STABILNI IZOTOPI
|
|
- Marijana Černe
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 STABILNI IZOTOPI
2 Stabilni izotopi kateri in zakaj Izotopi so prvine z istim številom protonov in različnim številom nevtronov v jedru. Radioaktivni izotopi so večinoma izotopi težkih prvin (Sr, Nd, Hf, Os, Pd), ki običajno tvorijo ionske vezi, se pojavljajo le v enem oksidacijskem stanju, razlika med masami obravanavanih izotopov pa je zanemarljiva. Njihova uporaba v geokemiji temelji na radioaktivnem razpadu jedra. Pri stabilnih izotopih je verjetnost takega razpada jedra zanemarljiva, zato so stabilni.
3 Stabilni izotopi imajo zelo podobne kemijske lastnosti, a različne mase. Te malenkostne razlike v masah se odražajo v nekoliko različni moči vezi z drugimi prvinami. Razlike v moči vezi so razlog za frakcionacijo izotopov med soobstojne faze, ko potekajo fizikalne ali kemijske reakcije med njimi. Frakcionacija je temelj geokemije stabilnih
4 Najpomembnejši so stabilni izotopi lahkih prvin kisik (O), vodik (H), ogljik (C), dušik (N) in žveplo (S), ki sestavljajo lito, hidro, atmo in biosfero. Uporabljamo tudi litij (Li), bor (B), silicij (Si) in klor (Cl). Z razvojem analitskih tehnik lahko zaznamo tudi majhna odstopanja pri težjih prvinah. IA IIIA IIA H 3 Li Na Mg K Rb IIIB Ca Sc Sr Y Actinides Ti VB 23 VIB V Cr Mn W Ta Rf IB 26 Tc Hs VIA VIIA VIIIA Co Ir IIB 14 Al 7 C 15 Si 8 N O 16 P S 9 10 F 17 Ne 18 Cl Ar Ni Cu Pt Au Zn Cd Hg Ga Ge As In Sn Tl Pb Sb Bi Se Te Po Br Kr I Xe 86 At Rn Mt La Ac Ce Th Pr Pa Nd Pm Sm Eu Gd Tb U Np Pu He 29 Ru Rh Pd Ag Re Os Sg Bh Db Fe 6 B 13 VIIIB VIIB 25 Nb Mo Hf Ra Lanthanides IVB Zr Cs Ba Fr 5 Limited or recent use only Omejena uporaba 11 VA 2 Standard Repertoire Običajna uporaba Be IVA Am Cm Bk Dy Cf Ho Es Er Tm Yb Fm Md No Lu Lr
5 Skupne značilnosti stabilnih izotopov so: Nizka atomska masa. Razlike med masami izotopov neke prvine so relativno velike. Tvorijo vezi z bolj kovalentnim značajem. Prvine obstajajo v več kot enem valenčnem stanju (C, N, S), tvorijo veliko različnih spojin (O) in so pomembna sestavina naravnih trdnih in tekočih snovi. Obilnost redkega izotopa je dovolj visoka (najmanj 1/10%), da jo je možno izmeriti z razpoložljivimi analitskimi metodami.
6 Zaradi majhne atomske mase, je že absolutno majhna razlika med masami posameznih izotopov relativno dovolj velika, da vpliva na nekoliko različno obnašanje posameznega izotopa. Razlike v masi in obilnosti izotopov: Prvina Št. izotopov m/m Obilnost(%) H Li B C N O Mg Si S Cl Fe /6 1/10 1/12 1/14 2/16 2/24 2/28 4/32 2/35 4/ , , , , , ,0.038, ,10.0, ,4.67, ,0.75,4.21, , ,91.75,2.12,0.28
7 Vodik Ogljik Dva stabilna izotopa 12C in 13C ter radioaktivni 14C. Kisik Dva stabilna izotopa 1H (protij) in 2H ali D (deuterij) in radioaktivni 3H (tritij), z razplovno dobo 12,26 let. Trije stabilni izotopi za atomskimi masami 16, 17 in O je tako malo, da obravnavamo le 16O in 18O. Žveplo Štirje stabilni izotopi z masami 32, 33, 34 in 36, a zaradi majhne obilnosti preostalih dveh, obravnavamo le 32S in 34S.
8 Uporaba stabilnih izotopov Geotermometrija paleoklimatologija Prepoznavanje procesov Sledila Mehanizmi reakcij
9 Izotopska frakcionacija Frakcionacija je delna ločitev dveh izotopov iste prvine, ki vodi do različnega razmerja teh izotopov do izotopskih anomalij. Pojavi se pri: 1. Reakcijah izotopske izmenjave, kjer se izotopi razporedijo med različne molekule, ki vsebujejo to prvino. 2. Enosmernih ali nepopolnih reakcijah. 3. Fizikalnih procesih kot so izhlapevanje/kondenzacija, taljenje/kristalizacija, adsorpcija/desorpcija, difuzija.
10 Reakcije izotopske izmenjave, kjer se izotopi razporedijo med različne molekule, ki vsebujejo to prvino. CO2, ki je vseboval le 16O se je mešal z vodo, ki je vsebovala le 18 O, dokler ni bilo doseženo ravnotežje med vsemi štirimi vrstami. ½C 16O2 + H218O ½C 18O2 + H216O V ravnotežju bo razmerje 18O/16O v vodi in plinu skoraj enako, a ne popolnoma zaradi različne moči vezi v spojinah. Izmenjava med nizko 18O hidrotermalno raztopino in glinencem v ohlajajočem se granitnem plutonu. 8H216O + KAlSi318O 8H218O + KAlSi316O O glinenec 18 O glinenec 16
11 Enosmerne ali nepopolne reakcije so tiste, kjer zaradi nizke hitrosti reakcije (zlasti pri nizkih temperaturah) ravnotežna izotopska frakcionacija ni dosežena. Pri bakterijski redukciji sulfatnega železa hitreje nastajajo sulfidi (S2, HS, H2S) z lahžjim izotopom, tako da je 32S različno obogaten v posameznih vrstah sulfidov, 34 S pa v rezidualnem SO42. k2 SO42 H234S 34 k1 SO42 H232S 32 k1 > k2 Fizikalni procesi. Ob izparevanju se lahki izotopi 1H in 16O kopičijo v
12 Kako na frakcionacijo vpliva...? Difuzija Destilacija Majhen vpliv, a težji izotopi bodo pogosteje povezani s prvinami z visokim ionskim potencialom. Kristalna kemija Lahki izotop bo obogaten v plinski fazi. Kemizem glavnih prvin Lahki izotop bo obogaten v smeri transporta. Velik vpliv pri diamant grafit, majhen pri kalcit aragonit. Kristalografska kontrola
13 Delta označba Razmerja med stabilnimi izotopi vedno navajamo tako, da je težji izotop v števcu, lažji v imenovalcu, v promilih ( ) in kot odstopanje (δ) od nekega standarda.. O O O O vzorec s tan dard 3 δ 18O = 10 18O 16 O s tan dard Pozitivna vrenost pomeni obogatitev s težjim izotopom glede na standard.
14 Za kisik je običajni standard SMOW (Standard Mean Ocean Water), le v primeru karbonatov PDB (Pee Dee Belemnit). Standarda sta povezana z enačbo: δ18opdb = 1,03086 δ18osmow + 30,86 Vodikove izotope δd podajamo glede na SMOW, ogljikove δ13c glede na PDB, dušikove δ15n atmosferski dušik (ATM) in Žveplo glede na troilit iz železovega meteorita iz Canyon Diabla (CDT).
15
16 Frakcionacijski faktor Frakcionacijski faktor α je razmerje izotopskih razmerij (R) v dveh fazah (npr. karbonat in voda): α A B RA RB α kremen magnetit 18O 16 O kremen = 18 O 16 O magnetit α je blizu 1, ker se razmerji ločita v promilih. α se pribilžuje 1, ko temperatura narašča. Frakcionacijo izotopov med dve fazi pogosto izrazimo kot razliko: ΔA B = δa + δb
17 Odnos med α in Δ je: Δ (α 1) 103 oz. Δ 103 lnα oz. α = K1/n V ravnotežju velja αa B = (K/K )1/n n K število izmenjanih atomov ravnotežna konstanta pri neskončni temperaturi
18 Razlogi za frakcionacijo Masno odvisna frakcionacija: Ravnotežna izotopska frakcionacija Razlika v vezni energiji izotopov v spojini Kinetična izotopska frakcionacija Razlike v povprečni hitrosti reakcij različnih izotopov Obe bosta diferencirali 18O/16O približno dvakrat toliko kot 17O/16O. Masno neodvisna frakcionacija: Odvisna od kvantno mehanskega izraza simetrije. Pojavi se v molekulah kot so O3 in SO2 in odraža le identiteto (in ne mase) atomov, zato enako frakcionira 17O and 18O. Odvisna od valovnih dolžin foto disociacijskih rekcij, ki so značilne za posamezen izotop. Verjetno je bila pomembna v solarni meglici.
19 Ravnotežna izotopska frakcionacija Kontrolira raporeditev izotopov, kadar je sistem blizu termodinamičnemu ravnotežju. Magmatske in (do neke mere) metamorfne kamnine Nekateri procesi v meteoritih Hidrotermalni procesi Najbolj ustrezna pri visokotemperaturnih problemih. Manj pomembna pri procesih, ki vključujejo plinske faze, biološke reakcije ali prenos. Največja je med stanji določene prvine, v zelo različnih okoljih kemijske vezi. Različna oksidacijska stanja: N0 vs. N 3 vs. N+5... Različni partnerji vezave: H vs. H O vs. CH...
20 Nastane zaradi prevodnega (translational), krožnega (rotacijskega) in vibracijskega gibanja: Molekul v plinih in tekočinah Atomov v kristalnih mrežah (samo vibracijsko!) Rotacija je možna okrog obeh y in x osi. Okrog z osi obstaja radialna simetrija, zato okrog nje, po kvantni mehaniki, rotacija ni mogoča. Prevodno gibanje je možno v vseh treh smereh. V večatomskih molekulah so možni načini rotacijskega in vibracijskega gibanja kompleksnejši. vibracijsk a prevodna
21 Atomi lažjega izotopa vibrirajo z višjimi frekvencami, zato so z drugimi atomi vezani šibkeje, kot težji izotopi. Sistem se bo premikal proti konfiguraciji z najnižjo energijo izotopi se bodo porazdelili tako, da bodo vse tri vrste gibanja najmanjše možne. Ta je običajno najvišja za kovalentne in najnižja za ionske vezi. R ½C 16O2 + H218O ½C 18O2 + H216O α CO2 H 2O = CO2 RH 2O = 1,0233 Pri 25 C je v ravnotežju 18O/16O višje v CO2 kot v H2O.
22 Molekula s težjim izotopom (D D) je na nižjem nivoju ničelne točke energije (ZPE) kot ista molekula z lažjim izotopom (H H). Vezi z visoko potencialno energijo lažje razpadejo. Moč vezi je različna za lahki in težki izotop. Katera vez bo najlažje razpadla?
23 Ravnotežna frakcionacija in temperatura Razlika med ničelnima točkama energije med lahkim in težkim izotopom se z višanjem temperature povečuje. Pri višji temperaturi si postajata moči vezi podobni, zato se frakcionaciski faktor približuje 1. α je obratno sorazmeren s T. T < 200 oc 1 α = 1+ T T > 200 oc 1 α = 1+ 2 T Pri nižji temperaturi bosta izotopa bolj
24 Izračunane vrednosti α18o v sistemu CO2 H2O za 1/T in 1/T2.
25 Ravnotežna frakcionacija in sestava Težjega izotopa bo več v fazi, v kateri je najmočneje vezan (oz. bo v najnižjem energijskem stanju). Trdno > tekoče > plinasto 18O bo močno obogaten v karbonatu, ker je tam trdno vezan z majhnim, visoko nabitim C4+, v primerjavi s šibkejšim H+. Kovalentno > ionsko Kremen s kovalentno vezjo je z 18O najbogatejši mineral. Struktura kristala (ar cc) je manj pomembna. 18Occ voda = δ18occ δ18ovoda = 30 ( 18Oarag cal=0,5 ). Majhen vpliv izomorfnega nadomeščanja (Ba Ca). 18OBa cc voda = 25 in 30 za Ca cc voda.
26 Kinetična izotopska frakcionacija Hitre, enosmerne in nepopolne reakcije. Biološko povzročene reakcije. Razlogi: Različna hitrost plinskih molekul. Preferenčna reaktivnost lažjih izotopov.
27 Različna hitrost plinskih molekul Kinetične energije molekul idealnih plinov so enake. Razliko v masi (težki/lahki izotop) mora torej nadomestiti (kompenzirati) hitrost. 1 2 Ek kinetična energija E = mv k 2 m v Primerjajmo dve molekuli CO2: 12C16O 2 (masa = *16 = 44) masa hitrost
28 Če gre za idealen plin: in sta njuni energiji enaki velja: mav A = mb vb Razmerje njunih hitrosti je: 1/ 2 1/ 2 v A mb 45 = = = vb m A 44 V istem času se 12C16O2 razprši (difundira) 1,1 % dlje kot 13C16O2. V naravi plini niso idealni. Hitrost je manjša zaradi trkov zato je manjša tudi frakcionacija.
29 Preferenčna reaktivnost lažjih izotopov C H je manj trdna, lažje popusti, kot vez C D. Kadar reakcija ne poteče do ravnotežja, bo v produktih obogaten lažji izotop. Velika kinetična frakcionacija je običajna v biološko kataliziranih reakcijah. Fotosinteza (nizek δ13c). Bakterijska redukcija (nizek δ34s).
