Izvirni znanstveni članek (1.01) BV 73 (2013) 3, UDK: 179.7:659.3 Besedilo prejeto: 05/2013; sprejeto: 08/ Mateja Pevec Rozman Samomor
|
|
- Albert Žagar
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Izvirni znanstveni članek (1.01) BV 73 (2013) 3, UDK: 179.7:659.3 Besedilo prejeto: 05/2013; sprejeto: 08/ Mateja Pevec Rozman Samomor: pomen detabuizacije in mediji Povzetek: Samomor je večplastni fenomen, ki še vedno ostaja ena od tabu tem in hkrati bolečih ran sodobne, tudi slovenske družbe. Govoriti o samomoru pomeni velik izziv za vse, ki se z njim ukvarjajo po strokovni plati, prav tako pa je izziv tudi z vidika ozaveščanja problematike. Samomora ne smemo predstaviti kot nekaj normalnega,ampak kot žgoč problem, o katerem je treba spregovoriti in iskati rešitve, kako ga preprečevati. V tem smislu je pomen detabuizacije samomora predvsem dvojen: spregovoriti o tabu temi lahko pomeni osvoboditev (od strahov, od napačne podobe ali predstave), drugi pomen pa je v ozaveščanju problematike: sprejetje dejstva, da je neki fenomen oziroma problem v družbi navzoč. Razprava odstira zgolj nekatere vidike tega še vedno skrivnostnega in zapletenega fenomena. V prvem delu se osredotočamo na pomen samomora (pojmovanje samomora), v drugem delu pa se dotaknemo nekaterih stopenj filozofskega, zlasti etičnega motrenja samomora. V tretjem delu spregovorimo o pomenu in o vplivu medijev na samomor oziroma o etičnosti poročanja o samomoru (detabuizacija). Razprava je poizkus prikaza, da lahko ozaveščanje problematike pripomore k detabuizaciji, to pa hkrati odpira pot k izhodu, k rešitvi problema. Kakor pravi Ringel, beg ni rešitev; pomembno je, da znamo in tudi zmoremo spregovoriti o problemih in jih pravilno artikulirati, s tem pa se odprejo tudi možne poti izhoda iz stiske in preprečevanja njenih najhujših oblik, kakor je samomor. Ključne besede: samomor, stiska, pomoč, detabuizacija, mediji, etično poročanje Abstract: Suicide: The Importance of Breaking Down Taboos and Media Suicide is a multifaceted phenomenon that remains a taboo topic in modern world. Talking about suicide is not only a major challenge for all those dealing with it professionally, but also presents a challenge for public awareness. Suicide should not be presented as something normal, but as a serious problem that needs to be discussed and solutions for its prevention sought. Hence breaking down the taboo of suicide is important in two ways: 1) talking about a taboo topic may bring liberation (from fears or false conceptions), and 2) raising public awareness of the problem i.e. accepting the fact that a certain phenomenon is present in the society. The paper reveals just a few aspects of the mysterious and complex phenomenon of suicide. The first part focuses on the meaning of suicide (suicide conception). The second part elucidates some levels of philosophical, especially ethical considerations of suicide. The third part raises the issue of the influence of the media on suicide and the question of ethical reporting on suicide. Key words: suicide, crisis, help, taboo, media, ethical reporting
2 434 Bogoslovni vestnik 73 (2013) 3 Ko govorimo o samomoru, se spuščamo na zelo občutljivo področje; to je namreč fenomen, ki je večplasten in odpira mnoga vprašanja: poleg plaho vprašujočega ali včasih celo obtožujočega»zakaj je kdo to storil«, se odpira tudi vprašanje o moralni dopustnosti in o racionalnosti dejanja samega. V zvezi s tem nastopi tudi vprašanje posameznikove svobode in svobodne izbire razpolaganja s svojim življenjem, po drugi stani pa se ne moremo izogniti pomenu vplivov iz okolja: vprašanj o vlogi družbe, religije, medijev, države, socialnih razmer in drugih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na samomorilnost. Samomor je tema, o kateri je težko govoriti, ker je to težka eksistencialna, temačna in boleča naloga, lahko bi celo rekli: še vedno eden