebno skrbeti vsak dan (Vražič, 2014). Potrebno se je zavarovati pred strupi iz okolja in v prehrano uvrstiti živila, ki zmanjšujejo tveganje raka ali vsaj upočasnijo rast rakavih celic. Vitamin D je učinkovito sredstvo za preprečevanje raka na dojki, saj so raziskave pokazale, da pomaga telesu pred celičnimi mutacijami. V telo ga lahko vnesemo tako, da ga telo samo proizvaja ob stiku kože s soncem ali se ga vnaša v telo kot prehransko dopolnilo (Vražič, 2014). Veliko vitamina D se nahaja tudi v mleku in žitih. Zaužiti je potrebno tudi veliko sadja in zelenjave, ki so obogatene z vitaminom C. Dnevno je priporočeno imeti 5 ali več obrokov (Kushi, Byers, Doyle, Bandera, McCullough, Gansler, et al., 2006). Kushi, et al. (2006) priporočajo tudi izogibanje prekomernemu pridobivanju telesne teže v celotnem življenjskem ciklu s fizično aktivnim življenjskim slogom. Za odrasle se svetuje zmerno do naporno fizično aktivnost, 30 minut na dan, 5 ali več dni v tednu. Otroci in mladostniki pa 60 minut zmerne do naporne fizične aktivnosti, prav tako 5 ali več dni v tednu. Ljudem, ki pijejo alkohol, se priporoča, da omejijo vnos do največ dveh pijač na dan za moške in eno pijačo na dan za ženske. Kombinacija tobaka in alkohola pa raka na dojkah še povečuje (Kushi, et al., 2006). 4.2 Državni presejalni program DORA DORA je slovenski državni presejalni program za raka dojk, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsem ženskam omogoča z vnaprejšnjim vabljenjem med 50. in 69. letom starosti pregled z mamografijo, saj je takrat največja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojke. Za rakom dojke sicer lahko zboli vsaka ženska, še bolj pa so dovzetne ženske po 50. letu starosti. Zato DORA vsem ženskam mamografski pregled omogoča na vsaki dve leti (Dora Državni presejalni program za raka dojk, n.d.). Kadivec, & Krajc (2013) navajata, da se je več kot sedemdeset odstotkov žensk, ki so bile prvič vabljene na presejalno mamografijo, udeležilo presejalnega slikanja. Med slikanji so do konca maja 2013 odkrili že več kot 500 primerov raka dojk, med njimi je bilo več kot sedemdeset odstotkov raka dojk v omejeni obliki. 10

4.3 Evropski kodeks proti raku Evropski kodeks proti raku daje nasvete, ki naj bi pripomogli k temu, da bi se, če bi jih upoštevali, zmanjšala obolevnost in umrljivost za rakom (Europacolon Slovenija, n.d.). Odsvetovano je kajenje oz. prenehanje s kajenjem. Priporoča se, da bolniki ne kadijo. Paziti je potrebno na primerno telesno težo, saj je lahko previsoka telesna teža že sama po sebi bolezen in je dejavnik tveganja za raka dojk. Zato se priporoča vsak dan uživanje dovolj različnega sadja in zelenjave, najmanj petkrat na dan z omejitvijo maščob živalskega izvora. Prav tako se priporoča vsakodnevna telesna aktivnost. Odsvetuje se čezmerno pitje alkohola; moški največ dve enoti na dan, ženske največ eno enoto. Svetuje se izogibanje pretiranemu sončenju, še posebej otroci in najstniki. Po 20. letu starosti se vsem ženskam priporoča udeležitev programa za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu ZORA. Po 50. letu udeležitev programa zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA. Prav tako se po 50. letu priporoča za ženske in moške udeležitev programa za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju in danki SVIT. Svetuje pa se tudi udeležitev programa cepljenja proti okužbi z virusom hepatitisa B (Rotovnik Kozjek, Kogovšek, Mlakar Mastnak, Sedej, & Peklaj, 2014). 5 EUROPA DONNA 5.1 Zgodovinski pregled Evropa Donna je bila ustanovljena leta 1994 na pobudo prof. Umberta Veronesija. Slovenija se je že leta 1992 pridružila prvi pobudi za ustanovitev gibanja Europa Donna in je bila leta 1994 v Milanu na ustanovni skupščini Europe Donne med 20 ustanovnimi članicami. Pobudnica slovenske Evrope Donne je prim. Marija Vegelj Pirc. Nacionalni forum Europa Donna je sprva deloval v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije, nato pa se je leta 1997 preoblikoval in organiziral v samostojno slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna (Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, n.d.). 5.2 Evropsko združenje Europa Donna Evropska zveza Europa Donna je neodvisna in neprofitna organizacija, ki združuje članice širom po Evropi ter jih opazarja in združuje v prizadevanjih za boljše izobraževanje o raku dojk. Danes šteje že 47 članic nacionalnih združenj, ki sledijo ciljem in nalogam evropske 11

