Zdrav Obzor 1987; 21: GOVOR KOT SIMPTOM RAZVOJNE MOTENOSTI Mojca Šajina UDK SPEECH AS A SYMPTOM OF A DEVELOPMENT AL DlS
|
|
- Anica Gorjup
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Zdrav Obzor 1987; 21: GOVOR KOT SIMPTOM RAZVOJNE MOTENOSTI Mojca Šajina UDK SPEECH AS A SYMPTOM OF A DEVELOPMENT AL DlSORDER DESKRIPTORJl: govor motnje otrok; razvoj; motnje; govor; DESCRIPTORS chud development disorders; speech; speech disorders IZVLEČEK - Otrokov govor je pogosto manifesten simptom razvojne motenosti na duševnem, čustvenem ali motoričnem področju, lahko je posledica okvare ČUlil au pa kulturno nerazvitega okolja. V uvodu so opisane faze razvoja normalnega govora. Opisana je diagnostika govorne motnje, ki poteka na timski osnovi. Na podlagi diagnoze naredimo načrt za habilitacijo, če je potrebna, au pa za svetovanje staršem, ki je v prvih letih otrokovega razvoja lahko zelo uspešno. Sledi opis kriterijev in vzrokov patološko nerazvitega govora, pri katerem je potrebna strokovna habiutacija, ki ni omejena le na obravnavo pri logopedu, ampak aktivno vključuje tudi otrokovo domače okolje. ABSTRACT - Speech is often a manifest symptom of a developmental disorder, which can be a consequence of a mental, emotional or motor impairment, some sensory handicap, or of a culturally underdeveloped environment. Diagnostic process of a speech impairment is performed on a team basis, and followed by a pian of habilitation when necessary, or by the pian of parent counseling, which can be extremely efficacious in the first four years of a chilďs development. The criteria and causes of a pathologically underdeveloped speech, which requires professional habilitation, are discussed; the habilitation pian, however, does not inc/ude only speech therapy, bul requires an active involvement of a chilďs home environment as well. Govor je manifesten simptom duševnih, motoričnih in čustvenih motenj, okvare čutil in kulturno nerazvitega okolja. Zdrava čutila in normalne duševne sposobnosti omogočajo usklajen psihomotorični razvoj. Vse to In primerne spodbude okolja so predpogoji, da se govor normalno razvija. Razvoj poteka individualno in sledi splošnim zakonitostim v razvoju gibalne motorike, spretnosti rok, koordinaciji roka - oko, odvisen je od duševnega dozorevanja, čustvene odzivnosti in procesa socializacije, ki prvotno poteka v družini. Kaj je govor Govor je celota jezikovnega sistema, ki mu pripadamo, je individualiziran jezik. Miselni procesi so vezani na jezik, vendar jezik in misel nista identična. Pojmi obstajajo, še preden jih lahko označimo z besedo, saj so rezultat senzoričnega oziroma perceptivnega učenja. Verbalizacija teh pojmov omogoči, da jih v sen zorično dostopnih znakih prikličemo v zavest. Ti znaki, ki posredujejo med stvarnostjo in pojmovnostjo so govorjene ali pisane besede, zato za besedo velja, da je dvojno simbolična. Učenje govora je proces abstrahiranja, jezik pa je večja opora mišljenju, če se miselni procesi oddaljujejo od konkretnega zaznavanja. Čeprav je za pojem bistvena vezanost na besedo, se beseda in pojem ter jezik in misel ne Otroški dispanzer, Prvomaj- Mojca Šajina, logoped, Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Moste-Polje, ska 5, Ljubljana