30 Kinetična frakcionacija je lahko učinkovitejša od ravnotežne. Ravnotežna frakcioancije je odvisna od neuravnoteženosti konstant hitrosti reakcije v smeri poteka in obratni smeri, kinetični faktor pa le od hitrosti v smeri reakcije. Reakcije z lahkimi izotopi v obe smeri potekata hitreje, tako obratna smer reakcije zmanjšuje stopnjo frakcionacije. V odprtem sistemu sta lahko destilat in ostanek močno frakcionirana. Večja prevodna energija lažjih molekul omogoča, da se skozi tekočino hitreje premikajo proti
31 Masno neodvisna frakcionacija Redka. Razmerje frakcionacije 17O/16O proti 18O/16O je blizu 1. Prvič ugotovljena v meteoritih ter v atmosferskih plinih, zlasti stratosferskem ozonu. Izotopi žvepla v arhajskih sedimentih in v recentnih žveplo vsebujočih aerosolih v ledu.
32 Izotopska geotermometrija Faktorji ravnotežne frakcionacije so odvisni od temperature B ln K = ln α = A + T Konstanti A in B sta počasi se spreminajoči funkciji temperaturek teži proti 0 pri absolutni ničli, kar ustreza popolni ločitvi in k 1 pri neskončno visoki temperaturi, ko ni nobenega ločevanja izotopv. Meritev izotopske frakcionacije med soobstojni fazi, ki sta v ravnotežju, podaja temperaturo uravnoteženja. Problem je, da je ravnotežje običajno doseženo pri visokih temperaturah, izotopski termometri pa so
33
34 Frakcionacija izotopov kisika v odvisnosti od temperature za nekaj običajn mineralnih parov.
35 Odnos med izotopsko frakcionacijo S med H2S in ostalimi S spojinami ter temperaturo.
36 Izmenjave med minerali in vodno fazo so običajnejše kot med minerali. Frakcionacijske faktorje je zato najlažje umeriti glede na vodo ter predpostaviti, da je v naravnih okoljih doseženo ravnotežje med vodo in mineralom. Epstein et al (1953) je s prvo kalibracijo za biogeni kalcit in vodo začetnik izotopske paleotermometrije. T ( C) = CaCO3 H2 O CaCO3 H2 O
37 Izotopska sestava organizmov ni odvisna le od temperature, temveč tudi od izotopske sestave vode, v kateri organizem živi, učinka organizma (vital effect) različne vrste različno frakcionirajo kisikove izotope izotopske izmenjave s porno vodo po sedimentaciji. Slednja dva, za mlade (Tc/Q) sedimente nista zelo pomembna, sestava vode pa! Na spremembo δ18o morske vode vpliva rast in umikanje ledenikov. Diferenciacija led morska voda odraža frakcionacijo kisika in vodika v hidrološkem krogu.
38 V času ledene dobe je izotopsko lažja voda shranjena v ledu in oceanska zato obogatena s težjim izotopom. Drugi razlog je učinek temperature na izotopsko frakcionacijo.
39 Izotopska frakcionacija v hidrološkem sistemu Evaporacija in precipitacija vodne pare, dežja in snega so blizu Rayleighovemu modelu in zato na frakcionacijo vpliva zlasti kinetika. Parni tlak izotopsko lažje vodeje je višji, zato je višje tudi njeno vrelišče. Frakcionacijski faktor za razporeditev kisika med paro in vode je razmerje parcialnih tlakov v 0 standardnem stanju: ph O α para / voda = 0 ph O
40 Odvisnost temperature od parcialnega tlaka izrazimo: d ln p H dt RT 2 V dovolj majhnem temperaturnem obsegu je entalpija (latentna toplota) izparevanja neodvisna od B v: B T in enačbo preuredimo α = ae = RT =e e A RT V večjem temperaturnem razponu ta predpostavka ne drži in velja: B ln α = a T 2
41 Spremenljivost δ18o v padavinah s temperaturo.
42 Izotopska sestava padavin je odvisna tudi od količine (frakcije f) vodne pare, ki ostane v zraku. Bolj kot se zrak oddaljuje od področja izhlapevanja, več vode se bo kondenziralo in padlo kot dež. Frakcionacija zato narašča z oddaljenostjo od tropskih in zmernih oceanov. Pomembna je tudi topografija, ker se ob gorah zrak dviga in ohlaja, vodna para se kondenzira in f se zniža. Padavine za gorsko verigo bodo izotopsko lažje od onih na oceanski strani.
43 Več dežja kot pade iz oblaka, lažji postanejo izotopi v oblaku in naslednje padavine so zato izotopsko lažje. Nizke temperature nižajo topnost, zato zrak nad hladnimi predeli postane izotopsko lažji.
44 Celinski učinek je močnejši od učinka zemljepisne širine.
45 V hidrološkem ciklu se frakcionira tudi vodik, in sicer še izraziteje od kisika, zaradi relativno večje masne razlike. δ18o in δd sta zato dobro korelirana: δd = 8 δ18o + 10 δd
46 Izotopska frakcionacija v bioloških sistemih Biološki procesi so najpomembnejši za frakcionacijo C, N in S. Največji delež frakcionacije med primarno produkcijo autotrofnih organizmov rastlin in bakterij. Fotosinteza Kemosinteza Dodatna, a manj obsežna, frakcionacija, v prehranski verigi, ko se heterotrofi prehranjujejo z autotrofi.
47 Frakcionacija C med fotosintezo Pri kopenskih rastlinah je prva stopnja difuzija CO2 na in v listih. Morske alge in vodne rastline lahko za fotosintezo uporabljajo tudi v vodi raztopljeni CO2. Za katalizo različne rastline uporabljajo različne encime. C3 rastline in Benson Calvinov cikel. C4 rastline in Hatch Slackov cikel. CAM rastline.
48 C3 rastline in Benson Calvinov cikel Takih je 90% današnjih rastlin alge, autotrofne bakterije, kultivirane rastline pšenica, riž, oreščki... Encim RUBISCO reagira z eno molekulo CO2, da nastaneta dve molekuli 3 fosfoglicerinske kisline = karboksilacija. Ogljik se reducira, nastane ogljikovodik in encim se obnovi. Kinetična frakcionacija za kopenske rastline je ~29,4, za bakterije
49 C4 rastline in Hatch Slackov cikel Rastline za vezavo ogljika v obliki oksaloacetata, ki ima štiri C, uporabijo PEP. V to skupino sodijo trave vročih območij ter kultivirane rastline kot so koruza in sladkorni trs. Frakcionacije na tej stonji je le 2 2,5.
50 V notranjih celicah se ogljik dekarboksilira in ponovno veže z RuBP. Ker je sistem skoraj zaprt, na tej stopnji skoraj ni frakcionacije. δ13c je ~13 mnogo manj kot v C3 rastlinah.
51 CAM rastline Imajo edinstven Crassulacean Acid Metabolism. Načeloma uporabljajo C4 pot, v izjemnih okoličšinah pa C3. Večinoma sukuletntne rastline, prilagojene na sušne razmere ananas, kaktusi... δ13c je med vrednostmi za C3 in C4 skupino.
52 Kopenske rastline, ki uporabljajo zračni CO2, kjer je difuzija hitrejša, bolj frakcionirajo ogljikove izotope kot morske in vodne rastline, ki uporabljajo v vodi raztopljeni CO2 in HCO3 (DIC Dissolved Organic Carbon). Reakcije so odvisne tudi od temperature več frakcionacije je v hladni kot topli vodi. Učinek je tudi kinetičen, saj je v topli vodi raztopljenega manj CO2. Stopnja obogatitve je odvisna tudi od bioprodukcije. Površinske vode so zato obogatene s 13C, ker se 12C porablja med fotosintezo, globoke pa s 12C.
53
54 Izotopi in prehrana
55 Žveplovi izotopi in nahajališča rud Ugotavljanje nastanka rudišč. Žveplo se na površju Zemlje pojavlja v štirih valenčnih stanjih +6, (BaSO4), +4 (SO2), 0 (S), 1 (FeS2) in 2 (H2S) med katerimi pride do znatne ravnotežne frakcionacije. V vsakem valenčnem stanju je možnih več spojin, med katerimi prav tako pride do frakcionacije. Žveplo je pomembnotudi v bioloških procesih, kjer je frakcionacija drugačna kot v nebioloških.
56 Dva glavna vira S z enotno izotopski sestavo: Plašč; δ34s ~ 0, reducirana oblika. Morska voda; δ34s ~ 20, SO42 oblika.
57 Pri magmatskih temperaturah reakcije potekajo hitro in večina sistemov je blizu ravnotežja. Pod 200 oc je uravnoteženje počasnoin prevladujejo kinetični učinki frakcionacije. Uravnoteženje je hitrejše med dvema sulfidnima ali dvema sulfatnima fazama, kot med sulfidom in sulfatom. Slednje je odvisno tudi od ph.
58 Stabilni izotopi v plašču Plašč je največji vir O ter verjetno tudi H, C, N in S. Bazalti so približek plašča, ker je med delnim taljenjem plašča le malo izotopske frakcionacije kisika. Do sprememb pride zaradi asimilacije in preperevanja.
59 Ali različne vrednosti različnih vrst bazaltov odražajo heterogenost plašča ali procese taljenje, asimilacije in preperevanja, ni jasno. Druga možnost za oceno izotopske sestave plašča so ksenoliti.