od»tabujev«sodobne, tudi slovenske družbe, ki po samomorilnosti še vedno sodi v sam evropski vrh. Zato je govoriti o samomoru izziv, tudi z vidika ozaveščanja problematike: samomor se ne sme predstaviti kot nekaj normalnega, ampak kot fenomen, o katerem je treba spregovoriti in iskati rešitve: ne le v medicinskih in psiholoških, temveč tudi v drugih, celo akademskih krogih. Pomen detabuizacije je predvsem dvojen: za mnoge je spregovoriti o tabu temah osvoboditev (od osebnih strahov, od napačne podobe ali predstave, ki jo imamo o neki stvari). Drugi pomen je v ozaveščanju problematike: sprejetje dejstva, da neki določen fenomen, neko določeno vprašanje obstaja. Detabuizacija tega vprašanja pomeni možnost, da ljudje o stiskah, o bolečini in tudi o krivicah spregovorijo, jih ubesedijo, hkrati pa je to priložnost, da se te stiske, bolečine in krivice ustrezno ovrednotijo. V razpravi se bomo dotaknili nakazanih vprašanj, skušali bomo pokazati, da je samomor tako osebni kakor družbeni problem. V prvem delu bomo govorili o pomenu samomora (pojmovanje samomora). V drugem delu se bomo dotaknili nekaterih stopenj filozofskega, zlasti etičnega motrenja samomora. V tretjem delu pa bomo spregovorili o pomenu in o vplivu medijev na samomor oziroma o etičnosti poročanja o samomoru (detabuizacija). 1. Opredelitev samomora Kaj je samomor? Lahko bi ga opredelili kot»dokončni ne bivanju«oziroma kot dokončno kapitulacijo posameznika nad seboj in nad življenjem. Samomor je pobeg iz totalnosti niča, je beg iz ujetosti v brezizhodnost, beg pred peklom, ki ga posameznik doživlja in v njem ne more več zdržati. Samomor je nekako beg iz posameznikovega notranjega pekla in je hkrati začetek pekla za tiste, ki ostanejo. S Sartrom bi lahko tudi rekli, da je to beg pred ljudmi; v svoji drami Zaprta vrata položi v Garcinova usta znameniti stavek:»pekel so ljudje okoli tebe.«(sartre 1981, 46) To so ljudje, ki drug drugega mučijo v neskončnost. Ker je samomor zelo kompleksen fenomen, naletimo pri raziskovanju na različna pojmovanja in opredelitve. Priznani slovenski psihiater, ki se je poklicno ukvarjal z vprašanjem samomora, Lev Milčinski, je opredelil samomor (suicidium) kot»dejanje, s katerim se človek usmrti. Pri tem ga vodi težnja, da si vzame življenje,
3 Mateja Pevec Rozman - Samomor: pomen detabuizacije in mediji 435 oziroma iz njegovega vedenja razberejo tak namen ljudje okoli njega. Tudi pri samomorilnem poskusu (oziroma parasuicidu) se kaže ali vsaj nakazuje takšna težnja, dejanje je zastavljeno, vendar še ne dokončano.«(milčinski 1985, 11) Pri samomoru govorimo o zavestnem in namernem uničenju svojega lastnega življenja. Samomor je namreč zavestno dejanje, ki lahko s predvideno zanesljivostjo povzroči človekovo smrt (Valetič 2009, 30). Pri tej opredelitvi se postavlja vprašanje o zavestnosti dejanja: ali je človek, ki je tik pred tem, da si vzame življenje, zares popolnoma pri polni zavesti (ali ni morebiti ta zavest zamegljena z zunanjimi težkimi okoliščinami, ki navadno privedejo do ključnega tragičnega dejanja, in ali ni morebiti ta zavest obremenjena s težko čustveno nestabilnostjo). Mnoge raziskave predvsem neuspelih poskusov samomora namreč pričajo o tem, da v bistvu ni bilo nobene želje po smrti, ampak le goreča nuja, biti viden, biti slišan, biti ljubljen, upoštevan, skratka, klic na pomoč in potreba po drugačnem življenju. Emil Durkheim ( ) opredeljuje samomor sociološko in pravi, da je samomor posledica zavestne odločitve posameznika, ki z direktnim ali indirektnim, s pozitivnim ali negativnim dejanjem, ki ga stori, zavestno škoduje sebi. V svojem delu Le Suicide, ki je izšlo leta 1897, razlikuje štiri tipe samomora (Durkheim 1951): anomični, egoistični, altruistični in fatalistični samomor. Anomični samomori so značilni za družbe, v katerih se spremenijo okoliščine bivanja; vrednote izgubljajo svojo obvezujočo (normativno) moč. Govorimo