2 50 Zdrav Obzor 1987; 21 krijejo. Razen besednega (verbalnega) mišljenja ločimo tudi nadverbalno mišljenje v znanosti in podverbalno mišljenje pri majhnih in pri gluhonemih otrocih. Nižja raven mišljenja je neodvisna od besed, vendar govor pomaga mišljenju tako, da ga poenostavlja in prihranja oblikovanje pojmov, ki ga najdemo v besednem zakladu materinščine. Otrok se ne uči izgovarjati glasov, uči se jezikovnih oblik v konkretnih govornih situacijah. Pogoji in stopnje normalnega govornega razvoja Normalen razvoj jezika je del biopsihosocialnega dozorevanja in sledi razvoju senzoričnih, motoričnih in psihičnih funkcij. Razvoj motorike in jezikovno dozorevanje sta tesno povezana. V tem razvoju so nekatere strukture bolj odvisne od fizioloških, druge pa bolj od duševnih procesov. Izgovorjava je fiziološko pogojena, vendar je kvaliteta izgovorjave glasov odvisna od psihičnih sposobnosti, memoriranja, akustičnih fonemov in koncentracije. Pomenskost (semantika) besed je tesno povezana s pojmovnimi abstrakcijami in jezikovno miselnimi asociacijami. Govor delimo na prelingvalna obdobja (faze pred govorjeno besedo) in na lingvalna obdobja (faze govorjene besede). Prelingvalne faze Krik, ki se pojavlja ob rojstvu in ga označujemo kot fiziološkega, je oblika glasovnega sporazumevanja, ki spremlja otroka v prvem mesecu. Otrok in okolica sicer komunicirata taktilno - z dotiki. V drugem mesecu se pojavljajo nediferencirani glasovi, ki so refleksni in jih označujemo kot grlne. Odvisni so od položaja (lege) otroka in od njegovega razpoloženja (ob prijetnem razpoloženju se oglaša s popevanjem). Otrok začenja komunicirati s smehom, na prigovarjanje se umiri. Pri šestih mesecih stopa v obdobje bebljanja (enozložne, nesmiselne strukture), v katerih so povezani samoglasniki AOE in soglasniki BMN. Glasovne komunikacije je vedno več, otrok se glasno smeje, njegov jok pa je večpomenski. V razvoju motorike začenja manipulirati s predmeti. Okolje in otrok ne komunicirata samo taktilno, zato se v tem obdobju ločujeta razvoj slišečega in gluhega otroka (pri gluhem otroku sta jok in smeh drugačna, bebljanje, ki se lahko pojavlja, izgine, ker je vezano na lastno oglašanje in poslušanje govora okolja). V osmem mesecu prehaja oglašanje v čebljanje, otrok povezuje dva nesmiselna zloga v strukturo, ki ji okolje začne dajati pomen; te strukture ponavljajo otrok in domači, ki jih povežejo z osebo dejavnostjo ali predmetom (A TO je AVTO, TATA je oče, AMAM je hrana... ). Otrok ponavlja lastne glasovne dosežke in med desetim in dvanajstim mesecem spozna, da lahko z zvezo MAMA, če jo izgovori, nekaj doseže: mama pride, ga nahrani, se z njim igra... To je obdobje, ko otrok vstopa v svet razumljenih besed, ki pa jih sam aktivno še ne IZJEMNO VESEUE, Kl GA IMAMO, KO GOVORIMO O SEBI, NAJ V NAS ZBUDl STRAH, DA T1STI, Kl NAS POSLUŠA, ŠE DALEČ NE ČUTl ENAKO. La Rochefoucauld
3 Šajina M. Govor kat simptom razvojne matenosti 51 uporabi. Od dvanajstega do osemnajstega meseca je obdobje prvih priprav na govorno komunikacijo, otrok pa se večinoma še sporazumeva nebesedno, se pravi tako, da razume, kar mu rečemo: pokaže, kar želi, posnema dejanja in glasove okolja. Lingvalne raze Pri dvanajstih mesecih se začenja otrok poskušati s hojo, koordinacija roka in oči pa je že tako razvita, da je sposoben posnemati prve čačke. Z okolico komunicir:a z bogatim, moduliranim čebljanjem, močno se poveča razumevanje govora. Aktivno uporablja 3-5 besed. Otrok zdaj govora ne razume samo prek modulacije, intonacije povedanega ter mimike in gest, ki spremljajo govor, temveč razume pomen posameznih besed, seveda zelo konkretno. Značilno za obdobje do osemnajstega meseca je, da otrok prav zaradi motoričnega razvoja, v prizadevanju, da bi obvladal hojo, potisne aktivno oglašanje v ozadje, močno pa si poveča pasivni besedni zaklad. Pri osemnajstih mesecih uporablja 8 do 50 besed, ki so razumljive otrokovi okolici. Te besede so večinoma samostalniki, ki imajo funkcijo stavka. Pri enaindvajsetih mesecih uporablja dve besed i v pqvezavi; to so prvi stavki. Manj je čebljanja,in nebesednega sporazumevanja. Otrokdv žargon postaja razumljivejši, vendar je izgovorjava glasov še zelo nediferencirana; otrok izpušča zloge, glasove poenostavlja in jih nadomešča z razvojno lažjimi (COPAT je PAT, MUCA je MUTA). Pri dveh letih otrokov aktivni slovar obsega besed, in sicer 63% samostalnikov, 23% glagolov in 14% drugih besednih vrsl Obdobje po drugem letu je čas, ko se otrok vrašča v jezikovni sistem materinščine. Ce do dvanajstega meseca velja, da je otrokovo oglašanje vezano na motorični razvoj in emocije, se sedaj stopnjuje pomen kognitivnega (spoznavnega), ki vpliva na pojmovni in jezikovni razvoj. Pri treh letih prehaja otrokov govor v fazo socialnega sporazumevanja. Do te starosti kar 56% otrok uporablja govor kot eholalijo ali monolog. Sedaj začenja uporabljati govor kot vprašanje, apel, informacijo, pritožbo, željo, odgovor. V tej starosti so izoblikovane vse govorne komponente, ki pa so še nezrele in neusklajene, zato se pokažejo številne nepravilnosti v izgovorjavi glasov, ritmu in tempu govora (fiziološko, funkcionalno zatikanje). Pomen besed je zelo konkreten, stavčne strukture iz petih besed so slovnično nepravilne. Govor je razumljiv v 75-80%. Obdobje tretjega leta je čas, ko postaja okolje bolj kritično do otrokovega govora. To je obdobje, ko se začenjajo kazati govorne motnje, ki jih lahko s preventivnim, vzgojnim in svetovalnim de lom preprečimo ali ublažimo. V tem obdobju ali pa še prej nekateri otroci potrebujejo posredno oziroma neposredno terapevtsko vodenje in habilitacijo. Kdaj govorimo o govorni motnji O govorni motnji govorimo tedaj, ko je sporazumevanje oteženo, ko govor pretirano pritegne pozornost poslušalcev in ko postaja ovira v intelektualnem in socialnem razvoju.
4 52 Zdrav Obzor 1987; 21 Kadar po pregledih V razvojni ambulanti, po izključitvi organske etiologije in po pregledu pri psihologu ugotovimo, da je otrok zdrav in da se duševno dobro razvija, ocenimo, kako in koliko govor odstopa od starostnih kriterijev. Poskušamo odkriti razloge, ki so pripeljali do upočasnitve govornega razvoja. Diagnostični proces, habilitacijski načrt in sama habilitacija so vselej timska odločitev, saj so na oddelku obravnavani predšolski otroci, pri katerih je govorna motnja samo simptom razvojne motenosti. Kadar je otrokov govor slabše razvit, kot bi moral biti glede na starost, neposredna habilitacija pa še ni potrebna, se odločamo za svetovalno delo s starši in vzgojitelji. Obdobje prvih štirih let je čas, ko lahko največ naredijo starši sami, če so osveščeni in primerno vodeni. Iz pogovora s starši najpogosteje ugotavljamo naslednje: Komunikacija v družini je minimalna - starši se med seboj in z otroki premalo pogovarjajo, ne zavedajo se, da se otrok uči govora s poslušanjem. Svetujemo jim, da komentirajo vsa dogajanja, da se na otroka obračajo z besednimi navodili. Staršem, ki niso slovenske narodnosti, svetujemo, da v družini uporabljajo materni jezik, saj ga dobro obvladajo in se zato lažje izražajo, vrh tega so nanj čustveno navezani in so zato bolj neposredni in otroku bližji. Otrok mora najprej obvladati en jezikovni sistem, da lahko na njem gradi in obvladuje zakonitosti drugega jezika. Svetujemo vključitev v vrtec. Starši ne znajo poslušati otrok - še vedno se dogaja, da odrasli otroka utišajo, da nočejo ali ne znajo razumeti njegovih»šifriranih«sporočil in vprašanj in jih ne prevedejo v ustreznejša. Pogosto se dogaja, da uporabljajo otroški žargon, ker menijo, da jih bo otrok bolje razumel, če bodo komunicirali v njegovem infantilnem jeziku. Starši se Z otrokom ne znajo igrati - izbirajo neprimerne igrače, prepuščajo vzgojo vrtcu in dvorišču. Svetujemo jim dobro otroško literaturo, ki je primerna otrokovi starosti in jezikovni razvitosti. Svetujemo, naj otroka ne puščajo pred televizorjem kot pasivnega gledalca, ampak da komentirajo tisto, kar gledajo, in se o prebranem, slišanem in gledanem pogovorijo. Svetujemo vključitev v dejavnosti knjižnice, telovadnega društva, Pionirskega doma, glasbene šole itn. Starši so pretirano kritični, nezadovoljni z otrokovim govorom. Pretirano spodbujajo pravilnost izreke, zanemarjajo pa željo po sporazumevanju in bogastvo besednega zaklada. Nenehno posegajo v otrokov govor, govorijo namesto njega, pri tem pa so sami velikokrat popolnoma neosveščeni in nekritični do lastnega govora. Dogaja se, da nežnost in bližino staršev nadomeščata televizor in kasetnik, v ceremoniji večernega uspavanja pa sta duda in steklenica zamena za pogovor, uspavanko, pravljico. Kadar osveščeni starši spremenijo odnos do otroka in govora, pri upočasnjenem govornem razvoju neposredna habilitacija ni potrebna. Po osnovnem svetovanju otroke spremljamo, nekaj otrok sprejmemo v terapijo kasneje, nekatere pa pred vstopom v malo šolo, predvsem zato, da bi preprečili bralno-pisne težave v osnovni šoli. Patološko nerazvit govor Patološko nerazvit govor je patološki proces govornega razvoja, ki po strukturi in vsebini ne ustreza otrokovi starosti in njegovim jezikovnim potrebam. Na seznamu otrok z razvojnimi motnjami so kot govorno moteni vodeni tisti otroci, ki
5 Šajina M. Govor kot simptom razvojne motenosti 53 brez kompleksne medicinske, psihološke, defektološke in socialne habilitacije spontano govora ne bi razvili. 1. Pri 12 mesecih se otrok zelo malo ali nič ne oglaša. 2. Pri 15 mesecih ne beblja in ne čeblja. 3. Pri 18 mesecih ne oblikuje besed. 4. Pri 2 letih uporablja samo eno do dve besedi. 5. Pri 3 ietih govori samo nekaj posameznih besed. 6. Pri 4 letih je razumljivost njegovega govora pod 50%. 7. Pri 5letih je razumljivost njegovega govora pod 75%; govori kratke stavke, besedni zaklad je skromen, v izgovorjavi so številne zamenjave in poenostavitve glasov, strliktura stavka je nepravilna. V procesu diferencialne diagnostike otroka pregledajo pediater, psiholog, logoped, ortopedagog in socialni delavec. Otrok je pregledan pri foniatru, avdiologu in nevrologu. Patološko nerazvit govor je večinoma posledica različnih vzrokov, zato habilitacija poteka timsko. Kadar je več vzrokov, ki ovirajo in negativno vplivajo na otrokov govorni razvoj, je habilitacija daljša, zahtevnejša in z nižjimi cilji. Možni vzroki patološko nerazvitega govora so naslednji: Izguba sluha. Otrok se govora uči s poslušanjem. Otroci, pri katerih je ugotovljena težja izguba sluha, potrebujejo avdiološko in surdopedagoško habilitacijo v ustrezni ustanovi. Na mentalnohigienskem oddelku (MHO) obravnavamo otroke z lažjimi redukcijami sluha. Duševna manjrazvitost ni izključna značilnost patološko nerazvitega govora. Značilno je, da se pri takih otrocih govor počasneje razvija, vendar kasneje nekateri zmerno duševno manjrazviti razmeroma dobro govorijo. Opažamo heterogene odklone, zelo izrazit izpad besednega zaklada, nepravilne stavčne formulacije. Govor se razvije pozno, predgovorne faze, ki v normalnem razvoju trajajo leto do leto in pol, so pri duševno manjrazvitih otrocih daljše, saj nekateri stopajo v obdobje govorjenih besed šele po drugem ali tretjem letu. Govor je večinoma egocentričen in emocionalno afektiveh. Težje in težko prizadeti otroci se odzivajo govorno zelo instinktivno, ostajajo na fazi kričanja in bebljanja, posamezne besede, ki se jih utegnejo naučiti, pa imajo majhno vrednost komunikacije. Zelo razširjeno je mnenje, da lahko logopedska habilitacija veliko prispeva k celostni habilitaciji duševno manjrazvitega otroka. Taka pričakovanja zavajajo starše, ki so pozorni samo na govor, pozabljajo pa, da je govor simptom v sindromu duševne manjrazvitosti. Logopedska obravnava pri teh otrocih je predvsem ortopedagoška, začenja se že v družini, saj je to prvotno socialno okolje važen habilitacijski dejavnik. Poudarek je na nenehnem, neposrednem spodbujanju otroka, prijetni čustveni klimi, učenju prek posnemanja, ki sledi vsem fazam normalnega govornega razvoja, vendar jih otrok spontano brez specialne pedagoške pomoči ne bi prešel. Za razvoj jezika je najpomembnejša duševna raven otroka. Habilitacija poteka sprva preko staršev, prek ortopedagoga v razvojnem oddelku in svetovalno pri logopedu na mentalnohigienskem oddelku. Cerebralne poškodbe in disfunkcije. Kadar prizadenejo možganske disfunkcije govorno področje in področje govornih poti, se pokaže patološka nerazvitost govora. Tak je govor otrok s centralno motorično prizadetostjo, kjer v habilitaciji sodelujeta logoped in razvojni nevrofizioterapevt. Pri otrocih z vročinskimi krči in epilepsijo pogosto ugotavljamo patološko nerazvit govor.
6 54 Zdrav Obzor 1987; 21 Obrobne okvare govoril. Kadar se pri otrocih s prirojenimi anomalijami ustnic, neba, jezika, zob in čeljusti kombinira več naštetih vzrokov, je govor pogosto patološko nerazvit, z nepravilnostmi v fonetiki, semantiki, sintaksi in morfologiji. Čustveni vzroki. Eden prvih simptomov, ki starše in okolje opozori na motnjo v otrokovem razvoju, je nerazumljiv, nesmiseln, eholaličen govor, ki nima vloge sporazumevanja. Kadar je tak govor znak zgodnje otroške psihoze, je govorna motnja za starše z razumskega in čustvenega vidika lažje sprejemljiva kot vzroki zanjo. Nazadovanje in zaostajanje v govoru sta pogosto posledica prepogostih in dolgotrajnih hospitalizacij, kjer gre poleg organskih razlogov pogosto tudi za kombinacijo čustvenih motenj in pomanjkanja spodbud med zdravljenjem. Miljejsko pogojeni vzroki. Ti se običajno prepletajo z navedeni mi in ob minimalnih ali nikakršnih spodbudah povzročijo patološko zaostajanje v govornem razvoju. Habilitacija Habilitacija sloni na usmerjenih spodbudah, ki segajo na vsa področja, ki so sicer osnova govora. Otrok mora govor razumeti, si zapomniti besede in jezikovne strukture. Razvijamo splošno motoriko in motoriko govoril, koncentracijo vidnega in slušnega zaznavanja, grafomotorične spretnosti, bogatimo otrokovo znanje. Sprva je sporazumevanje nebesedno, z mimiko, gesto in telesom, kasneje glasovno in besedno. Končni cilj je razviti govor, ki omogoča izražanje samega sebe, pridobivanje znanj in ima funkcijo socialne komunikacije. Habilitacija ni, ne more in ne sme biti vezana samo na ambulantno delo, zato upoštevamo otrokovo okolje, ki mora zagotavljati primerno čustveno klimo, ustrezne socialne stike in dovolj govornih spodbud. LITERATURA 1. Vladisavljevié S. Afazije in razvojne disfazije. Beograd. Defektološki fakultet Univerziteta, Vladisavljevié S. Patološki nerazvijen govor u dece. Beograd: Savez defektologa Jugoslavije, Anon. Razvoj govora kot deteta. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Flass O, Škarié 1. Program rehabilitacije za malu gluhonijemu djecu. Zagreb: Center Suvag, NAJBOU IZGUBUEN MED VSEMI JE TISTI DAN, KO SE NISMO SMEJALI Mamplort
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večMicrosoft Word - razvoj govora in pomen komunikacije.doc
JANEŽIČ Silvestra, prof.def. za osebe z motnjami sluha in govora, terapevt RNO RAZVOJ GOVORA IN POMEN KOMUNIKACIJE O govoru običajno ne razmišljamo. Vemo, da težje govorimo, ko smo v zadregi, ko smo utrujeni
Prikaži večMag. Marinka G rob I e r, logoped Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje UDK 6
Mag. Marinka G rob I e r, logoped Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje UDK 612.789:616.89-008.434-053.5 IZVLEČEK - Prvi del obravnava
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večPORAJAJOČA SE PISMENOST
PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo
Prikaži večKRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA JUVAN DIDAKTIČNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAGLUŠNIH OTROCIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA JUVAN DIDAKTIČNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAGLUŠNIH OTROCIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠTUDIJSKI PROGRAM:
Prikaži večSpodbujanje govorno-jezikovnega razvoja
Spodbujanje govornojezikovnega razvoja Katarina Križan, prof. spec. reh. ped. za osebe z motnjami sluha in govora Ljubljana, 24. 3. 2015 VRTEC GALJEVICA, Galjevica 35, SI-1000 Ljubljana, www.vrtec-galjevica.si
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večOpisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs
Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in
Prikaži več(Microsoft Word - Angle\232\350ina)
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večMicrosoft Word - za spletno stran.docx
GIBALNO OVIRAN OTROK V RAZREDU Tatjana Čigon, prof. def. Irena Kranjc, spec. ped. Sonja Vidmar, spec. ped. GIBANJE ČUTNO-GIBALNE IZKUŠNJE Moten gibalni razvoj ima za posledico upočasnjen oziroma moten
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večPr
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SAŠA RAKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA Prostorska organizacija in timsko sodelovanje strokovnih
Prikaži večGovorne in slikovne tehnologije
Uvod GOVORNE TEHNOLOGIJE prof. dr. France Mihelič PREGLED PREDSTAVITVE Osnovni pojmi Uporaba Zahtevnost raziskovalnega področja Variabilnost govora Razumevanje govora Interdisciplinarnost Govorne podatkovne
Prikaži večKdo lahko prelomi špaget na dva dela
ZNANOST IN TEHNIKA POMAGATA MEDICINI Polžev vsadek, ki nam lahko povrne sluh Jerneja Vrhovec Si predstavljate, da bi se nekega jutra zbudili brez nadležnega zvoka budilke? To verjetno sploh ne bi bilo
Prikaži večFALL 2006 Abstracts
5. Program: Izobraževanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za delo z osebami s spektroavtistično motnjo Projekt: Usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večRAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika
RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia)
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večSLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis
SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večRazpoznavanje govora Uvod
Razpoznavanje govora splošni pojmi, zgodovinski pregled Osnove računalništva za jezikoslovce prof. France Mihelič Osnovni pojmi Govor Akustični signal, ki ga ljudje uporabljajo za sporazumevanje. Samodejno
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večMicrosoft Word - dipluvod3.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer organizacijska in management delovnih procesov VPLIV POLŽEVEGA VSADKA NA GLUHO OSEBO V DELOVNEM
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večPravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo
Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Šolsko leto: / preverila komisija za sprejem otrok v vrtec pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki Datum oddaje vloge: / jih vodijo v skladu z zakonom. Šifra
Prikaži večPravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo
Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Šolsko leto: 2019/2020 preverila komisija za sprejem otrok v vrtec pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki Datum oddaje vloge: / jih vodijo v skladu z zakonom.
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večMEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LARA KOSI PRILAGAJANJE DELA OTROKU Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LARA KOSI PRILAGAJANJE DELA OTROKU Z GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA LARA KOSI
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večRAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove
RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia) skladno
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Špela Omahen RAZVOJ GOVORA VLOGA MEDICINSKE SESTRE Ljubljana, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Špela Omahen RAZVOJ GOVORA VLOGA MEDICINSKE SESTRE Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA,
Prikaži večeko projet in ostali za spletno stran
VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večPomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka
Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne 25.11.2015 Gibanje (šport) je primarna potreba otroka. Gibanje je zapisano v naše možgane - hoje se ne naučimo
Prikaži večMicrosoft Word - POSEBNE POTREBE.doc
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE Poklicna in strokovna šola DIJAKI S POSEBNIMI POTREBAMI NAŠI SOŠOLCI Avtorice: Tanja DEČAR, 4. b Kaja SORŠAK, 4. b Maruša OSET, 4. b MENTORICA: Andreja ROM, univ. dipl.
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večKAJ JE SPORAZUMEVANJE
KAJ JE SPORAZUMEVANJE Sporazumevanje je izmenjavanje besedil med ljudmi zajema 2 osebi (sporočevalca in prejemnika) Sporazumevanje obsega sporočanje in sprejemanje sporočil Oseba A kaj sporoča osebi B
Prikaži večPUBLIKACIJA 2016/2017
PUBLIKACIJA 2016/2017 Igra je nujen korak na poti od nezrelosti do čustvene zrelosti. Vsakdo, ki v otroštvu ni imel priloţnosti za igro, jih bo kot odrasel človek še vedno iskal. (Margaret Lowenfeld) Vrtec
Prikaži večDiapozitiv 1
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večProjekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:
Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večPrijetno dopoldan v vrtcu
DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži večPAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič
PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večPREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večPROGRAM ZDRAVJE V VRTCU
PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici
Prikaži večPetra Bavčar, univ
Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANA PEDAGOŠKA FAKULTETA ANA TOMAŽIN KOŠOROK OCENA SPORAZUMEVANJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH PREDŠOLSKIH OTROK Z MEDNARODNO KLASIFIKACIJO FUN
UNIVERZA V LJUBLJANA PEDAGOŠKA FAKULTETA ANA TOMAŽIN KOŠOROK OCENA SPORAZUMEVANJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH PREDŠOLSKIH OTROK Z MEDNARODNO KLASIFIKACIJO FUNKCIONIRANJA, ZMANJŠANE ZMOŽNOSTI IN ZDRAVJA VERZIJA
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži večVRTEC ČEPOVAN
VRTEC ČEPOVAN SPOŠTOVANI STARŠI, zahtevajte od svojih otrok najboljše, kar zmorejo. Zahtevajte, da so v odnosu do vas, sovrstnikov, zaposlenih v vrtcu in v šoli in ostalih ljudi spoštljivi. Pomagajte jim
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večDZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr
DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večEVALVACIJA LDN in VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA OBOGATITVENA DEJAVNOST - angleščina ENOTA: Mojca, Kekec, Rožle Skupina: obogatitvena dejavnost anglešči
EVALVACIJA LDN in VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA OBOGATITVENA DEJAVNOST - angleščina ENOTA: Mojca, Kekec, Rožle Skupina: obogatitvena dejavnost angleščina (A1, A2, A3, Rumeni 1, Rumeni 2, Rožletki) Starost
Prikaži večPUBLIKACIJA 2016/2017 VRTEC BRESTANICA
PUBLIKACIJA 2016/2017 VRTEC BRESTANICA Na osnovi 32. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 70/05 in 102/07) in 11. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96, 44/00, 78/03, 72/05 100/05, 25/08
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večMicrosoft Word Pripombe k osnutku novih pravil OKS.doc
Šahovska zveza Slovenije, Bravničarjeva 13, Ljubljana Opomba: PREDLOG! Pripravil Iztok Jelen Datum: 28. 06. 2009 Olimpijski komite Slovenije Zveza športnih zvez Celovška 25, 1000 Ljubljana ZADEVA: Javna
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večStran 1 od 6 NAJ BODO NAJPREJ OTROCI Otroci z Downovim sindromom mag. Katarina Kesič Dimic, prof. def. (objavljeno v reviji Viva, september 2004) Nihč
Stran 1 od 6 NAJ BODO NAJPREJ OTROCI Otroci z Downovim sindromom mag. Katarina Kesič Dimic, prof. def. (objavljeno v reviji Viva, september 2004) Nihče oziroma nič na svetu te ne more prepričati, da tvoj
Prikaži večKAJ JE VZDRŽLJIVOST
10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Nina Lambizer Maribor 2016
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Nina Lambizer Maribor 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Zaključno delo BRALNI USPEH
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večMicrosoft Word - Predstavitveni zbornik logopedija surdopedagogika_pef.doc
PREDSTAVITVENI ZBORNIK Prvostopenjski univerzitetni študijski program Logopedija in surdopedagogika UNIVERZA V LJUBLJANI, PEDAGOŠKA FAKULTETA 1. PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU Ime LOGOPEDIJA IN SURDOPEDAGOGIKA
Prikaži večDRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike OSNUTEK Datum: november 2018 **
DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA 2017-2021 Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike 2019-2021 1. OSNUTEK Datum: november 2018 **** Ta dokument je nastal na podlagi Akcijskega načrta
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večPRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL
PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih
Prikaži več03C
Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega
Prikaži večRecenzija Genial
RECENZIJA UČBENIŠKE SERIJE GENIAL A1 IN A2 Avtorji: Hermann Funk; Michael Koenig; Ute Koithan; Theo Scherling Založba: Langenscheidt Posamezen učbeniški komplet obsega sledeče komponente: -učbenik, -delovni
Prikaži večasist. Dr. Urška Bukovnik Program: Terapije Hotel PLESNIK 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski progra
4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski program je osnovan na individualni obravnavi posameznika in namenjen vsem ki se spopadajo z izgorelostjo, vsem ki bi
Prikaži več