60 Še težje je oceniti izotopsko sestavo H, C, N in S. V plašču so prisotni v majhnih količinah. Po izbruhu magme pa v celoti preidejo v plinsko fazo ki se razen pri globokomorskih izbruhih, izgubi v atmosfero. Kontaminacija. Večina ogljika je v bazaltih obliki CO2, katerega topnost v talini je omejena. Pred izbruhom se mora izločiti.
61 Diamanti so lahko dobra ocena izotopske sestave C v plašču. Peridotitski; 5. Eklogitski; bolj heterogeni, in z bolj negativnimi vrednostmi δ13c.
62 Stabilni izotopi in kristalizacija magme Ocena iz malo verjetnega primera ravnotežne kristalizacije, ko izotopsko razmerje ostaja enako kot v prvotni (začetni) magmi. Za silikate α verjetno ne bo nižji od 0,998, kar pomeni Δ = δ18okristali δ18otalina > 2. Tudi po 99% kristalizacije se bo izotopsko razmerje v talini spremenilo le za 1. α 1
63 Dejansko se bo med kristalizacijo Δ bolj spremenil zaradi: Spreminjanja temperature. Spreminejanj mineralov, ki kristalizirajo. Spreminjanja sestave taline. Δ bo z napredujočo kristalizacijo zato naraščal. Največjo izotopsko frakcionacijo zato pričakujemo pri ne silikatih (magnetit) in talinah, ki kristalizirajo pri nizkih temperaturah (riolit), najmanjšo pa pri talinah, ki kristalizirajo pri visokih temperaturah (bazalt).
64 Frakcionirana kristalizacija in asimilacija Izotopska razmerja kisika v talin, ki so nastale v plašču je dokaj enotna (5,6 ±1 ) in načeloma različna od kamnin, ki so se uravnotežile z vodo na Zemljinem površju. Kisikovi izotopi so zato primerni za prepoznavnje in proučevanje asimilacije. Problem je najmanj tri komponenten: okolna kamnina magma minerali, ki kristalizirajo iz magme. Magma ni skoraj nikoli pregreta, zato vsa toplota, potrebna asimilacijo in taljenje okolnih kamnin
65 Za segretje kamnine od 150 na 1150 oc potrebujemo 1000 J/g in za nadaljne taljenje še dodatnih 300 J/g. Če je latentna kristalizacijska toplota 400 J/g, mora kristalizirati 3,25 g magme, da se stali 1 g prikamnine. Spremembo izotopske sestave med AFC podaja δm δ0 = ([δa δ0 ] Δ * R){1 f 1/(R 1)} R razmerje med kristalizirano in asimilirano maso Δ razlika v izotopskem razmerju med kristali in magmo (δkristal δ magma) f delež preostale taline δm δ18o v magmi δ začetna vrednost δ18o v magmi
66 Še bolj učinkovito je kombinirati razmerja stabilnih in radioaktivnih izotopov.
LASTNOSTI IN PORAZDELITEV PRVIN
LASTNOSTI PRVIN Klasifikacija prvin Obilnost in oblika nastopanja v Zemeljskih materialih Periodni sistem Geokemična afiniteta Obnašanje v magmatskih sistemih Klasifikacija prvin glede na obilnost Glavne
Prikaži večMicrosoft Word doc
[ifra kandidata: Dr `av ni iz pitni center *M* PREDPREZKUS KEMJA zpitna pola Marec / minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik svin~nik B
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večIZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im
IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol
Prikaži večOdgovori na vprašanja za anorgansko kemijo
Odgovori na vprašanja za anorgansko kemijo 1. Zakon o stalnih masnih razmerjih Masno razmerje reagentov, v katerem se reagenti spajajo, je neodvisno od načina reakcije ter vedno isto. 2. Zakon o mnogokratnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži več10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra
10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje
Prikaži večPERIODNI SISTEM 1. skupina
PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.