zveze in so organizacijsko samostojne (Europa Donna - The European Breast Cancer Coalition, n.d.). 5.3 Naloge in cilji Europe Donne Širša javnost je premalo osveščena s problematiko raka dojk, ki je najpogostejša maligna bolezen žensk. Zato je glavna naloga Europe Donne širjenje informacij o bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti (Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, n.d.). 10 ciljev Europe Donne: 1) Širi in izmenjuje informacije o raku dojk po vsej Evropi. 2) Seznanja javnost z boleznimi dojk. 3) Poudarja potrebo po ustreznem pregledovanju in zgodnjem odkrivanju raka dojk. 4) Prizadeva si za najboljše zdravljenje. 5) Prizadeva si za popolno oskrbo pred in po zdravljenju. 6) Prizadeva se za ustrezno usposabljanje zdravstvenih delavcev. 7) Podpira kakovostno strokovno obravnavo in pospešuje njen razvoj. 8) Trudi se za stalno posodabljanje medicinske opreme. 9) Skrbi, da vse ženske v celoti razumejo predlagane možnosti zdravljenja, da sodelujejo v kliničnih študijah in imajo pravico do drugega mnenja. 10) Spodbuja napredek raziskav o raku dojk (Senčar, 2001). 5.4 Slovenska Europa Donna Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je prav tako samostojna, neodvisna, neprofitna organizacija civilne družbe in je ena izmed članic Evropske zveze (Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, n.d.). Povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom in moške. Sledi 10 ciljem Evropske zveze, vendar glavni cilj je vsem ženskam v Sloveniji zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo (Senčar, 2014). 5.5 Aktivnosti in projekti Slovenska Europa Donna vsako leto organizira predavanja in seminarje za paciente in zdrave osebe. Pripravlja zgibanke z osnovnimi informacijami o bolezni dojk in o samopregledovanju dojk. Prav tako 4 krat na leto izda Novice Europa Donna, ki so del Nike, priloge Dnevnika in 12

Nedeljskega dnevnika. Organizira različne delavnice in jezikovne tečaje ter tečaje joge. Izvajajo se različni izleti za paciente, ter vsako leto tradicionalno organizira prireditev»tek in hoja za upanje«, kjer poleg osveščanja o raku dojk in pomenu zdravega načina življenja, zbirajo sredstva za posodabljanje medicinske opreme. Najbolj izrazite pa so aktivnosti v mesecu oktobru, saj je ta mesec svetovni mesec boja proti raku dojk, imenovan rožnati oktober. Zaznamovan je s simbolom rožnate pentlje, ki pomeni solidarnost in boj proti raku dojk. Slovenska Europa Donna pa se tudi vedno pridružuje aktivnostim ob 15. oktobru dnevu zdravih dojk. Takrat ponovno opozarjajo na zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano, vzdrževanje normalne telesne teže in vsakodnevno telesno dejavnost (Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, n.d.). 13