torej o upadanju moči in o vplivu religije in socialnih ustanov (avtoritet). Člani teh skupnosti počasi izgubljajo smernice za svoje delovanje, s tem pa tudi svojo lastno stabilnost (čustveno, vedenjsko). Egoistični samomor se lahko zgodi, kadar je posameznik ločen od svoje ožje skupnosti (družbene skupine), družbene norme zato zanj nimajo več pomena. Altruistični samomor je najpogostejši v zelo tradicionalno urejenih družbenih skupinah (npr. na Japonskem harakiri, sati v hindujskem okolju, samomor starejših in onemoglih pri Eskimih, tudi pri Indijcih), ko se posameznik popolnoma odpove svojim pravicam, celo pravici do življenja, in vzame nase norme skupnosti, ki ji pripada. Kot zanimivost omenimo, da je bil harakiri na Japonskem sprva častna oblika samomora, ki jo je vojak uporabil, če ga je zajela sovražna vojska; s tem se je izognil mučenju in sramoti. Pozneje je postal harakiri izraz nestrinjanja z vladarjem, lahko pa tudi žalovanje za bližnjimi. Leta 1869 je bil harakiri uradno prepovedan, čeprav na Japonskem še ni popolnoma»izumrl«. Pri fatalističnem samomoru govorimo o begu iz nevzdržnega položaja pri fizičnem in moralnem despotizmu (oblastno samovoljno ravnanje družbe), ko družbena skupnost pretirano obvladuje posameznika in mu onemogoči prihodnost ali jo vsaj kroji mimo posameznikove volje in predenj postavlja ovire, ki so tako velike, da jih ne zmore premagovati. Samomor je zagotovo pretresljiv fenomen, ki nikoli ne nastopi hipoma, nenačrtovano. Erwin Ringel ( ), avstrijski psihiater in suicidolog, trdi, da je mogoče korenine za samomor iskati že v otroštvu: občutki krivde, zavrtosti, premajh-
4 436 Bogoslovni vestnik 73 (2013) 3 nega samozaupanja, pomanjkanje spontanosti in želje po zmagovanju (dosežkih). Samomor se torej ne zgodi zaradi hipne razočaranosti ali trenutnega kriznega stanja, ampak je to dinamičen proces, ki poteka med željo po življenju in željo po končanju tega življenja. Težave, ki v svojem bistvu temeljijo v človeku samem, posameznik pa si jih noče priznati in pred njimi beži, lahko vodjo v brezizhoden položaj, v katerem se kot edina rešitev kaže zgolj dokončni pobeg, to je samomor. To stanje psihologi in psihoterapevti označujejo kot presuicidalni sindrom (Ringel 2004, 15). Odločitev za smrt je po Ringlu tako imenovani presuicidalni sindrom, ki ga ne bi smeli spregledati. Govorimo o duševnem stanju človeka pred samomorom: občutki tesnobe, izguba ravnovesja med zunanjimi vplivi in svojimi lastnimi možnostmi, stopnjevanje vse do»dinamične tesnobe«, ki povzroči izgubo kontrole in je zato možnost za samomor velika. Pri tem ne smemo pozabiti na občutke osamljenosti, na izgubo občutka osebne vrednosti, na razmišljanje o samomoru, na agresivnost, obrnjeno k sebi, brez možnosti ventiliranja, in končno: na vprašanje, komu sem še potreben (Javorič 1995, 19). To je tudi zadnja faza pred totalnim obupom nad seboj in pred popolno izgubo smisla, ki lahko vodi v»namerno povzročitev svoje smrti«, kakor samomor opredeljuje ameriški filozof James Rachels (1987, 89). 2. Skica rešitve iz krize ne obupaj! Rešitev vsekakor ni v begu pred težavami, temveč v soočenju z njimi. Uspeh je odvisen predvsem od samopoznavanja in od stopnje samokritičnosti. Pomembno je to, ali se človek pozna dovolj in ali je dovolj pogumen, da se je pripravljen videti takšnega, kakor v resnici je: je sposoben priznati in sprejeti šibkosti, slabosti, pomanjkljivosti in seveda tudi prednosti, sposobnosti, talente. Ali je posameznik sposoben kritičnega odmika od svojih predstav o sebi in ali je pripravljen in sposoben sprejeti meje svojih zmožnosti? Pomembno je, da posameznik v krizi ne resignira, da ne obupa nad svetom, nad ljudmi in končno nad samim seboj. Pot iz krize je torej možna! Prvi korak k izhodu iz stiske je v oceni (samooceni) in nato v sprejetju danega položaja. Drugi korak je, naučiti se sprejeti težave in krizo kot izziv, kot nalogo, ki se postavlja pred nas in jo moramo rešiti. Skica rešitve iz krize bi bila lahko videti tudi takole: Identifikacija težave: ozavestiti in sprejeti težavo ali krizo, v kateri se posameznik znajde: zavedati se, da sem v krizi, da imam težave jaz. Odločitev, da sem se pripravljen spoprijeti z identificirano težavo oziroma krizo. Pomoč od zunaj: strokovna pomoč, naslonitev na drugega in na Drugega. Odločitev je vedno dej volje, to pomeni, da se mora človek sam, svobodno odločiti, da želi premagati stisko, da se želi boriti za življenje in se ne predati obupu. Nihče od zunaj, se pravi nobena druga oseba, ne more sprejeti odločitve namesto človeka v stiski, nihče ne more»prisiliti«človeka, naj se spopade s svojimi težavami in se začne boriti za življenje. Po drugi strani pa vloge drugega nikakor ne smemo prezreti, saj je drugi pri formaciji posameznika nepogrešljiv: človek je bitje
5 Mateja Pevec Rozman - Samomor: pomen detabuizacije in mediji 437 odnosov, skupnosti, je bitje dialoga, znotraj odnosov se oblikuje in odnosi so tisti, ki ga zaznamujejo in tudi določajo. Ob drugem je možen razvoj osebnostnih potencialov, brez drugega ni mogoče preživeti: če samo pogledamo novorojenčka, kako močno je odvisen od materine ljubezni, od njene bližine in seveda tudi od hrane. Človek pa je tudi presežno bitje, neskončno presega samega sebe in se ozira v neskončnost; je bitje, ki svojo dokončno utemeljenost in smiselnost najde v Drugem, v svojem Stvarniku. 3. Pregled filozofskega motrenja samomora skozi čas Različne opredelitve samomora imajo skupno točko: govorimo o dejanju, ki si ga povzroči posameznik sam in ki je hoteno dejanje. To je fenomen, ki je resda star kakor človeštvo, a je bil dolga stoletja zanemarjen, spregledan in zatajevan, ljudje s to izkušnjo pa pogosto stigmatizirani in obravnavani diskriminacijsko (Ringel 2004, 11). Skozi zgodovino se je pogled nanj spreminjal, od zavračanja in obsojanja vse do odobravanja. Na nasprotujoča si stališča glede samomora naletimo v antični Grčiji: po eni strani je samomor prepovedan ali pa je lahko celo zakonit. V nekaterih mestnih državah je veljal samomor za zakonitega, a le, če so ga mestne oblasti dovolile. Prebivalec mestne državice (polisa) je moral, potem ko se je odločil, da si bo vzel življenje, prositi senat za dovoljenje in navesti razloge, zakaj je življenje postalo neznosno in zakaj ga želi prekiniti. (Leskošek 2000, 30) Platon ( ) se je o samomoru izrekel negativno, v življenju je treba pogumno vztrajati in prenašati udarce usode; tako pravi v Apologiji Sokrat:»Kamor se človek postavi, ker misli, da je tako najbolje, ali kamor ga postavi njegov vladar, tam mora po mojem mnenju vztrajati tudi v nevarnostih, ne da bi se oziral na smrt ali kar koli drugega bolj kot na sramoto «(Apologija, 28d) Tudi Aristotel ( ) ne odobrava samomora. V tretji knjigi Nikomahove etike (1116 a) zasledimo tole stališče:»če pa se kdo usmrti, da bi utekel pomanjkanju, nesrečni ljubezni ali kaki drugi bolečini, tedaj to ni hrabro, ampak prej strahopetno dejanje. Beg pred trdotami življenja je znamenje pomehkuženosti, ker samomora nihče ne stori za dosego nečesa plemenitega, ampak le, da bi utekel nečemu hudemu.«pri stoikih naletimo na drugačno stališče: zanje pomeni samomor najvišji izraz svobode in kreposti, in to takrat, ko objektivne okoliščine ne omogočajo več, da bi človek živel v skladu s svojimi ideali. Zenon 1 (okoli 333/ ) izpostavi tri opravičljive razloge za samomor: a) samomor zajetega vojaka iz domoljubnih vzgibov, b) prostovoljna smrt storilca kaznivega dejanja, da bi se izognili psihičnemu ali fizičnemu nasilju oziroma mučenju, in c) če revščina ali huda fizična in duševna bolezen naredita smrt privlačnejšo od življenja (Leskošek 2000, 31). Podobno stališče zasledimo 1 Zenon, Mnazeov sin, rojen okoli leta 334/333 pr. Kr. v Kitionu na Cipru, ustanovitelj stoe v Atenah (Reale 2002, 249).
6 438 Bogoslovni vestnik 73 (2013) 3 pozneje pri Seneku (okoli 4 pr. Kr. 65 po Kr.), ko v svojem 70. pismu prijatelju Luciliju piše, da ni pomembno, ali človek umre prej ali pozneje, temveč le to, ali umre lepo ali grdo, in da ima zato pravico, izbrati si smrt, kakršna mu je ugodnejša (Milčinski 1985, 12). Takšno stališče je, žal, vplivalo tudi na pogostost samomorov med kristjani iz prvega obdobja širjenja krščanstva; ob doživljanju ničevosti tega sveta, ob preganjanjih in ob trpljenju je bilo vse upanje vernikov usmerjeno v posmrtno življenje. Šele Avguštin ( ) takšen pogled zavrne, saj obsodi samomor in samomorilca celo izenači z morilcem (Milčinski 1985, 13). Za Avguština je samomor teološkomoralno enak umoru (Potočnik 1990, 258). Močno nasprotuje samodestruktivnim vzgibom (npr. ko so žene, ki so jih posilili in s tem oskrunili njihovo nedolžnost, videle samomor kot rešitev, ker sta bila onečaščena njihovo telo in njihova čistost). Avguštin pravi, da čistost zadeva stanje duha, ki ga telesna prisila ne more nikdar izničiti (Brown 2001, 131). Poleg tega, da pojmuje življenje kot božji dar, ki se za nobeno cene ne sme zavreči, utemeljuje svoje stališče do samomora tudi s sklicevanjem na Dekalog; božja zapoved»ne ubijaj!«velja tako za drugega kakor tudi za osebo samo (Maris idr. 2000, 107). Tomaž Akvinski ( ) je dopolnil Avguštinovo stališče; bil je namreč prepričan, da je samomor najstrašljivejši greh: storilcu ne daje nobene možnosti več, da bi se kesal in seveda tudi spokoril. Samomor je pojmoval kot napad na samega sebe, to pa je v nasprotju z naravnim zakonom, po katerem vsako bitje teži k samoohranitvi oziroma življenju (Maris idr. 2000, 108). V delu Summa Theologica zapiše, da je samomor docela nesprejemljiv iz najmanj treh razlogov: 1. ker je protinaraven, 2. ker je asocialen in 3. ker je življenje božji dar, zato posameznik z njim ne sme in ne more samostojno razpolagati (Leskošek 2000, 33). Takšno etično vrednotenje samomora je ostalo navzoče v katoliški Cerkvi vse do današnjih dni. Tako v Katekizmu katoliške Cerkve beremo, da je vsak človek odgovoren za svoje življenje pred Bogom, ki mu ga je dal. Posameznik zato ne more in ne sme razpolagati z njim. Življenje je treba ohranjati njemu v čast in za zveličanje naših duš. Človek je le oskrbnik in ne lastnik življenja (KKC 2280). 4. Samomor in mediji Po omejenem zgodovinskem pregledu pojmovanja samomora bomo v tretjem delu razprave spregovorili še o vplivu medijev na samomor. Samomor je zelo intimno, osebno in večinoma prikrito dejanje posameznika in vendarle vedno vpliva na ljudi, ki ostanejo, na sorodnike, na prijatelje in na znance. Samomor vpliva tudi na širšo javnost. Ker je del življenja, se zanj zanimajo mediji, ki o njem poročajo. Mediji so namreč del družbe in njeno ogledalo. V strokovnih smernicah za odgovorno novinarsko poročanje 2 beremo, da ima neprevidno ali senzacionali- 2 Spregovorimo o samomoru in medijih: Preprečevanje samomora strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje, ur. Saška Roškar, Alenka Tančič Grum in Vita Poštuvan (Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010), (pridobljeno ).
7 Mateja Pevec Rozman - Samomor: pomen detabuizacije in mediji 439 stično poročanje v medijih lahko negativne posledice in narobe: korektno poročanje s poudarkom na reševanju problemov in na možni pomoči ima lahko daljnosežne in koristne učinke za velik krog ljudi (Roškar idr. 2010, 11). Zato je zelo delikatno, poročati o samomorih predvsem znanih osebnosti, ki mnogokrat pomenijo idole mlajšim generacijam, denimo Marylin Monroe, Ernest Hamingway, Kurt Cobain (Nirvana) itd. V Sloveniji so se zaradi čimbolj korektnega in pietetnega poročanja povezali novinarji in strokovnjaki suicidologi in po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije WHO prevedli in priredili priročnik z naslovom Strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. Priročnik pokaže zglede dobre prakse in opozori na neprimerne načine poročanja, razloži pomembne podrobnosti (naslove, položaj članka, slike, ki naj spremljajo poročanje), opozori na nujno preventivno komponento poročanja, ko je poleg novice vedno objavljen tudi vir pomoči. Kodeks novinarjev zavezuje novinarje, da se izogibajo neupravičenemu senzacionalističnemu razkrivanju zasebnosti ljudi, še posebno obzirni morajo biti pri omembi imen in pri objavi slik žrtev. Navajam povzetek smernic za odgovorno poročanje o samomoru: Izkoristite priložnost, da javnost informirate in ozaveščate o pojavu samomora. Izogibajte se jeziku, ki bi samomor predstavljal senzacionalistično, ga prikazoval kot nekaj sprejemljivega ali ga predstavil kot rešitev za težave. Izogibajte se izpostavljanju in nepotrebnemu ponavljanju zgodb. Izogibajte se podrobnim opisom metod pri samomorih ali pri poskusih samomora. Izogibajte se podrobnim opisom in informacijam o lokaciji poskusa ali dokončanja samomora. Bodite tenkočutni pri izbiranju naslovov, izogibajte se senzacionalističnemu slogu in besedi samomor v naslovu. Bodite previdni pri izboru fotografij in videoposnetkov. Premišljeno in previdno poročajte o samomorih znanih osebnosti. Izkazujte skrb, empatijo in spoštovanje do ljudi, ki žalujejo zaradi samomora bližnjega. Navajajte informacije o tem, kje poiskati pomoč v primeru duševne stiske. Navajajte splošne nasvete o načinih pomoči. Pišite o zgodbah ljudi, ki so premagali težave. Upoštevajte dejstvo, da so v zgodbe o samomorih lahko vpleteni tudi novinarji in drugi predstavniki medijev. (Roškar idr. 2000, 13) Izpostaviti velja posebno etično vodilo, ki pravi:»zaradi spoštovanja do umrlega in njegovih svojcev naj se tema samomora nikoli ne uporablja v namene večje branosti /gledanosti/poslušanosti medija.«(13)
8 440 Bogoslovni vestnik 73 (2013) 3 Treba je vedeti, da so dejavniki, ki povečujejo tveganje za samomor, večplastni. Enega od teh zagotovo pomenijo mediji. Po eni strani lahko medijsko poročanje spodbudi ranljive posameznike, še posebno če so novice senzacionalistične, po drugi strani pa lahko odgovorno poročanje (ki ga nakazujejo naštete smernice) pomaga ljudem, ki so v težavah, da ne obupajo, ampak poiščejo pomoč. Nikoli namreč ne moremo vedeti, kaj se godi v človeški duši; kljub odkritjem antropologov, psihologov, psihiatrov, teologov in drugih strokovnjakov to ostaja skrivnost. Tako je tudi skrivnost, kar se dogaja v človeški duši v stanju pred samomorom. Morda lahko to zgolj zaslutimo skozi verze pesnika Marka Pavčka, 3 ki zapiše:»z vsako pesmijo me je manj, spraskam se v pesem. Počasi. Kos za kosom. Bolečina je pekoča, a sladka Pride čas, ko se postrgam vsega... Takrat bom najbolj popoln.«( Pavček 2008, 50) 5. Sklep Samomor je tudi danes še pogostoma stigmatiziran, čeprav se poleg psihologov in drugih strokovnjakov tudi mediji trudijo detabuizirati ta fenomen, ki zaznamuje ne le posameznika storilca, temveč tudi njegove bližnje in širšo skupnost, kateri pripada. Čeprav je Cerkev vseskozi odklanjala samomor in je branila življenje, skuša v današnjih časih pokazati predvsem usmiljenje in razumevanje (in obsoja stigmatizacijo) in ponuja tudi pomoč. Človek je bitje smisla, je tisti, ki išče smisel svojega bivanja, in religija mu lahko pomaga odkrivati ta smisel. V razpravi se resda nismo lotili tega vprašanja, vendar to ostaja naloga za nadaljnje raziskovanje. Odstrli smo zgolj nekatere vidike tega še vedno skrivnostnega in zapletenega fenomena, ki pomeni eno od ran sodobne, tudi slovenske družbe. Pokazati smo želeli, da lahko ozaveščanje problematike pripomore k detabuizaciji, to pa hkrati odpira pot k izhodu. Kakor pravi Ringel, beg ni rešitev; pomembno je, da znamo in zmoremo spregovoriti o problemih, jih artikulirati, potem se odprejo tudi možne poti izhoda iz stiske in preprečevanja njenih najhujših oblik, kakor je samomor. 3 Marko Pavček ( ), sin nedavno umrlega pesnika Toneta Pavčka, je storil samomor 11. septembra 1979, star komaj enaindvajset let. Njegova edina pesniška zbirka, s katero se je zapisal v sodobno slovensko literaturo, je izšla po njegovi smrti, leta 1981.
9 Mateja Pevec Rozman - Samomor: pomen detabuizacije in mediji 441 Reference Aristotel Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica. Brown, Ron M The Art of Suicide. London: Reaktion Books Ltd. Durkheim, Emile Le Suicide. New York: The Free Press. Navaja Milčinski 1985, 20. Javorič, Marija Prikaz ogrožene družine, v kateri je bil storjen samomor. Obzornik zdravstvene nege 29, št. 1/2: Katekizem katoliške Cerkve Prev. Anton Štrukelj. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca. Leskošek, Franc Sociološki vidiki samomorilnosti na Slovenskem. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Maris, Ronald W., Alan L. Berman in Morton M. Silverman Comprehensive Textbook of Suicidology. New York: Guilford Press. Milčinski, Lev Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba. Pavček, Marko Z vsako pesmijo me je manj. Ljubljana: DZS. Platon Apologija. V: Zbrana dela. Zv. 1. Prevedel Gorazd Kocjančič. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba. Potočnik, Vinko Religija in samomor. V: Anton Dolenc, ur. Samomor na Slovenskem, Medicinski razgledi 29. Ljubljana: Medicinski razgledi. Rachels, James Pravica do smrti. Ljubljana: Cankarjeva založba. Reale, Giovanni Zgodovina antične filozofije. Zv. 3, Sistemi helenistične dobe. Ljubljana: Studia Humanitatis. Ringel, Erwin Beg ne pomaga: Kako se pravilno spoprijemamo s težavami. Celovec: Mohorjeva družba v Celovcu. Roškar, Saška, Alenka Tančič Grum in Vita Poštuvan, ur Spregovorimo o samomoru in medijih: Preprečevanje samomora strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. (pridobljeno 17. aprila 2013). Sartre, Jean Paul Zaprta vrata. V: Izbrana dela. Zv. 6, Izbrane drame. Ljubljana: Cankarjeva založba. Valetič, Žiga Samomor: večplastni fenomen. Maribor: Ozara Slovenija.
PREPREČEVANJE SAMOMORA
PREPREČEVANJE SAMOMORA Vsebina Vsebina...2 UVOD...3 OPREDELITEV SAMOMORA...4 Ali je samomor impulzivno dejanje?...4 PREVENTIVA SAMOMORILNEGA VEDENJA...5 PREPREČEVANJE SAMOMORA...6 Primarno zdravstvo...6
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večDopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte
Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli
Prikaži večKadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večNOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE
Novinarsko častno razsodišče SNS in DNS Statistika dela NČR za leto 5 Opozarjamo, da podatki niso povsem primerljivi, ker je za pretekla obdobja statistika narejena za celo leto, v letu 5 pa do septembra..
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večFAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA MAJA KRŽIŠNIK
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA MAJA KRŽIŠNIK Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici DIPLOMSKA NALOGA SAMOMORILNOST MED MLADIMI Mentorica: doc. dr.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večKRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst
KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Avguštin Mediji in samomorilno vedenje analiza novinarskega diskurza o samomorilnosti v Delu in
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Avguštin Mediji in samomorilno vedenje analiza novinarskega diskurza o samomorilnosti v Delu in Slovenskih novicah Diplomsko delo Ljubljana, 2014
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večDepresija
SEMINARSKA NALOGA DEPRESIJA IN SAMOMOR 15.12.2007 Pripravil: Boštjan Lunka, R4a Mentorica: Tonja Janša KAZALO: Uvod...3 Depresija...3 Kaj je depresija?...3 Kdo lahko zboli za depresijo?...3 Znaki depresije...4
Prikaži večUniverza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1
Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PREVENTIVA SAMOMORA PRI MLADOSTNIKIH (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Petra Kotnik
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PREVENTIVA SAMOMORA PRI MLADOSTNIKIH (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Petra Kotnik UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PREVENTIVA SAMOMORA
Prikaži večPetra Bavčar, univ
Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večSlide 1
Icomov kodeks poklicne etike, njegovo poznavanje in upoštevanje dr. Marjeta Mikuž, NMS, Služba za premično dediščino in muzeje Moja teza je, da 90% slovenskih muzejskih delavcev, zaposlenih v muzejih,
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice
Prikaži večMicrosoft Word - 02_Prestor_samomor_11-17.doc
PRISTOP K SAMOMORILNO OGROŽENI OSEBI NA TERENU IN NJEN PREVOZ V BOLNIŠNICO PREHOSPITAL ASSESSMENT, MANAGEMENT AND TRANSPORTATION OF A SUICIDAL PERSON Jože Prestor Prehospitalna enota Kranj, OZG OE ZD Kranj,
Prikaži večNasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to"
Vir 1 / 5 POMOČ OBSTAJA, SPREGOVORITE! 0 komentarjev Nasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to" Zdravstveni delavci se pogosto znajdejo na prvi "bojni črti pri srečevanju s primeri
Prikaži večUporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P
Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 Praktični vodnik Evropska pravosodna mreža v civilnih
Prikaži večPoročilo 2015
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne
Prikaži večGenerating report ....
Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040
Prikaži več1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo
1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,
Prikaži večAlbum OBHAJILO notranjost.indd
V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in
Prikaži večKODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s
KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera,
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večDiapozitiv 1
FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večStrategic Planning Survival Kit
GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,
Prikaži večKODEKS RAVNANJA
KODEKS RAVNANJA KAZALO PREDGOVOR 4 1. ODGOVORNOSTI SKUPINE HELIOS 5 1.1. Enoten kodeks za vse 1.2. Kultura odprte in iskrene komunikacije 1.3. Varstvo osebnih podatkov 1.4. Poklicna uspešnost in razvoj
Prikaži večRobert Hooke
Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je
Prikaži več- podpora ženskam v času materinstva
TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega
Prikaži večFAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA ALEŠ VRTOVEC
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA ALEŠ VRTOVEC Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici DIPLOMSKA NALOGA RAZUMEVANJE IN STIGMATIZIRANJE SAMOMORILNOSTI MED
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večZasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.
Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja
Prikaži večZbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks
Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži več17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa
17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama
Prikaži večSTATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«
STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«1. 6. 214 13. 1. 214 OSNOVNI POJMI Objava Samostojna, od drugih objav ločena enota sporočanja, ki vsebuje geslo (trigger). Publiciteta Zbirka objav, ki
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA SAMOMOR V SLOVENIJI Študentka : Anja Svalina Številka indeksa: 71126675 Študijski program: UNI-PRAVO Mentor : Prof. Dr. Zlatko Dežman Maribor, 2015
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večRASTAFARIJANSTVO
RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večMEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večDojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj
Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži večDUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014
DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 O pojdi še k bratom, pomlad, jim upa v srca vlij, in novih jim moči prinesi in svetlih še nad. Pridi, pomlad, bl. A. Grozde Besedila
Prikaži večBenjamin Sagadin Beno Gorazd Žilavec Nazaj Beno je lovec tu in tam večinoma pa oskrbnik lovske hiše. Zato mora včasih ob čudnih urah od doma. Rad ima
Benjamin Sagadin Beno Gorazd Žilavec Beno je lovec tu in tam večinoma pa oskrbnik lovske hiše. Zato mora včasih ob čudnih urah od doma. Rad ima ženske, kar zelo skriva pred svojo Branko, ki jo ljubkovalno
Prikaži večzlozenka_policija.qxd
LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večSLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE
SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ
Prikaži večPravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.
Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil
Prikaži večKOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih
Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večSlovenska Web
Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večVINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner
VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večBOJANA VOLK DRUŽBENI VZROKI IN POSLEDICE SAMOMORILNOSTI V SLOVENIJI SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU SOCIOLOGIJA
BOJANA VOLK DRUŽBENI VZROKI IN POSLEDICE SAMOMORILNOSTI V SLOVENIJI SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU SOCIOLOGIJA KAZALO 1. 1. OPREDELITEV PROBLEMA 4 1.2. HIPOTEZE 4 1.3. CILJ IN NAMEN NALOGE 5 1.4. METODOLOGIJA
Prikaži več