Prikaži večFIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle
FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večPowerPoint Presentation
Integral rešujemo nalogo: Dana je funkcija f. Najdimo funkcijo F, katere odvod je enak f. Če je F ()=f() pravimo, da je F() primitivna funkcija za funkcijo f(). Primeri: f ( ) = cos f ( ) = sin f () =
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večKOVINE
KOVINE Miha Batič Jernej Štublar 1.b, 1 Gimnazija Bežigrad Kazalo Št. Opis Stran 1 Kovine 3 1.1 Kovinska zgradba 2 Metalurgija 5 2.1 Koncentriranje kovinske rude 5 2.2 Kemijska koncentracija 5 2.3 Redukcija
Prikaži večAMIN I
AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži večVsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev
Vsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev P i entropija, prosta entalpija spontani procesi, gorenje pri
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - FK3Anatgonist5HT2c.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
Iskanje idealnega anksiolitika Iskanje = načrtovanje, sineza in vrednotenje Iskanje idealnega anksiolitika Kaj je idealni anksiolitik? Idealni anksiolitik: - ni sedativ, - per os uporabna učinkovina -
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večHALOGENI ELEMENTI
HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večX. PREDAVANJE 6. Termodinamika Termodinamika obravnava pojave v snovi, ki so v povezavi z neurejenim gibanjem molekul in sil med njimi. Snov sestavlja
X. PREDAVANJE 6. Termodinamika Termodinamika obravnava pojave v snovi, ki so v povezavi z neurejenim gibanjem molekul in sil med njimi. Snov sestavlja izredno veliko molekul (atomov), med katerimi delujejo
Prikaži večAnalizna kemija I
Analizna kemija I 2. Kemija raztopin Kaj je raztopina? Raztopina je zmes ionov ali molekul topljenca v topilu: Prave raztopine so homogene, raztopljeni (dispergirani) delci pa zelo majhni (ioni, molekule);
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E
ELEKTROKEMIJA 1. Izračunajte potencial inertne elektrode v raztopine, ki jo dobimo, če zmešamo 5,0 ml 0,1 M Ce 4+ in 5,0 ml 0,3 M raztopine Fe 2+! (E o Fe 2+ /Fe 3+ = 0,771 V) Rez.: 0,735 V 2. Izračunajte
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži več1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat
1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večUniverza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Prikaži večEINSTEINOV PRVI PRISPEVEK H KVANTNI MEHANIKI
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 035-6652 Letnik 33 (2005/2006) Številka 3 Strani 0 3 Janez Strnad: EINSTEINOV PRVI PRISPEVEK H KVANTNI MEHANIKI Ključne besede: fizika,
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint vaja-salen
Sinteza mimetika encima SD 1. stopnja: H 2 salen 18/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza N,N - bis(saliciliden)etilendiamina Predlagajte orositveni reagent za detekcijo poteka reakcije in za
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži večPRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev
PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večEnergijski viri prihodnosti
Laboratorij za termoenergetiko Napredne tehnologije v energetiki Prihodnja preskrba z energijo Prihodnja preskrba z energijo potrebe po energiji razpoložljivost energije viri energije neposredna energija
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večGeneratorji toplote
Termodinamika Ničti zakon termodinamike Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Prvi zakon termodinamike
Prikaži večPROFILES učno gradivo, navodila za učitelje
Se bom raztopil, če bo deževalo? Slika 1:diamanti (Vir: http://www.idb.it/; 18.10.2015) Slika 2: kristali kuhinjske soli (Vir: https://hr.wikipedia.org/wiki/kuhinjska _sol; 18.10.2015) Modul za poučevanje
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večdr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1.
dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. izpit 5 2. izpit 6 3. izpit (2014) 7 Termodinamika
Prikaži večSpecifikacija obračuna - GoSoft
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod krak A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-17/46560 14.05.62276 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večUVOD ČISTE SNOVI SNOV ločevanje mešanje ZMESI ELEMENT SPOJINE molekule (NaCl, ATOMI (He) MOLEKULE (F 2, Cl 2, Br 2, I 2, H 2, N 2, O 2, P 4, S 8 samo
UVOD ČISTE SNOVI SNOV ločevanje mešanje ZMESI ELEMENT SPOJINE molekule (NaCl, ATOMI (He) MOLEKULE (F 2, Cl 2, Br 2, I 2, H 2, N 2, O 2, P 4, S 8 samo sobni pogoji!) AGREGATNA STANJA HOMOGENE zmes na pogled
Prikaži več1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz
1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz. organeli in okoljem o regulator vstopa in izstopa
Prikaži večTekmovanje iz naravoslovja Državno tekmovanje 25. januar 2014 Čas reševanja: 120 minut. Dovoljeni pripomočki: računalo, ravnilo, kotomer, šestilo, kem
Tekmovanje iz naravoslovja Državno tekmovanje. januar 0 Čas reševanja: 0 minut. Dovoljeni pripomočki: računalo, ravnilo, kotomer, šestilo, kemični svinčnik, svinčnik, radirka. Periodni sistem je na zadnji
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večPowerPoint Presentation
Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lca.presentation.ppt [Združljivostni način]
Analiza življenskega cikla Life Cycle Assessment LCA Znanstveni pogled na zeleno ekonomijo! What does it mean to be Green?? What is Sustainability?? Kaj nam pomeni Zelena ekonomija?? Kaj pomeni Trajnostno
Prikaži večMicrosoft Word - 2. Merski sistemi-b.doc
2.3 Etaloni Definicija enote je največkrat šele natančno formulirana naloga, kako enoto realizirati. Primarni etaloni Naprava, s katero realiziramo osnovno ali izpeljano enoto je primarni etalon. Ima največjo
Prikaži večUREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 28. septembra o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/ Evropskega parlamen
1.10.2018 L 245/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1461 z dne 28. septembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k
Prikaži večKREMEN
ŠOLSKI CENTER CELJE TEHNOLOGIJA S KEMIJO REFERAT KREMEN ANDRAŽ SEBIČ, E-2.c Mentorica: Mihela Jug Ljubečna, april 2007 Kazalo UVOD V referatu bom predstavil kaj je kremen, za kaj se uporablja in opisal
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večJupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večJerneja Čučnik Merjenje in uporaba kondenzatorja Gimnazija Celje Center LABORATORIJSKA VAJA Merjenje in uporaba kondenzatorja Ime in priimek:
1. LABOATOJSKA VAJA Merjenje in uporaba me in priimek: azred: 4. b Šola: Gimnazija elje ener Menor: Boru Namesnik, prof. Daum izvedbe vaje: 17.12.29 1 VOD in POTEK DELA 1.a Polnjenje Kondenzaor priključimo
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK PIKAS d.o.o. Brunov drevored 11 SI TOLMIN Tel.: Fax: Internet:
KATALOG SREBROVIH SPAJK PIKAS d.o.o. Brunov drevored 11 SI - 5220 TOLMIN Tel.: 05 381 03 84 Fax: 05 381 03 87 E-mail: pikas@pikas.si Internet: www.pikas.si UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajke
Prikaži večuntitled
2009L0054 SL 16.07.2009 000.002 1 Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti B C1 DIREKTIVA 2009/54/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večPRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z GORIVNO CELICO
Mestna občina Celje, Mladi za Celje Pridobivanje električne energije z gorivno celico Raziskovalna naloga Avtorica: Eva Šorn, 8.b Mentor: Boštjan Štih, prof. bio. in kem. Osnovna šola Hudinja Celje, marec
Prikaži večMicrosoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži več1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam
1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske
Prikaži večRAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl
RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M12143111* SPOMLNSKI IZPITNI ROK K E M I J Izpitna pola 1 Četrtek, 7. junij 2012 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7942 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.12.2018 C(2018) 7942 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.12.2018 o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večSeznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Snovi za pripravo pitne vode, ki se uporabljajo kot raztopine ali plini Ime snovi
Seznam snovi za pripravo pitne vode in seznam postopkov dezinfekcije Namen uporabe Zahteve o čistosti ja po 1 aluminijev klorid, brezvodni 7446-70-0 231-208-1 kosmičenje, obarjanje SIST EN 17034 Tabela
Prikaži večMicrosoft Word doc
[ifra kandidata: r`avni izpitni center *M* PREPREZKUS KEMJ zpitna pola Marec / minut ovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik svin~nik H ali plasti~no
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži večFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika Pisni izpit 9. junij 005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,
Prikaži večPeltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto
V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila
Prikaži večTežina (kg) Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Opis 145/70R13 71T STREETRESPONSE E B 68 db )) 155/65R13 73T STRE
Težina (kg) Potrošnja goriva Kočenje na mokroj osnovi Vanjska buka kotrljanja Opis 145/70R13 71T STREETRESPONSE 2 5.19 E B 68 db )) 155/65R13 73T STREETRESPONSE 2 5.23 C B 68 db )) 155/65R14 75T STREETRESPONSE
Prikaži večIzobraževalna delavnica v okviru razpisane TEME GEOPARKA KARAVANKE MINERALI IN KRISTALI Mežica, 16. oktober 2018
Izobraževalna delavnica v okviru razpisane TEME GEOPARKA KARAVANKE MINERALI IN KRISTALI Mežica, 16. oktober 2018 VZGOJIMO KRISTALE! Trden mineral raste v procesu kristalizacije iz taline ali raztopine,
Prikaži večZbirka nalog Kemijo razumem, kemijo znam 1 je namenjena dijakom 1. letnika gimnazije in drugih srednjih šol ter je v celoti usklajena z novim učnim na
Zbirka nalog Kemijo razumem, kemijo znam 1 je namenjena dijakom 1. letnika gimnazije in drugih srednjih šol ter je v celoti usklajena z novim učnim načrtom. Urejena je v osem poglavij (Varno eksperimentalno
Prikaži večToplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M18243121* JESENSKI IZPITNI ROK K E M I J Izpitna pola 1 Sreda, 29. avgust 2018 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži več