Microsoft Word - 06_Goznik_2016

Transkripcija

1 1.09 Objavljen strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Nina GOZNIK* OKRAJNA IN VIŠJA SODIŠČA KOT SODIŠČA ZA PREKRŠKE PRVE IN DRUGE STOPNJE IN NJIHOVO GRADIVO Razvoj in organizacija organov za postopek o prekrških s poudarkom na okrajnih in višjih sodiščih kot sodiščih za prekrške prve in druge stopnje in valorizacija njihovega gradiva Izvleček: 1. januar 2005, ko se je v Republiki Sloveniji začel uporabljati Zakon o prekrških iz leta 2003, predstavlja v organizaciji in delovanju organov za postopek o prekrških globoko ločnico, ki se bo odrazila tudi pri določanju arhivskega gradiva. Po tem zakonu odločajo o prekrških prekrškovni organi in sodišča. Prekrškovni organi so upravni ali drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Sodišča pa so okrajna sodišča za odločanje o prekrških na prvi stopnji in višja sodišča za odločanje o prekrških na drugi stopnji. Z reorganizacijo so torej sodniki za prekrške kot samostojni državni organi in Senat za prekrške RS prenehali obstajati; arhive dotedanjih sodnikov za prekrške so prevzela okrajna sodišča, arhive Senata za prekrške RS pa višja sodišča. Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu sodišč v zadevah o prekrških, je navedeno v 206. členu Zakona o prekrških in v Sodnem redu (členi 276, 279, 295.a, 295.g ter 314.a 314.c). Zaradi valorizacije gradiva je potrebno predstaviti razvoj in organizacijo organov, pristojnih za postopek o prekrških. V prihodnje pa bo potrebno medsebojno uskladiti strokovno navodilo za odbiranje arhivskega gradiva sodišč v zadevah o prekrških. Ključne besede: prekrški, organi za postopek o prekrških, sodišča, valorizacija Abstract: LOCAL AND HIGHER COURTS AS MISDEMEANOR COURTS FOR FIRST AND SECOND INSTANCE MINOR OFFENCES AND THEIR RECORDS Development and Organization of Authorities Responsible for Misdemeanor Proceedings with Emphasis on Local and Higher Courts as Misdemeanor Courts for First and Second Minor Instance Offences and the Appraisal of their Records January 1, 2005, when the Minor Offences Act from 2003 was implemented in the Republic of Slovenia, represents a significant breakpoint in the organization and the operation of authorities responsible for misdemeanor proceedings, which will also be reflected in the appraisal of archives. Under this law, minor offence authorities and courts take decisions on minor offences. Minor offence authorities are administrative or other public authorities and holders of public authorizations, which supervise the enforcement of laws and regulations defining minor offences, and authorities of self-governing local communities, which are authorized in accordance with specific provisions to decide on minor offences. Courts are local courts authorized to rule on first instance minor offences, whereas higher courts are authorized to rule on second instance minor offences. Thus, minor offence judges as independent public authorities and the Minor Offences Panel of the Republic of Slovenia ceased to exist; archives of minor offence judges were taken over by local courts, whereby archives of the Minor Offences Panel of the Republic of Slovenia by higher * Nina Goznik, arhivistka, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava 5, 2250 Ptuj, Slovenija, kontakt: nina.goznik@guest.arnes.si. 71

2 N. Goznik: Okrajna in višja sodišča kot sodišča za prekrške prve in druge stopnje in njihovo gradivo courts. Current records by courts in minor offence cases are referred to in Article 206 of the Minor Offences Act and in the Court Rules (Articles 276, 279, 295.a to 295.g and 314.a to 314.c). Because of the appraisal process, it is necessary to present the development and organization of authorities responsible for misdemeanor proceedings. Therefore, expert guidance for the selection process of archives by courts in minor offence cases must be harmonized in the future. Key words: minor offences, authorities responsible for misdemeanor proceedings, courts, appraisal 1 UVOD Zaradi uskladitve prava o prekrških z našo ustavno ureditvijo in ostalo zakonodajo, zahtev Evropske skupnosti in tudi velike preobremenjenosti sodnikov za prekrške je bila nujna nova sistemska ureditev področja prekrškov, s katero bi bilo prekrškovno pravo dokončno umeščeno v sistem kaznovalnega prava. Zato je bil sprejet nov Zakon o prekrških 1 (Ur. l. RS, št. 7/03 in 86/04), ki je pričel veljati 7. februarja 2003, uporabljati pa se je pričel 1. januarja 2005, torej z zamikom skoraj dveh let. Ta zamik je bil nujno potreben zaradi reorganizacije sodnikov za prekrške, organizacije prekrškovnih organov in priprave prekrškovnih organov na prekrškovni postopek. Po novem zakonu je prekršek definiran kot dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Prekrškovni organi so upravni ali drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. 2 Sodišča pa so okrajna sodišča za odločanje o prekrških na prvi stopnji in višja sodišča za odločanje o prekrških na drugi stopnji. Okrajna sodišča so zraven odločanja o prekrških na prvi stopnji pristojna še za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ, in za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah prekrškov ter drugih zadev, ki jih določa zakon. Na okrajnem sodišču bo vodil postopek in odločal sodnik posameznik. Višja sodišča so pristojna za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč, za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči v zadevah prekrškov in opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. Z reorganizacijo so torej sodniki za prekrške kot samostojni državni organi in Senat za prekrške RS prenehali obstajati; arhive dosedanjih sodnikov za prekrške so prevzela okrajna sodišča, arhive Senata za prekrške RS pa višja sodišča v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru. 1 Zakon o prekrških iz leta 2003 je temeljni zakon, ki ureja področje prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji. Določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe, pristojne za odločanje o prekrških. Zakon ureja področje prava o prekrških celovito in ima zato značaj sistemskega zakona. 2 Zakon o prekrških je področje prekrškov celovito uredil in veliko zadev prenesel v obravnavanje prekrškovnim organom, ki odločajo v zelo poenostavljenem hitrem postopku. Postopek se v večini primerov začne v upravni sferi, upoštevajoč načelo učinkovitosti, tako da se odloča brez nepotrebnega zavlačevanja, kar omogoča hitrejšo izvedbo postopka in na koncu tudi večjo učinkovitost, seveda pa mora biti v vsakem primeru zagotovljeno sodno varstvo na sodišču, ki pa ni vedno dvostopenjsko, zadeve se velikokrat zaključijo na prvi stopnji, saj zoper odločitve sodnikov okrajnih sodišč ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva. Prekrškovni organi so se znašli v popolnoma drugi funkciji, saj ne le odkrivajo prekrške, temveč o njih tudi meritorno odločajo in izrekajo z Zakonom o prekrških predpisane sankcije. Tako je zagotovljen krajši časovni razmik med začetkom postopka in njegovo zaključitvijo z izdajo odločbe o prekršku. 72

3 2 ORIS RAZVOJA IN ORGANIZACIJE ORGANOV, PRISTOJNIH ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH OD LETA 1947 DO 2003 Leta 1947 je prišlo s Temeljnim zakonom o prekrških do kodifikacije prava o prekrških. Zakon, ki je veljal na območju celotne Jugoslavije, je razmejil prekrške kot upravne delikte od kaznivih dejanj tako, da jih je opredelil kot lažje kršitve pravnih dobrin. O prekrških na prvi stopnji so praviloma odločali izvršilni odbori okrajnega ali mestnega (rajonskega) ljudskega odbora, razen če je bila z zakonom ali uredbo določena pristojnost organa za notranje zadeve, organa kontrole, inšpekcije ali kakega drugega državnega organa. Upravni kazenski postopek na drugi stopnji je vodilo ministrstvo za notranje zadeve, ki je tudi izrekalo kazni. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških iz leta 1951 se je začelo približevanje prava o prekrških kazenskemu pravu. Na prvi stopnji je bila ustanovljena funkcija sodnika za prekrške pri okrajnem ali mestnem ljudskem odboru, na drugi stopnji pa Senat za prekrške pri Republiškem ministrstvu za notranje zadeve ljudske republike ter Senat za prekrške pri ministrstvu za notranje zadeve FLRJ. Sodniki za prekrške so bili izločeni iz organizacijskega sestava upravnih organov, zanje je bila oblikovana posebna organizacijska enota v upravi okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora. Z novelo Temeljnega zakona o prekrških iz leta 1958 je bila dana nova definicija prekrška, po kateri so bili prekrški kršitve javnega reda, za katere so bile predpisane upravne kazni in varstveni ukrepi. Sodnik za prekrške se je preimenoval v občinskega sodnika za prekrške, njegova stvarna pristojnost je bila razširjena na vse prekrške. Volil ga je ljudski odbor na seji vseh zborov. Na drugi stopnji so odločali okrajni sodniki za prekrške v senatih. Z novelo Temeljnega zakona o prekrških iz leta 1965 se je postopek o prekrških formalno začel oddaljevati od upravnega postopka in naslanjati na kazenski postopek, na kar kaže tudi sprememba izrazoslovja upravne kazni se preimenujejo v kazni za prekrške, upravno-kazenski postopek pa v postopek o prekrških. Leta 1966 je bil sprejet še Zakon o organih za kaznovanje prekrškov, po katerem so o prekrških na prvi stopnji odločali sodniki za prekrške, na drugi stopnji pa Republiški senat za prekrške. Organi za kaznovanje prekrškov so postali samostojni organi družbenopolitične skupnosti in bili za svoje delo odgovorni njeni skupščini. Republiški Zakon o prekrških iz leta 1973 ni prinesel sprememb v organizaciji organov, ki so vodili postopek o prekrških. Izjemo so predstavljali le prekrški, za katere so vodili postopek zvezni upravni organi; v zvezni pristojnosti so tako ostali carinski, devizni in zunanjetrgovinski prekrški. Nove določbe o prekrških je leta 1983 prinesel Zakon o prekrških, ki je bil v naslednjih letih dvanajstkrat spremenjen, enkrat dopolnjen in dvakrat popravljen. Tudi tokrat pa je organizacija organov, ki so vodili postopek o prekrških, ostala nespremenjena. Z Zakonom o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev iz leta 1994 pa so občinski sodniki za prekrške prenehali delovati kot samostojni organi občin in so s 1. januarjem 1995 postali samostojni državni organi z imenom sodnik za prekrške. Volil in razreševal jih je Državni zbor Republike Slovenije, na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ). Tako je bilo sodnikom za prekrške prvič priznano, da so del sodne oblasti in da imajo položaj sodišč z odločbami Ustavnega sodišča RS. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških iz leta 1997 je prinesel določbo, da opravi izbiro in predlaga Državnemu zboru kandidate za izvolitev v funkcijo sodnika za prekrške sodni svet. Po tem zakonu se je Republiški senat za prekrške se je preimenoval v Senat za prekrške Republike 73

4 N. Goznik: Okrajna in višja sodišča kot sodišča za prekrške prve in druge stopnje in njihovo gradivo Slovenije. V letu 2000 je bil dokončno opravljen prenos gospodarskih prestopkov 3 z okrožnih sodišč na organe za postopek o prekrških, leto kasneje pa je bilo ukinjeno sodno varstvo proti odločbam sodnika za prekrške na Vrhovnem sodišču RS. Tako je prenehala sodna kontrola zakonitosti njihovih odločb. Ob koncu leta 2002 pa je bil sprejet nov Zakon o prekrških, o katerem je bilo govora na začetku. 3 DOKUMENTARNO GRADIVO, KI NASTAJA PRI DELU ORGANOV, PRISTOJNIH ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH Zakon o prekrških v svojem 206. členu navaja dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških in roke hranjenja: (1) Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za učinkovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistično poročanje vodijo sodišča naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige): vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji; vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji; splošni vpisnik; vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve; vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk na prvi stopnji; vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk na drugi stopnji; druge vpisnike v skladu s sodnim redom; seznam odvzetih predmetov; evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov. (2) Za namene iz prejšnjega odstavka vodijo prekrškovni organi naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige): vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni nalog; vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o prekršku; vpisnik za zadeve, v katerih se vloži obdolžilni predlog; seznam odvzetih predmetov; evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov. 3 Gospodarski prestopki si bili posebnost jugoslovanskega pravnega sistema. Prvič so se pojavili z zakonom leta Številne kršitve v zvezi z nedopustnim poslovanjem gospodarskih organizacij niso bile več prekrški, temveč gospodarski prestopki, ki so jih obravnavala sodišča. Z deseto novelo Zakona o prekrških so bili leta 2000 gospodarski prestopki ukinjeni; te kršitve so postali prekrški. 74

5 (7) Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki vpisnikov, se hrani trajno. Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki določenih pomožnih knjig (seznam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka), se hrani pet let. Za hrambo in izločanje dokumentarnega gradiva se do izdaje novega predpisa uporabljajo določbe Pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških (Uradni list SRS, št. 18/86, 22/86 popr. in 16/88 ter Uradni list RS, št. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in 105/2001). (8) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše obliko in vsebino posameznih zbirk podatkov (določenih vpisnikov in pomožnih knjig iz prvega in drugega odstavka tega člena) pri organih za postopek o prekrških. S Spremembami in dopolnitvami Sodnega reda (Uradni list RS, št. 75/04, 138/04 in 74/05) je bila podrobneje predpisana oblika in vsebina vpisnikov in pomožnih knjig, ki nastajajo pri delu organov za postopek o prekrških. Okrajna sodišča vodijo v zadevah o prekrških naslednje vpisnike in pomožne knjige: Vpisnik za zadeve o prekrških v rednem sodnem postopku PR Vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk EPVD Vpisnik za določitev uklonilnega zapora PRuz Vpisnik za odreditev hišne preiskave PRhp Vpisnik za določitev naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti PRnk Vpisnik v postopkih zahtev za sodno varstvo ZSV Vpisnik za razne zadeve o prekrških PRr Vpisnik PomPR za zadeve pravne pomoči Vpisnik PomPR-i za zadeve mednarodne pravne pomoči Imeniki in pomožne knjige: Osebni imeniki k vpisnikom Seznam odvzetih predmetov Evidenca zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov V vpisnik PR vpisujejo okrajna sodišča zadevo o prekrških, v katerih sodijo na prvi stopnji v rednem sodnem postopku. V vpisnik EPVD se vpisujejo prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk. V vpisnik PRuz se vpisuje določitev uklonilnega zapora. 75

6 N. Goznik: Okrajna in višja sodišča kot sodišča za prekrške prve in druge stopnje in njihovo gradivo V vpisnik PRhp se vpisuje zahteva prekrškovnega organa za odreditev hišne preiskave. V vpisnik PRnk vpisujejo okrajna sodišča določitev naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Vpisujejo se zadeve, v katerih ni pogojev za določitev uklonilnega zapora in je storilec predlagal nadomestitev izrečene globe, in zadeve, v katerih je storilec predlagal nadomestitev globe z opravo nalog, preden je pristojni organ podal pristojnemu sodišču predlog za določitev uklonilnega zapora. V vpisnik ZSV se vpisujejo zahteve za sodno varstvo. Vpisnik PRr vodijo vsa sodišča in vanj vpisujejo zadeve o prekrških, ki jih ne vpisujejo v druge vpisnike za zadeve o prekrških. Vpisnik PRr je enak vpisniku R. V vpisnik PomPR se vpisujejo vse zadeve pravne pomoči drugih sodišč in organov. V vpisnik PomPR-i, ki je enak vpisniku PomPR, se vpisujejo zadeve mednarodne pravne pomoči. V seznam odvzetih predmetov se vpisujejo predmeti, ki jih je zaseglo sodišče v postopku o prekrških ali so bili izročeni sodišču kot zaseženi predmeti in se hranijo na sodišču v blagajni oziroma na drugem določenem mestu. V evidenco zapadle, neplačane globe, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov se vpisujejo zadeve v zvezi z izvrševanjem zapadle, neplačane globe, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi, kazni za kršitev postopka in uklonilnega zapora. Višja sodišča splošne pristojnosti vodijo v zadevah o prekrških naslednje vpisnike: Vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji PRp Vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk EPVDp na drugi stopnji Vpisnik za uklonilni zapor na drugi stopnji PRuzp Vpisnik za razne zadeve o prekrških PRr 4 VALORIZACIJA GRADIVA, KI NASTAJA PRI DELU OKRAJNIH SODIŠČ V ZADEVAH O PREKRŠKIH Prekrški so ogromno in nepregledno področje. Število kaznivih dejanj, ki so poznana v Sloveniji, je znano, saj so slednja opredeljena v glavnem le v kazenskem zakoniku, nekaj pa jih je tudi v drugih zakonih. Za število prekrškov pa se niti približno ne ve, koliko jih je, saj jih je moč najti v mnogih zakonih in drugih aktih. Verjetno je to glavni razlog, zakaj še ni bil izdan nov predpis v zvezi s hrambo in izločanjem dokumentarnega gradiva organov za postopek o prekrških in še vedno veljajo določbe Pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških iz leta 1986 oziroma imajo sodišča navodilo, da se vse prekrškovno gradivo, nastalo po letu 2004, hrani trajno. 76

7 V pisnem strokovnem navodilu za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva za bivšega Sodnika za prekrške na Ptuju 4 za obdobje od leta 1996 do 2004, ki ga je izdal Zgodovinski arhiv na Ptuju dne , je bilo določeno, da ima lastnosti arhivskega gradiva naslednje dokumentarno gradivo: vpisniki z oznakami Sp (splošne zadeve), SpZ (zaupne in strogo zaupne zadeve), P (zadeve o prekrških na prvi stopnji), IKZ (izvrševanje kazni zapora), IOK (izredna omilitev kazni), EKT (skupna evidenca pravnomočno izrečenih stranskih kazni), EKTvd (prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženih ali preseženih sedem oziroma osemnajst kazenskih točk na I. stopnji), osebni imeniki ali kartotečna kazala k vpisnikom, vsi zaupni spisi SpZ, spisi Sp po izboru (odberejo in ohranijo se spisi, ki vsebujejo koristne informacije o delu sodnika za prekrške in okolju, v katerem deluje), spisi P po izboru (vzorčno se izbere 5 % spisov za vsako leto; pri izboru naj se upošteva vse vrste prekrškov in zadeve, ki so posebej značilne za obdobje in okolje, v katerem so spisi nastali; upošteva naj se še pomembnost fizičnih in javnopravnih oseb), spisi IKZ po izboru (izbere se tiste, ki so v povezavi z ohranjenimi spisi o prekrških, njihovo število je lahko manjše od števila odbranih spisov P) spisi EKTVd po izboru (5 % spisov za vsako leto), zbirka pojasnil in pravnih mnenj, seznam pečatov in štampiljk, zaključni računi, dokumentacija o uničenju dokumentarnega gradiva ter odbiranju arhivskega gradiva in o njegovem izročanju pristojnemu arhivu. Za dokumentarno gradivo okrajnih in višjih sodišč v zadevah o prekrških od leta 2005 dalje bo v prihodnje potrebno pripraviti usklajeno pisno strokovno gradivo za odbiranje arhivskega gradiva. Zagotovo bodo imeli status arhivskega gradiva vsi vpisniki in imeniki, ki nastajajo pri delu sodišč v zadevah o prekrških (vpisniki z oznakami PR, EPVD, PRuz, PRhp, PRnk, ZSV, PRr, PomPR, PomPR-i za okrajna sodišča in vpisniki PRp, EPVDp, Pruzp, PRr za višja sodišča). Ali bomo pri spisih za posamezne zadeve ohranili vse pravnomočne sodne odločbe oziroma sklepe ali bomo, kot je bila do sedaj praksa, ohranili spise vzorčno, je vprašanje, ki ga bo potrebno reševati skupaj z ustvarjalci gradiva. Le-ti bodo morali strokovno ovrednotiti dokumente, ki bi se morali ohraniti zaradi pravne varnosti fizičnih in pravnih oseb. Posebno poglavje bo priprava strokovno-tehničnih navodil za elektronsko gradivo, saj skoraj vsi vpisniki in imeniki nastajajo izključno v elektronski obliki. Medsebojno uskladitev pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva sodišč v zadevah o prekrških bo v prihodnje morala opraviti Medarhivska delovna skupina za pravosodje. 4 Zgodovinski arhiv na Ptuju hrani v zvezi s kaznovanjem prekrškov fonda SI_ZAP/0089 Sodnik za prekrške Ptuj in SI_ZAP/0088 Sodnik za prekrške Ormož Trenutno je v fazi odbiranja in popisovanja arhivskega gradiva gradivo bivšega Sodnika za prekrške na Ptuju za obdobje od leta 1996 do

8 N. Goznik: Okrajna in višja sodišča kot sodišča za prekrške prve in druge stopnje in njihovo gradivo VIRI IN LITERATURA Koman, A. Materialnopravna ureditev prava prekrškov in postopek o prekršku. Učno gradivo za udeležence usposabljanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Pridobljeno s spletne strani: pageuploads/upravna_akademija/izpiti_in_seminarji/igor/materialno pravna ureditev prava_o prekrskih.pdf Melik, J. (2004). Organi za postopek o prekrških kot ustvarjalci arhivskega gradiva. Arhivi, 27 (2), str Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije. Orel, N. Čas, P. Materialnopravna ureditev prava prekrškov, postopek o prekršku. Praktična uporaba materialnopravnih določb in postopka iz ZP-1. Učno gradivo za udeležence usposabljanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Pridobljeno s spletne strani: /Upravna_akademija/IZPITI_IN_SEMINARJI/igor/Ucno_gradivo_za_PUO_avgust_2014.pdf Sodni red. (1995). Uradni list RS, št. 17. (Spremembe: Ur. l. RS št. 35/1998, 91/1998, 22/2000, 113/2000, 62/2001, 102/2001, 15/2003, 75/2004, 138/2004, 74/2005, 5/2007, 82/2007, 16/2008, 93/2008, 110/2008, 117/2008, 22/2010, 48/2011, 15/2015). Zakon o prekrških. (2003). Uradni list RS, št. 7. (uradno prečiščeno besedilo: Ur. l. RS, št. 29/2011). SUMMARY Nina GOZNIK* LOCAL AND HIGHER COURTS AS MISDEMEANOR COURTS FOR FIRST AND SECOND INSTANCE MINOR OFFENCES AND THEIR RECORDS Development and Organization of Authorities Responsible for Misdemeanor Proceedings with Emphasis on Local and Higher Courts as Misdemeanor Courts for First and Second Minor Instance Offences and the Appraisal of their Records January 1, 2005, when the Minor Offences Act from 2003 was implemented in the Republic of Slovenia, represents a significant breakpoint in the organization and the operation of authorities responsible for misdemeanor proceedings, which will also be reflected in the appraisal of archives. Under this law, minor offence authorities and courts take decisions on minor offences. Minor offence authorities are administrative or other public authorities and holders of public authorizations, which supervise the enforcement of laws and regulations defining minor offences, and authorities of self-governing local communities, which are authorized in accordance with specific provisions to decide on minor offences. Courts are local courts authorized to rule on first instance minor offences, whereas higher courts are authorized to rule on second instance minor offences. Furthermore, local courts do not only take decisions on first instance minor offences, but also in requests for judicial protection against minor offence decisions issued by minor offence authorities and have jurisdiction to perform matters of legal aid within the framework of misdemeanor cases and other matters provided for by law. Higher courts have jurisdiction to decide on appeals against the decisions of local courts, to rule on conflicts of jurisdiction between higher courts in matters of minor offences and to carry-out other matters pursuant * Nina Goznik, archivist, Hostorical Archives Ptuj, Vičava 5, 2250 Ptuj, Slovenia, contact: nina.goznik@guest.arnes.si. 78

9 to the law. A minor offence shall be deemed to be an act which represents a violation of the law, regulation adopted by the government, decree adopted by authority of self-governing, local community, which as such has been laid down as a minor offence and for which a misdemeanor sanction has been prescribed. It is evident how, within the framework of the historical development and organization of authorities for misdemeanor proceedings, minor offences have transformed from administrative offences into offences before judicial courts. Thus, minor offence judges as independent public authorities and the Minor Offences Panel of the Republic of Slovenia ceased to exist; archives of minor offence judges were taken over by local courts, whereby archives of the Minor Offences Panel of the Republic of Slovenia by higher courts. Current records of courts in minor offence cases are referred to in Article 206 of the Minor Offences Act and in the Court Rules (Articles 276, 279, 295.a to 295.g and 314.a to 314.c). Nowadays, according to guidance for courts, all documents on minor offence cases from 2005 onwards shall be stored permanently until the adoption of a new regulation on the deposition and exclusion of records. Without doubt, all registers and directories by courts in minor offence cases have the status of archives. Will we keep all final judgements and decisions for individual cases in judicial records or, according to current case-law, preserve only model records, is a question that will have to be answered in cooperation with experts. They will have to professionally appraise documents which should be preserved to ensure the legal certainty of natural and legal persons. The development of technical guidelines for electronic documents should prove an additional challenge, because almost all registers and directories are drawn-up solely in electronic form. Therefore, expert written guidance for the selection process of archives by courts in minor offences must be harmonized by the Interarchival Work Group of Justice in the future. 79