6 EMPIRIČNI DEL 6.1 Raziskovalna vprašanja V diplomskem delu smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja: Ali so ženske osveščene o raku dojke? Ali ženske pravilno izvajajo samopregledovanje dojk? Ali ženske poznajo organizacijo Europa Donna in kdo jim posreduje največ informacij o organizaciji Europa Donna? Predpostavljali smo: da so ženske, starejše kot 30 let, bolj osveščene o raku dojke kot ženske mlajše od 30 let, da več kot polovica anketiranih žensk neredno izvaja samopregledovanje dojk, da več kot polovica anketiranih žensk ne pozna organizacije Europa Donna. 6.2 Raziskovalne metode V diplomskem delu je uporabljena opisna oz. deskriptivna metoda dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo pridobili iz strokovne literature, knjig in člankov. Za pridobitev empiričnih podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 21 vprašanj. Za računalniško obdelavo in grafični prikaz podatkov sta bila uporabljena Microsoft Word in Microsoft Excel. 6.3 Raziskovalno okolje Raziskava je bila izvedena v okolici Ptuja. 6.4 Raziskovalni vzorec Razdeljenih je bilo 100 anketnih vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 95 (n=95), katerih odgovori so bili vključeni v analizo. V raziskavi je sodelovalo 35 žensk starih manj kot 30 let in 60 žensk starih več kot 30 let. 14

6.5 Etični vidik Raziskava je bila izvedena na prostovoljni ravni z možnostjo odklonitve anketiranja. Ženske so bile seznanjene z namenom in cilji raziskave, z načelom zaupnosti in varovanja osebnih podatkov, ter z anonimnostjo. Upoštevana so bila načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije ter Helsinška deklaracija. 15

7 REZULTATI V raziskavi je sodelovalo 95 žensk, od tega je bilo 37 % (n=35) žensk starih manj kot 30 let in 63 % (n=60) žensk starih več kot 30 let. Graf 1: Poznavanje organizacije Europa Donna 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 73% DA 27% NE Iz grafa lahko razberemo, da 73 % (69) anketiranih žensk pozna organizacijo Europa Donna, 27 % (26) anketiranih žensk pa organizacije ne pozna oz. še niso slišale zanjo. Graf 2: Poznavanje vloge Europe Donne 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 16% 53% 23% 8% Državni presejalni program za raka dojk Slovensko združenje za boj proti raku dojk Zgodnje odkrivanje raka dojk Ni odgovora Kaj je Europa Donna je vedelo samo 53 % (50) anketiranih žensk. 16 % (15) jih meni, da je to Državni presejalni program za raka dojk, 23 % (22) anketiranih žensk pa meni, da Europa Donna pomeni zgodnje odkrivanje raka dojk. 8 % (8) žensk na vprašanje ni podalo odgovora. 16

Graf 3: Informacije o organizaciji Europa Donna 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 44% 22% 2% 6% 25% 1% 44 % (42) anketiranih žensk je največ informacij o organizaciji Europe Donne pridobilo na internetu, temu sledi 25 % (24) žensk, ki je kot odgovor obkrožilo drugo, z dopisom, da so dobile informacije na televiziji, preko revij in časopisov. Sledi 22 % (21) žensk, ki je informacije dobilo preko prijateljev in sorodnikov, 6 % (5) pri zdravniku in 2 % (2) od medicinske sestre. 1 % (1) žensk odgovora ni podalo. Graf 4: Prebiranje literature o organizaciji Europa Donna 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 68% 25% 7% DA NE Ni odgovora Anketirane ženske zelo malo prebirajo literaturo o organizaciji Europe Donne preko knjig, člankov, revij in zloženk. Prebira jih samo 25 % (24) žensk, 68 % (64) pa literature ne prebira. 7 % (7) anketiranih žensk na vprašanje ni odgovorilo. 17

Graf 5: Član/članica Europe Donne 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 22% Bolnice z rakom dojke 64% 13% 1% Zdrave ženske Bolnice, zdrave ženske in moški Ni odgovora Anketirane ženske so v 64 % (61) pravilno odgovorile na vprašanje, kdo lahko postane član oz. članica Europe Donne. To so bolnice, zdrave ženske in moški. 22 % (21) žensk je mnenja, da so to lahko samo bolnice z rakom dojke, 1 % (1) žensk, da so to zdrave ženske. 13 % (12) anketiranih žensk na vprašanje ni odgovorilo. Graf 6: Znanje o raku dojke 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% < 30 > 30 67% 45% 43% 25% 6% 5% 6% 0% 0% 3% Zelo slabo Slabo Dobro Zelo dobro Ni odgovora Kako bi ženske same sebe ocenile glede znanja o raku dojke, je 67 % (40) anketiranih žensk starih več kot 30 let odgovorilo z dobro, 25 % (15) žensk je odgovorilo, da raka dojke slabo pozna, 5 % (3) žensk ga zelo slabo pozna, nobena ženska ni ocenila, da bi raka dojk zelo dobro poznala, 3 % (2) žensk na vprašanje ni podalo odgovora. Ženske stare manj kot 30 let, pa so v 45 % (16) ocenile, da raka dojke slabo poznajo, dobro ga pozna 43 % (15) žensk, 6 % (2) ga zelo dobro pozna ter prav tako 6 % (2) žensk raka dojke zelo slabo pozna. 18

Graf 7: Nevarna znamenja za nastanek raka na dojki Bolečina Sprememba velikosti ali oblike dojke 14 19 24 29 > 30 < 30 Spremenjena koža dojk 17 31 Ugreznjene prsne bradavice 15 36 Krvav izcedek iz bradavice 20 35 Novonastala zatrdlina v dojki 31 57 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 Število anketiranih žensk Na vprašanje, katera so nevarna znamenja za nastanek raka na dojki, so imele anketirane ženske možnost obkrožiti več odgovorov. Kar 88 anketiranih žensk meni, da je prvo znamenje novonastala zatrdlina v dojki, od tega 57 žensk (95 %) starih več kot 30 let in 31 žensk (89 %) starih manj kot 30 let. 55 žensk je navedlo krvav izcedek iz bradavice (35 žensk (58 %) starih > 30 let in 20 žensk (57 %) starih < 30 let), 51 žensk je odgovorilo, da so to ugreznjene prsne bradavice (36 žensk (60 %) starih > 30 let in 15 žensk (43 %) starih < 30 let), 48 žensk je obkrožilo spremenjeno kožo dojk (31 žensk (52 %) starih > 30 let in 17 žensk (49 %) starih < 30 let), prav tako je 48 žensk obkrožilo spremembo velikosti in oblike dojke (29 žensk (48 %) starih > 30 let in 19 žensk (54 %) starih < 30 let). 38 žensk, od tega 24 žensk (40 %) starih več kot 30 let in 14 žensk (40 %) starih manj kot 30 let, pa je navedlo kot znamenje bolečina, katera edina ni simptom nastanka raka na dojki. 19

Graf 8: Potencialna tveganja za nastanek raka dojke Dojenje Ženske, ki niso nikoli rodile oz. so rodile prvič po 30. letu starosti 2 0 8 15 > 30 < 30 Rak dojke v družini 30 54 Starost nad 50 let 13 26 Genetske spremembe 26 30 Nezdrav življenjski slog 12 26 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 Število anketiranih žensk Pri vprašanju, katera so potencialna tveganja za nastanek raka dojke, so imele anketirane ženske prav tako možnost obkrožiti več odgovorov. Iz grafa je razvidno, da je kar 84 anketiranih žensk, od tega 54 žensk (90 %) starih več kot 30 let in 30 žensk (86 %) starih manj kot 30 let, prepričanih, da je potencialno tveganje za nastanek raka na dojki, rak dojke v družini. 56 žensk je odgovorilo (30 žensk (50 %) starih > 30 let in 26 žensk (74 %) starih < 30 let), da so to genetske spremembe, 39 žensk meni (26 žensk (43 %) starih > 30 let in 13 žensk (37 %) starih < 30 let), da je to starost nad 50 let, 38 nezdrav življenjski slog (26 žensk (43 %) starih > 30 let in 12 žensk (34 %) starih < 30 let) in 23 žensk je obkrožilo (15 žensk (25 %) starih > 30 let in 8 žensk (23 %) starih < 30 let), da obstaja potencialno tveganje pri ženskah, ki niso nikoli rodile oz. so rodile prvič po 30. letu starosti. Dojenje je edini razlog, ki ni potencialno tveganje za raka dojke, čeprav 2 ženski (3 %) nad 30 let menita, da je dojenje potencialno tveganje. 20

Graf 9: Samopregledovanje dojk 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 78% DA 22% NE 78 % (74) anketiranih žensk je na vprašanje ali si samopregledujejo dojke odgovorilo z da, 22 % (21) žensk si dojk ne pregleduje. Graf 10: Pogostost pregledovanja dojk 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 7% 27% 12% 5% 27% 22% 1-krat na teden 1-krat na mesec 1-krat na 3 mesece Na pol leta Ko se spomnim Ni odgovora 74 anketiranih žensk, katere si pregledujejo dojke, so na vprašanje o pogostosti pregledovanja dojk podale sledeče odgovore. 27 % (26) anketiranih žensk si dojke najpogosteje pregleduje 1-krat na mesec in prav tako 27 % (26) anketiranih žensk kadar se spomnijo. Temu sledi 12 % (11) anketiranih žensk, ki si dojke pregledujejo 1-krat na 3 mesece, 7 % (6) žensk si dojke pregleduje 1-krat na teden, 5 % (5) žensk pa na pol leta. 22 % (21) žensk na vprašanje ni podalo odgovora, saj si dojk ne pregleduje, od tega 13 žensk starih pod 30 let in 8 žensk starih nad 30 let. 21

Graf 11: Razlogi za nepregledovanje dojk 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1% 2% 4% 11% 1% 3% 78% Strah me je, da bi kaj odkrila Dojk si ne znam pregledati Ne vem kako bi se lotila pregledovanja Pozabim si pregledati dojke Pregledovanje dojk se mi zdi nepotrebno Drugo Ni odgovora Največji razlog pri ženskah za nepregledovanje dojk je, da si 11 % (10) anketiranih žensk dojke pozabi pregledati, 2 % (2) anketiranih žensk si dojk ne zna pregledati, prav tako se 4 % (4) anketiranih žensk pregledovanja dojk ne zna lotiti, 1 % (1) anketiranih žensk je strah, da bi kaj odkrile, eni (1 %) anketirani ženski pa se pregledovanje dojk ne zdi potrebno. 78 % (74) žensk odgovora ni podalo, ker si dojke pregledujejo. Graf 12: Pravilen postopek samopregledovanja dojk 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 83% 5% 5% 7% Postopek 1 Postopek 2 Postopek 3 Ni odgovora 83 % (79) anketiranih žensk se je odločilo za postopek 3, kateri opisuje pravilen postopek samopregledovanja dojk. Za postopek 1 se je odločilo 5 % (5) anketiranih žensk, prav toliko tudi za postopek 2, 5 % (5) anketiranih žensk. 7 % (6) anketiranih žensk na vprašanje ni odgovorilo. 22

Graf 13: Pričetek samopregledovanja dojk 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 62% 23% 13% 2% V mladosti pri 20. letih starosti Med 30. in 40. letom starosti Po 40. letu starosti Samopregledovanje dojk ni potrebno 62 % (59) anketiranih žensk je prepričanih, da je potrebno s pregledovanjem dojk pričeti že v mladosti pri 20. letih starosti, kar je tudi pravilen odgovor. 23 % (22) žensk meni, da je potrebno pričeti s samopregledovanjem med 30. in 40. letom starosti, 13 % (12) žensk pa meni, da šele po 40. letu starosti. 2 % (2) anketiranih žensk je mnenja, da samopregledovanje dojk sploh ni potrebno. 23

Graf 14: Najugodnejši čas samopregledovanja dojk pri redni menstruaciji 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 8% 3% 30% 20% 25% 14% Pred menstruacijo Med menstruacijo Po menstruaciji (10. dan od prvega dne menstruacije) Po menstruaciji (10. dan od zadnjega dne menstruacije) Katerikoli dan v mesecu Ni odgovora Najugodnejši čas samopregledovanja dojk pri redni menstruaciji je 10. dan od prvega dne menstruacije, in tako je odgovorilo kar 30 % (28) anketiranih žensk. 25 % (24) jih je mnenja, da je to lahko katerikoli dan v mesecu, 20 % (19) žensk meni, da je to po menstruaciji 10. dan od zadnjega dneva menstruacije, 8 % (8) žensk meni, da je najugodnejši čas samopregledovanja dojk pred menstruacijo in 3 % (3) žensk med menstruacijo. 14 % (13) žensk na vprašanje ni podalo odgovora. Na vprašanje glede najpomembnejšega časa samopregledovanja dojke pri redni menstruaciji naj bi odgovarjale le ženske z redno menstruacijo. 24

Graf 15: Najugodnejši čas samopregledovanja dojk pri neredni menstruaciji in v menopavzi 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 78% 1% 21% Vsak mesec na enak izbrani dan Samopregledovanje ni potrebno Ni odgovora Pri neredni menstruaciji oz. v menopavzi je najugodnejši čas samopregledovanja dojk vsak mesec na enak izbrani dan, tako meni 78 % (74) anketiranih žensk. 1% (1) žensk meni, da samopregledovanje dojk ni potrebno, 21 % (20) anketiranih žensk na vprašanje ni odgovorilo. Na vprašanje naj bi odgovarjale le ženske z neredno menstruacijo in v menopavzi. Če primerjamo rezultate grafa 14 in 15 ugotovimo, da ženske 15. in 16. vprašanja v anketnem vprašalniku niso razumele, saj so na obe vprašanji v večini odgovarjale tako ženske z redno menstruacijo kot ženske z neredno menstruacijo ali v menopavzi. 25

Graf 16: Udeležba predavanja o programu Europa Donna, raku dojke in samopregledovanju dojk v domačem kraju 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 86% 13% 1% DA NE Ni odgovora Anketirane ženske bi se v 86 % (82) udeležile predavanja o programu Europa Donna, raku dojke in samopregledovanju dojk, če bi se to odvijalo v njihovem domačem kraju. 13 % (12) anketiranih žensk se predavanja ne bi udeležilo. 1 % (1) žensk na vprašanje ni podalo odgovora. 26

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA V diplomskem delu smo predstavili raka dojke in organizacijo Europa Donna, katera ima glavni cilj širiti informacije širši javnosti o tej bolezni z različnimi aktivnostmi in projekti. Prav tako pa je za ženske pomembno samopregledovanje dojk, ki bi ga morale izvajati že od 20. leta starosti dalje. V raziskavo je bilo vključenih 95 anketirank, od tega 35 žensk starih manj kot 30 let in 60 žensk starih več kot 30 let. S pomočjo raziskave smo dobili odgovore na 3 raziskovalna vprašanja. Pri prvem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, ali so ženske osveščene o raku dojke. Predpostavljali smo, da so ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke kot ženske pod 30 let starosti. 67 % anketiranih žensk starih več kot 30 let je odgovorilo, da so dobro osveščene o raku dojke, medtem ko so ženske stare manj kot 30 let odgovorile, da so dobro oz. zelo dobro osveščene o raku dojke v 49 %. Iz tega je razvidno, da so torej anketirane ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke kot ženske pod 30 let starosti. Anketiranke smo vprašali tudi, katera so nevarna znamenja za nastanek raka na dojki. Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno poznavanje nevarnih znamenj, kot so sprememba velikosti ali oblike dojke, spremenjena koža dojk, ugreznjene prsne bradavice, krvav izcedek iz bradavice in novonastala zatrdlina v dojki (Kumar, 2000). Kot najpomembnejšo nevarno znamenje je 95 % anketiranih žensk starih nad 30 let opredelilo novonastalo zatrdlino v dojki, medtem ko so ženske stare pod 30 let novonastalo zatrdlino v dojki opredelile v 89 %. To znamenje je seveda eno izmed najpomembnejših, ki jo ženske najprej zaznajo. 40 % anketiranih žensk nad 30 let in 40 % anketiranih žensk pod 30 let je kot nevarno znamenje obkrožilo bolečino, katera edina ni simptom nastanka raka na dojki (Kumar, 2000). Na vprašanje, katera so potencialna tveganja za nastanek raka na dojki, pa so v večini kot prvo opredelile rak dojke v družini, in sicer 90 % žensk starih več kot 30 let in 86 % žensk starih manj kot 30 let. 3 % anketiranih žensk nad 30 let pa je kot odgovor podalo dojenje, kar je nepravilen odgovor. Dojenje dlje kot 1 leto in večje število porodov zmanjša tveganje za nastanek raka na dojki (Borštnar, et al., 2006). Iz teh podatkov lahko razberemo, da so anketirane ženske stare nad 30 let bolj osveščene o raku dojke kot ženske pod 30 let starosti. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo želeli ugotoviti, ali si ženske pravilno samopregledujejo dojke. Ugotovili smo, da si 78 % anketiranih žensk samopregleduje dojke, 27

22 % anketiranih žensk pa si dojk ne pregleduje. Kot najpogostejši razlog za nepregledovanje dojk je 11 % anketiranih žensk opredelilo, da si dojke pozabi pregledati. Ženske bi si morale dojke pregledovati že od mladosti dalje, od 20. leta starosti, 1-krat na mesec. Ženske z redno menstruacijo, bi to morale storiti 7. - 10. dan od prvega dne zadnje menstruacije, ženske v menopavzi ali z neredno menstruacijo pa vsak mesec na enak izbrani dan (Europa Donna, 2014). Samo 27 % anketiranih žensk si dojke pregleduje 1-krat na mesec, kakor je tudi pravilno. 44 % anketiranih žensk pa si dojke pregleduje redkeje kot 1-krat na mesec oz. kadar se spomnijo, kar pomeni, da si jih ne pregledujejo redno kakor bi morale. S pravilnim postopkom samopregledovanja dojk je seznanjenih kar 83 % anketiranih žensk, kar je zelo dober podatek, saj nam da vedeti, da ženske vedo, kako se lotiti samopregledovanja dojk. Borštnar, et al. (2006) pravijo, da se mora vsaka ženska zavedati, da lahko zboli za rakom dojke, vendar je možnost za ozdravitev velika, če se bolezen odkrije pravočasno. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojke ima ženska sama. 62 % anketiranih žensk je seznanjenih, da morajo s samopregledovanjem dojk pričeti v mladosti, pri 20. letih starosti, vendar je le 30 % žensk odgovorilo, da je najugodnejši čas samopregledovanja dojk, pri redni menstruaciji, 7. - 10. dan od prvega dne zadnje menstruacije. V menopavzi oz. pri neredni menstruaciji pa je najugodnejši čas samopregledovanja dojk na enak izbrani dan v mesecu, kot je odgovorilo 78 % anketiranih žensk. Iz vseh teh podatkov lahko razberemo, da več kot dve tretjini anketiranih žensk pravilno izvaja postopek samopregledovanje dojk, vendar ga skoraj polovica žensk izvaja neredno. Prav tako je več kot polovica žensk seznanjenih, da je potrebno pričeti s samopregledovanjem dojk že v mladosti, ampak so premalo seznanjene o najugodnejšem času samopregledovanja dojk pri redni menstruaciji. Pri tretjem raziskovalnem vprašanju smo želeli ugotoviti, ali ženske poznajo organizacijo Europa Donna in kdo jim posreduje največ informacij o organizaciji Europa Donna. 73 % anketiranih žensk organizacijo Europa Donna pozna, 27 % anketiranih žensk pa organizacije ne pozna. 53 % anketiranih žensk je vedelo, da je to Slovensko združenje za boj proti raku dojk in 64 % žensk, da ta vključuje bolnice, zdrave ženske in moške. Klopčič (2013) poudarja, da je medicinska sestra tista, ki opravlja zdravstveno vzgojno delo o pomenu in pravilnem izvajanju samopregledovanja dojk, ženske seznani s prepoznavanjem sprememb na dojkah ter jih prav tako seznani z organizacijo Europa Donna. Največ informacij o organizaciji Europa Donna je 44 % anketiranih žensk pridobilo na internetu, 25 % žensk je dopisalo, da so informacije pridobile na televiziji, v časopisih in v revijah. Od medicinske 28

sestre je informacije o organizaciji Europa Donna dobilo samo 2 % anketiranih žensk. Podatki nam povedo, da več kot polovica žensk pozna organizacijo Europa Donna in, da so največ informacij pridobile na internetu. 29

9 SKLEP Rak dojke ostaja še vedno najpogostejši rak pri ženskah. Z leti se delež raka povečuje, vendar se preživetje pacientk izboljšuje. Zavedati se moramo, da lahko v nekaterih primerih k preprečitvi raka dojke pripomore pravilna prehrana, telesna aktivnost, vzdrževanje telesne teže, zdrav način življenja, samopregledovanje dojk ter udeležba presejalnih programov raka dojk. V diplomskem delu smo ugotavljali osveščenost žensk o raku dojke ter poznavanje organizacije Europa Donna. Z raziskavo smo potrdili, da so anketirane ženske dobro osveščene o raku dojke in o postopku samopregledovanja dojk, vendar menimo, da bi se ženske v našem okolju kljub temu morale več izobraževati o pomenu rednega samopregledovanja dojk. O vlogi, ki jo ima organizacija Europa Donna pa je osveščenih samo polovica žensk. Organizirati bi bilo potrebno izobraževanje v njihovem domačem kraju, da se ženskam praktično pokaže kako si samopregledati dojke, kdaj je najprimernejši čas za samopregledovanje dojk, jih poučiti o samem raku dojke ter osvestiti, kaj je organizacija Europa Donna in čemu je namenjena. Tako bi ženske bolj pogosto, redno in pravilno izvajale samopregledovanje dojk in preventivno boljše poskrbele za svoje zdravje. Preventiva raka dojk je zelo pomembna, kajti če ga odkrijemo pravočasno, je velika možnost za ozdravitev. Tukaj imajo pomembno vlogo medicinske sestre, ki morajo ženske seznaniti z nevarnimi znamenji za nastanek raka dojke ter dejavniki tveganja. Posredovati jim je potrebno čim več informacij o raku dojke in jih motivirati za redno in sistematično samopregledovanje dojk. Motivirati je potrebno tudi ženske, da se vključijo v organizacijo Europa Donna, katera osvešča ženske o sami bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti. Ta zajema samopregledovanje dojk, zdrav življenjski slog in mamografijo, ki je ena najpomembnejših metod za zgodnje odkrivanje raka dojke. Menimo, da bi se ženske morale bolj zavedati, kako zelo pomembno je samopregledovanje dojk in kako pomembno je po 50. letu redno obiskovanje mamografije, saj ta zmanjša umrljivost žensk zaradi raka na dojki. Zavedati se moramo, kot pravi star pregovor:»preventiva je boljša, kot kurativa.«30