Microsoft Word - razvoj govora in pomen komunikacije.doc
|
|
- Brigita Žibert
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 JANEŽIČ Silvestra, prof.def. za osebe z motnjami sluha in govora, terapevt RNO RAZVOJ GOVORA IN POMEN KOMUNIKACIJE O govoru običajno ne razmišljamo. Vemo, da težje govorimo, ko smo v zadregi, ko smo utrujeni ali ko imamo tremo. Včasih imamo besedo na»koncu jezika«, pa se je nikakor ne moremo spomniti. Tega pač ne jemljemo kot težavo, preprosto sprejmemo, da je temu tako. Zdi se nam samoumevno, da se govor razvije, vendar da temu ni tako nam dokazujejo otroci z GJM. Govor ima izredno socialno psihološko funkcijo, saj predstavlja jezik kot sredstvo komunikacije. Raziskave so pokazale, da je mišljenje mogoče brez govora. Piaget, švicarski psiholog, je dokazal, da govor bolj odraža mišljenje, kot pa nanj vpliva. Govor je torej produkt človekovega mišljenja. Otrok od rojstva pa nekako do šestega leta starosti pridobiva znanje in vtise iz svojega okolja. Otrok dobesedno vsrkava doživljaje iz okolja in kasneje preko gibanja ter manipulacije s predmeti pridobiva znanje o zunanjem svetu. Otroci z zaostankom v razvoju pa zaradi različnih vzrokov niso imeli možnosti pridobiti izkušenj na tak način. Zato ti otroci potrebujejo dodatne spodbude in umetno ustvarjene situacije igre normalno razvitega otroka, da bi tako pridobili osnove za nadaljnje učenje. Prvi dve leti otrokovega življenja imenujemo tudi prelingvalno obdobje. Kljub temu, da se že v prvem letu pojavljajo prve besede, se začne jezik pospešeno razvijati šele po drugem letu starosti. To začetno obdobje v otrokovem življenju je zelo tesno povezano z otrokovim kasnejšim razvojem. Pomembne so ugotovitve Jugrama in Eisensona, da otroci z motnjami v razvoju govora pozno vspostavijo lateralizacijo, imajo slabo diferencirano prednostno roko, kažejo negotovost v prostorski orientaciji, imajo slabše razvito grobo in fino motoriko. Mason meni, da imajo otroci, ki kasnijo v razvoju govora, kasneje težave v šoli, pri branju in pisanju. Govor in jezik nam torej nista dana, ampak si ju moramo prisvojiti po naravni poti, če pa nastopijo težave pa z dolgotrajnim procesom. Če upoštevamo, da potrebuje otrok več let, da se nauči dobro govoriti in da si pridobi dobre govorne navade, je razumljivo, da dolgo traja preden se napačni govor popravi. Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema. Je zvočna in/ali pisna realizacija jezika in osnovno sredstvo človekove komunikacije. Govorna komunikacija je najbolj naraven način sporazumevanja človeka s človekom. Govor nas torej označuje, oblikuje, spopolnjuje in dela človeške. Jezik je najvišja kognitivna funkcija. Je socializiran sistem simbolov, ki sestoji iz dveh komponent: - vsebine, ki jo proučuje semantika, - oblike, ki jo proučuje gramatika. Jezik razvijemo nekako do 20. leta starosti, odvisno od razvoja možganov, od kulture in od izobrazbe. Komunikacija je mnogovrsten proces pretoka informacij. Laswell je zajel opis komunikacije v enem stavku rekoč:«kdor komu kaj sporoča, z nekim sredstvom in z nekim učinkom.«komunikacija predstavlja aktivnost tako govornika kot poslušalca, saj je tudi razumevanje govora drugih aktivni proces. O komunikaciji govorimo takrat, kadar sporočilo potuje od tistega ki ga daje k drugemu, ki ga sprejema, obenem pa je pogoj, da ga sprejemnik tudi razume. Obstajati mora povratna zveza informacij ali feedback. V živem govoru govorec in poslušalec pogosto izmenjujeta vlogi. Pogosto se zgodi, da poslušalec preoblikuje tisto kar je govorec rekel, v nekaj podobnega. Tako nastanejo nesporazumi med ljudmi. Zaradi različnih težav, ki jih imajo osebe pri govoru, je lahko sporočilo nepopolno, napačno razumljeno in zmanjšujejo učinkovitost komunikacijskega procesa.
2 Navadno vsakdo, ki ima v mislih komuniciranje, pomisli na govorno jezikovno komunikacijo. Komunikacija vedno potuje preko več kanalov. Komuniciramo z izrazom obraza, s kretnjami, s celim telesom, ne da bi o tem razmišljali. Vsako komuniciranje pa temelji na gibanju. Otroci, ki imajo težave z gibanjem, imajo tudi težave s komunikacijo. Pri proučevanju komuniciranja se pojavlja težnja sistematizirati vrste, metode in tehnike. Glavna razdelitev, ki se pojavlja pri takih poskusih, je delitev na besedno in nebesedno komunikaciranje. Ko otrok v prvih dveh letih pridobiva izkušnje z igro in z raziskovanjem okolja, razvija svoje motorične, čustvene in intelektualne sposobnosti. Tako se uči in v svojo igro vlaga veliko lastnega truda in vso svojo energijo. Igra otroka motivira, zato jo nenehno ponavlja in znova in znova poskuša. Igra je pestra in ima različne variante. Drugače kot normalno razviti otroci se otroci z zaostankom v razvoju ne želijo učiti in igrati, nočejo delati, niso notranje motivirani, veliko jokajo, imajo motnje spanja, pogosto so nesrečni in nezadovoljni sami s seboj. Njihova igra je enolična, pogosto obsesivna, pozornost in koncentracija sta kratkotrajni, želja po učenju in pridobivanju lastnih izkušenj je minimalna. Za nas je sprva najpomembnejša diferenciacija med govorom, ki samo kasni v razvoju kot normalen pojav in zapoznelim govorom, ki je pogojen z nekimi specifičnimi faktorji. Da se bo govor razvil, če je to potrebno tudi s strokovno pomočjo, so zelo pomembni številni dejavniki: 1. anatomski in fiziološki dejavniki: -zdrav živčni sistem z zdravimi govornimi središči in živčnimi zvezami med njimi, ki nadzorujejo in usklajujejo delovanje govoril. Od kakovosti vseh teh središč in zvez med njimi je odvisna kakovost otrokovega govora. Pomembno vlogo imajo tudi živčna vlakna, ki oživčujejo tiste mišice, ki sodelujejo pri izreki in nadzorujejo gibanje govornih organov. Govor kot celota, pa tudi percepcija govora, je voden iz obeh hemisfer. V levi hemisferi so centri za semantične in logične znake govora (logika, matematika, jezik, branje, pisanje,..), v desni pa so locirani estetski znaki govora (ritem, kreativnost, vizuelne predstave..). Za govorno funkcijo imamo senzorično in motorično središče. Glavni senzorični središči sta slušno in Wernikovo središče. Slušno središče sprejema vse glasove, zvoke, šume. V Wernikovem središču pa se porajajo zvočni vtisi našega govora. Tu prihaja do razlage besed to je naše besedišče. V možganski skorji je tudi Brocovo govorno središče, v katerem nastajajo motorični vtisi gibanja govoril ter od katerih potekajo pobude skozi motorično sfero v govorila. Tako je za posamezno vrsto motnje odločilno predvsem to, na katerem mestu v možganski skorji je prišlo do poškodbe in tudi kako je le ta velika. -ustrezna duševna osnova pri razvoju govora so pomembne pravilno in dobro razvite psihične funkcije -razvita čutila s čutili sprejemamo govor okolja in kontroliramo lastno produkcijo. Z govorom sta povezana predvsem vid in sluh. -zdrava in spretna govorila - za pravilno oblikovanje glasu in tekoč govor je potrebno usklajeno delovanje vseh pravilno razvitih organov: respiratorni, fonatorni in artikulacijski. -razvita motorika govor se pojavi vzporedno z vertikalizacijo otroka ko otrok samostojno shodi. Razvitost govora je odvisna od razvitosti motorike. Vsaka komunikacija sloni na gibanju. Gibalna motenost pomeni omejenost pridobivanja gibalnih veščin, to vodi v omejen obseg izkušenj in spoznavanja okolja, majhno besedišče in omejeno znanje. Gibalna motenost pa se kaže tudi v slabem delovanju govornih organov in slabi artikulaciji glasov.
3 2. socialni dejavnik -pravilen in zgleden govor otrokovega okolja otrok se govora nauči iz svojega okolja. 3. psihološki dejavniki: -pozitiven čustveni odnos zelo je pomembno preverbalna komunikacija, ki jo vzpostavi mati z otrokom takoj po rojstvu. -motivacija otroka, da govori če otrok potrebe po govoru ne čuti, govora ne uporablja in ga ne more razvijati. -spoštovanje otrokove osebnosti govorni razvoj poteka v interakciji med dozorevanjem in učenjem. FAZE GOVORNEGA RAZVOJA 1. pripravljalno predgovorno obdobje (0 1 leta) 2. obdobje oblikovanja govora doba malčka (1 3 leta) 3. doba bogatenja besednega zaklada in govora (3 7 let) 4. šolska doba Značilnosti učencev z motnjami branja in pisanja (MBP): -ne marajo branja in pisanja -pri drugih predmetih so dokaj uspešni -so vsaj povprečno inteligentni -imajo težave s telesno in prostorsko orientacijo -pogosto so levičarji in imajo križno dominanco -težko ali nepravilno zlogujejo in črkujejo besede -imajo odpor do tistih predmetov, ki so vezani na branje in pisanje -doma imajo dokaj urejene sociokulturne razmere Drugače pa je z učenci, pri katerih se kaže podobna ali celo hujša problematika. Zanje so značilne nekatere od navedenih lastnosti: -ne marajo branja in pisanja -so enako neuspešni pri vseh predmetih -imajo nizke intelektualne sposobnosti -imajo slab pojmovni in besedni zaklad -v večini primerov imajo osvojeno telesno in prostorsko orientacijo
4 -njihova neuspešnost pri zlogovanju in črkovanju je sorazmerna z nepoznavanjem in nerazumevanjem besed -velikokrat imajo odpor do šole in učenja. RAZLIKE PRI KOMUNICIRANJU MED OTROCI Z NORMALNIM RAZVOJEM IN OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI 1. težave s skupnim opazovanje 2. omejene sposobnosti za raziskovanje. 3. omejene jezikovne izkušnje 4. ne učijo se moči komuniciranja 5. pasivna vloga 6. drugačna pričakovanja kot do sovrstnikov z normalnim razvojem 7. vzorec komunikacije je različen: - komunikacijski partner prevzame kontrolo o temi pogovora - izražanje je pogosto napačno razumljeno - partnerji odprejo, nadaljujejo temo in zaprejo. PODPORNA IN NADOMESTNA KOMUNIKACIJA Ko je verbalna komunikacija do take mere motena, da je onemogočena komunikacija z okolico, da otrok ne more izraziti svojih misli, občutkov in potreb, pričnemo uvajati sisteme podporne in nadomestne komunikacije. Za prizadeto osebo je prav gotovo ena najbolj neprijetnih izkušenj občutek frustracije zaradi nemoči sporočati ali izraziti svoje potrebe in misli drugim. Nadomestno komunikacijo uporabimo zato, da bi zmanjšali občutek frustracije in povečali kvaliteto življenja osebe s težkimi govorno jezikovnimi motnjami. Komunikacija bo uspešna takrat, kadar bodo simboli pomenili enako vsebino tistemu, ki informacijo podaja in tistemu, ki informacijo sprejema. Podporna komunikacija zajema vse komunikacijske dodatke in podkrepljen govor. Vsakdo uporablja podporne komunikacijske pripomočke in tehnike. Preden je otrok sposoben govora, se povezuje z okoljem s pomočjo neverbalne podporne komunikacije, kot je smeh, jok, pogled z očmi in različna vokalizacija. Taka sporočila izražajo zgodnje želje po komunikaciji in so komunikacijsko učinkovita. Ko otrok že osvoji govor, se podporne in neverbalne komunikacijske tehnike ne zmanjšajo, pač pa jih uporablja še nadalje in celo v večjem obsegu. V nekaterih primerih uporabljamo podporne komunikacijske tehnike v kombinaciji z govorom, v drugih primerih pa so same bolj učinkovite kot govor. Neverbalno vedenje, kot npr. kretnje, so pogosto veliko boljše kot govor, ko želimo sporočiti določene misli ali čustva. Če je nekdo žalosten ali jezen, je velikokrat lažje izraziti ta čustva s telesnimi gibi ali z vokalizacijo kot pa z besedami. Velikokrat se zgodi, da se posamezniki, ki so fizično sposobni, močno oprejo na podporne pripomočke in tehnike v situacijah, kjer govor ni učinkovit. V hrupnem okolju, kjer je motena razumljivost govora, je le ta pogosto podkrepljen s kretnjami, pretirano obrazno mimiko, pantomimo ali celo s pisno komunikacijo. Torej ves komunikacijski sistem zdravega človeka vključuje govor in široko paleto podpornih pripomočkov in tehnik. Štern navaja primer, kako se otrok poslužuje podporne in nadomestne komunikacije pri uporabi prvih besed. Ko otrok pokliče»mama«, ne označuje s tem le osebo, ampak stavek, npr.: mama, pridi sem; mama, pomagaj mi itd. To pomeni, da moramo v danem trenutku poslušati otroka in opazovati njegovo obnašanje, da bomo razumeli njegovo sporočilo.
5 Nadomestna komunikacija je kakršna koli oblika komunikacije, ki nadomešča komunikacijo. Poznamo več vrst nadomestne komunikacije: kretnje, govorica telesa, kazanje s pogledom, obrazno izražanje, tabla z besedami, tabla z abecedo, slike, otipljivi simboli, simboli, komunikator, ki oddaja glas. Z učenjem podporne in nadomestne komunikacije pri otroku je potrebno začeti čimprej, ker: -omogoča jezikovno izražanje otrokom, ki so»zaklenjeni«v svojih telesih zaradi najrazličnejših motenj, -zboljša receptivne jezikovne veščine, -izboljša samopodobo in občutek lastne vrednosti, -olajša govor otrokom, ki so na predjezikovni stopnji, -motivira otroke, ki so doživljali pogoste neuspehe, -zmanjšuje frustracije in vedenjske probleme, -naredi jezik bolj konkreten in omogoča sprejemanje z različnimi čuti, -poveča sodelovanje v vsakdanjem življenju, -olajša učenje. Cilj uporabe podporne in nadomestne komunikacije je razviti in/ali izboljšati komunikacijo z okoljem. Sistem podporne in nadomestne komunikacije lahko uporabimo: - kot začasen pripomoček, - kot stalni pripomoček za komunikacijo, - kot del nekega drugega načina komunikacije, - kot terapevtsko sredstvo v procesu rehabilitacije govorno jezikovne komunikacije FAKTORJI, KI JIH UPOŠTEVAMO, KO UVAJAMO PINK 1. sedanje metode komunikacije 2. nivo razumevanja 3. motivacija 4. okolje 5. uporaba Literatura: JANEŽIČ, S.: Diplomsko delo. Nadomestna komunikacija študija primera, Ljubljana1999. ŽEMVA, N.: Rad bi povedal, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana Zapiski seminarja o nadomestni komunikaciji, Ankaran Zapiski tečaja RNO, Ljubljana MARJANOVIČ UMEK, L.: Mišljenje in govor predšolskega otroka. DZS, Ljubljana NEUMAN, Z.: O motorični možganski prizadetosti. Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov, Ljubljana OMERZA, Z.: Govorne napake. DZS, Ljubljana REGVAR, B.: Diplomsko delo. Nadomestna komunikacija. Ljubljana RUSSEL. P.: Knjiga o možganih. DZS, Ljubljana TERČEK, J.: Medosebno komuniciranje. Didakta, Radovljica1994. ŽNIDARŠIČ, D.: Otrokov govor. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana Zbornik referatov: 3. strokovno srečanje logopedov Slovenije, Gozd Martuljek 1991.
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večOpisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs
Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večMicrosoft Word - muhic-marko.doc
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POMEN KOMUNIKACIJE PRI UPRAVLJANJU RAZNOLIKOSTI ZAPOSLENIH Kandidat: Marko Muhič Študent rednega študija Številka indeksa: 81506273 Program:
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večMicrosoft Word - za spletno stran.docx
GIBALNO OVIRAN OTROK V RAZREDU Tatjana Čigon, prof. def. Irena Kranjc, spec. ped. Sonja Vidmar, spec. ped. GIBANJE ČUTNO-GIBALNE IZKUŠNJE Moten gibalni razvoj ima za posledico upočasnjen oziroma moten
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večPomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka
Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne 25.11.2015 Gibanje (šport) je primarna potreba otroka. Gibanje je zapisano v naše možgane - hoje se ne naučimo
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večKdo lahko prelomi špaget na dva dela
ZNANOST IN TEHNIKA POMAGATA MEDICINI Polžev vsadek, ki nam lahko povrne sluh Jerneja Vrhovec Si predstavljate, da bi se nekega jutra zbudili brez nadležnega zvoka budilke? To verjetno sploh ne bi bilo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večPORAJAJOČA SE PISMENOST
PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večGovorne in slikovne tehnologije
Uvod GOVORNE TEHNOLOGIJE prof. dr. France Mihelič PREGLED PREDSTAVITVE Osnovni pojmi Uporaba Zahtevnost raziskovalnega področja Variabilnost govora Razumevanje govora Interdisciplinarnost Govorne podatkovne
Prikaži večZdrav Obzor 1987; 21: GOVOR KOT SIMPTOM RAZVOJNE MOTENOSTI Mojca Šajina UDK SPEECH AS A SYMPTOM OF A DEVELOPMENT AL DlS
Zdrav Obzor 1987; 21: 49-54 49 GOVOR KOT SIMPTOM RAZVOJNE MOTENOSTI Mojca Šajina UDK 616.22-008.5-053.2-08 SPEECH AS A SYMPTOM OF A DEVELOPMENT AL DlSORDER DESKRIPTORJl: govor motnje otrok; razvoj; motnje;
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večMicrosoft Word - M DOC
Dr`avni izpitni center *M04254124* JESENSKI ROK PSIHOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 1. september 2004 SPLO[NA MATURA RIC 2004 2 M042-541-2-4 PRAZNA STRAN M042-541-2-4 3 IZPITNA POLA 1 Naloge izbirnega
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži večŠOLS JA V N I N A STO P NAVODILA ZA KAKOVOSTEN NASTOP: Ne pozabite se predstaviti! Upoštevajte pravila! Pazite na prvi vtis (nasmeh in pozdrav, lahko
ŠOLS JA V N I N A STO P NAVODILA ZA KAKOVOSTEN NASTOP: Ne pozabite se predstaviti! Upoštevajte pravila! Pazite na prvi vtis (nasmeh in pozdrav, lahko tudi rokovanje) Pogled namenjajte vsem poslušalcem
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večKOMUNIKACIJA V GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI DEJAVNOSTI
Mag. Helena Korošec, viš.pred. KOMUNIKACIJA V GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI DEJAVNOSTI 1.1 Komunikacija v lutkovni in gledališki igri Komunikacija poteka s pomočjo nekega medija ali prenosnega sredstva. Za človeško
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večV OBJEMU BESED Program za spodbujanje družinske pismenosti v predšolskem obdobju Gradivo za multiplikatorje Maribor, oktober 2016 Gradivo je pripravlj
Program za spodbujanje družinske pismenosti v predšolskem obdobju Gradivo za multiplikatorje Maribor, oktober 2016 Gradivo je pripravljeno v okviru projekta z naslovom, ki so ga omogočili: Univerza v Mariboru,
Prikaži večOSNOVNI PODATKI
OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od
Prikaži več(Microsoft Word - Angle\232\350ina)
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista
Prikaži večPRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL
PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih
Prikaži večKRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večeko projet in ostali za spletno stran
VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA JUVAN DIDAKTIČNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAGLUŠNIH OTROCIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA JUVAN DIDAKTIČNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAGLUŠNIH OTROCIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠTUDIJSKI PROGRAM:
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LARA KOSI PRILAGAJANJE DELA OTROKU Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LARA KOSI PRILAGAJANJE DELA OTROKU Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA LARA KOSI
Prikaži večCOPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006
COPASCH - Sodelovanje s starši Fanika Fras Berro, Dragica Motik, Slovenska Bistrica, 14. november 2006 Sodelovanje s starši i v vrtcih Namen: Skozi proces dela v delavnici bomo prišli do odgovora, KJE
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večNAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži več- podpora ženskam v času materinstva
TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje
.: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,
Prikaži večMicrosoft Word - P122-A _mod.doc
2 P122-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti.
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večGROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI
GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za
Prikaži večRECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA
RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:
Prikaži večRecenzija Genial
RECENZIJA UČBENIŠKE SERIJE GENIAL A1 IN A2 Avtorji: Hermann Funk; Michael Koenig; Ute Koithan; Theo Scherling Založba: Langenscheidt Posamezen učbeniški komplet obsega sledeče komponente: -učbenik, -delovni
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večKadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večOsebno komuniciranje Osebno komuniciranje dr. Damijan Mumel 23. marec 2001 dr. Damijan Mumel 1 Osebno komuniciranje 1. Pomen in vrste osebnega (=ustne
dr. Damijan Mumel 23. marec 2001 dr. Damijan Mumel 1 1. Pomen in vrste osebnega (=ustnega) komuniciranja 23. marec 2001 dr. Damijan Mumel 2 Pomen in vrste osebnega komuniciranja Opredelitev osebnega komuniciranja
Prikaži večFALL 2006 Abstracts
5. Program: Izobraževanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za delo z osebami s spektroavtistično motnjo Projekt: Usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in
Prikaži večMicrosoft Word - 3. razred.docx
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - 3. RAZRED MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - SLOVENŠČINA Ocenjevalna lestvica: 90% - 100% 75% - 89, 9% 60% - 74,9% 45% - 59,9% 0% - 44,9% Znanje se ocenjuje pisno in ustno. K
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večList specializanta
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: **386/1/30-72-166, Fax.: 386/1/30-72-169 LIST ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA SPECIALIZACIJA
Prikaži večEVALVACIJA LDN in VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA OBOGATITVENA DEJAVNOST - angleščina ENOTA: Mojca, Kekec, Rožle Skupina: obogatitvena dejavnost anglešči
EVALVACIJA LDN in VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA OBOGATITVENA DEJAVNOST - angleščina ENOTA: Mojca, Kekec, Rožle Skupina: obogatitvena dejavnost angleščina (A1, A2, A3, Rumeni 1, Rumeni 2, Rožletki) Starost
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večOsnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202
Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večmat soda liha stevila fotke eval_tretji
OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMAČA PIRAN UČITELJ: VIKA KUŠTRIN P. PREDMET: MAT RAZRED: 3. DATUM IN URA: / UČNA TEMA: Aritmetika in algebra UČNA ENOTA: SODA IN LIHA ŠTEVILA CILJI: Razlikovati soda in liha števila.
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži več