Microsoft Word - 02_Prestor_samomor_11-17.doc
|
|
- Lovro Rus
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 PRISTOP K SAMOMORILNO OGROŽENI OSEBI NA TERENU IN NJEN PREVOZ V BOLNIŠNICO PREHOSPITAL ASSESSMENT, MANAGEMENT AND TRANSPORTATION OF A SUICIDAL PERSON Jože Prestor Prehospitalna enota Kranj, OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska 10, 4000 Kranj Izvleček Samomor in samomorilni poskus sta zelo pogost izhod iz težav in stik, ki ju izberejo Slovenci. V Evropskem in svetovnem merilu je Slovenija po številu samomorov v samem vrhu. Več avtorjev se je spraševalo, kje so vzroki tako visoke ogroženosti Slovencev. Odgovori se kažejo v družbeno-zgodovinskih dejavnikih in karakterju slovenskega naroda. Prevencija samomora skuša na različnih nivojih zmanjšati negativne dejavnike, ki potiskajo ogrožene osebe v slepo ulico. Sekundarna prevencija se posveča skupinam, ki so samomorilno ogrožene, medtem ko predstavlja terciarno prevencijo nujna medicinska pomoč (v nadaljevanju NMP) na terenu in v bolnišnici. Njena naloga je poskrbeti za zdravje osebe, ki je poskušala samomor (poškodba, zastrupitev, akutna duševna bolezen). Pristop k samomorilno ogroženi osebi na terenu upošteva zaporedje ukrepov, ki velja za vse intervencije na terenu, ki jih obravnava služba NMP. Pri obravnavi samomorilno ogrožene osebe je najpomembnejša komunikacija. Z osebo ne moraliziramo, moramo ji znati prisluhniti. S pravilnim pristopom in posluhom za težave osebe v stiski, se bomo izognili neprijetnostim, pridobili pa bomo njeno zaupanje in sodelovanje med oskrbo in prevozom. Abstract A suicide and suicidal attempt is to often way Slovenian people choose to solve their problems they can not live with. The incidence of suicide in Slovenia is very high, one of the highest in Europe and in the world. Reasons for such high incidence can be explained by specific social historic characteristic and national character of Slovenian people. Suicide prevention is important, primarily as prevention of risk factors, which lead to suicide and secondary with working and helping people, who are endangered by risk factors for suicide. Interventions of Emergency Medical Service in management of suicidal patient and final psychiatric evaluation and treatment in hospital represents a tertiary prevention of suicide. The role of EMS team is provide care for physical well being of the suicidal patient. Access to the suicidal patient does not differ from other interventions regarding the safety of EMS team and the patient. The most important in assessing the suicidal patient is appropriate communication between the patient, physician and other members of EMS team. We must not moralise, but listen to the patient. We must 11
2 provide the reassurance that the patient will overcome this crisis and that all available help will be provided to help him do so. This is the only way we can gain his trust and co-operation. UVOD Samomor je izhod iz stiske, zaključek življenja, za katerega se lahko odloči vsak izmed nas. Odločitev zanj običajno ni posledica enega samega mučnega doživetja, temveč vpliva nanjo vrsta bioloških, psihičnih in socialnih dejavnikov. Samomorilno dejanje je izid dveh nasprotujočih si motivov in sicer težnje k smrti ter težnje k življenju. Težnja k življenju se navzven lahko kaže kot klic na pomoč, s katerim skuša samomorilno ogrožena oseba opozoriti okolico na svojo stisko. 1 Najbolj ogrožene skupine so moški, starejši od štirideset let, ovdovele ali ločene osebe, depresivni bolniki in osebe, ki so ali so bile odvisne od droge ali alkohola. Izguba ljubljene osebe ali soočenje s težko boleznijo povečajo možnost odločitve za samomor, še posebno pri osebah, ki so v preteklosti že kazale samouničevalne težnje ali celo poskusile narediti samomor. Med ogrožene skupine spadajo tudi zaporniki in brezposelne osebe ter brezdomci. 2 SAMOMORILNOST V SLOVENIJI Slovenija je po številu samomorov in samomorilnih poskusov med vodilnimi državami v svetu. Na prebivalcev je v enem letu skoraj 35 samomorov (tabela 1), poskusov samomora pa po nekaterih podatkih celo do sedemkrat več. 3 Glede na spol samomorilcev prevladujejo moški, ki samomor uspešno izvedejo kar trikrat pogosteje od žensk. Samomorilne osebe so pogosteje starejše, povprečna starost za oba spola je nekaj manj kot 49 let. 4 Ženske in mlajše osebe prevladujejo pri poskusu samomora. Tabela 1: število samomorov med Slovenci v zadnjih desetih letih Najbolj ogrožena območja v Sloveniji so Zasavje, Dolenjska, Štajerska, Koroška in Prekmurje. Med načini samomora Slovenci najraje izbiramo obešenje (62%), sledita utopitev in zastrupitev (po 10%) ter ustrelitev (7%). Razen obešenja moški največkrat izberejo ustrelitev, ženske pa zastrupitev. Skoraj polovica samomorilnih 12
3 oseb je poročenih, manj kot desetino samomorov v Sloveniji naredijo osebe, ki po narodnosti niso Slovenci. 4 Zakaj smo Slovenci po številu samomorov tako visoko v Evropskem in svetovnem merilu, se je spraševalo že več avtorjev. Ena od razlag je geografska in kulturnozgodovinska pripadnost s samomorom obremenjenim državam, kot so Avstrija (Koroška in Štajerska), južni del Madžarske, Vojvodina ter del Češke in Slovaške 5. Drugi so iskali razloge v nacionalnem karakterju Slovencev, ki je perfekcionističen, pedanten, preveč redoljuben, obenem pa prezahteven do sebe in drugih, malenkosten in poln navznoter obrnjene agresivnosti 6. Problem samomora in samomorilnega vedenja proučuje suicidologija. Naloga prevencije samomora je preprečevanje samomorov in zmanjševanje samomorilnega vedenja. SUICIDOLOGIJA Suicidologija proučuje dejavnike, vzorce in mehanizme samomorilne ogroženosti. Neločljivo se srečuje s pojavom agresije, ki je običajno naperjena proti samemu sebi, klicem na pomoč in razdvojenostjo. 6 Samomorilno vedenje je obrnjeno hkrati v življenje in v smrt. Obstajajo resna samomorilna dejanja in zgolj manipulativna dejanja, s katerimi želi oseba opozoriti nase. Vendar je pomembno dejstvo, da je tudi pri slednjih prisotna določena težnja v smrt. 5 Glavna spoznanja suicidologije so načelo polietiologije, dinamike samomorilnega procesa in antinomičnosti samomorilnega odločanja. Načelo polietiologije raziskuje številne mehanizme, ki v osebi spodbudijo samomorilno težnjo. Samomorilnega dejanja ni mogoče pojasniti z enim samim dramatičnim dogodkom, temveč je to epilog vrste bioloških, psihičnih in socialnih obremenitev, ki vsaka po svoje peha osebo v slepo ulico. Vse te dejavnike avtorji delijo na notranje ali osebnostne in zunanje dejavnike. Dedna določitev spola in prirojena dispozicija za določene duševne motnje posredno vplivata na samomorilno ogroženost. Osebe, ki so duševno motene, so 3 do 12 krat bolj ogrožene od splošne populacije. 5 Ogrožene so tudi osebe, ki so osebnostno spremenjene zaradi odvisnosti od drog in alkohola. K samomorilnemu vedenju prispevajo depresivno razpoloženje in frustracije v družbenem okolju. Spremljanje razvoja in odločitve za samomorilno dejanje imenujemo dinamika samomorilnega procesa. Odločitev se običajno ne porodi v hipu, temveč pridejo ogrožene osebe do nje šele na koncu dolgotrajnega procesa, ki se pogosto začne že z oblikovanjem človekove osebnostne strukture. Odločanje se konča s travmatskim ali povsem vsakdanjem dogodkom, ki ga imenujemo sprožilni dejavnik samomorilnega procesa. Antinomičnost samomorilnega odločanja ali razdvojenost med težnjo po smrti in zrenjem v življenje je prisotna v vsaki samomorilno ogroženi osebi. Pri skrbni raziskavi lahko psihiater oceni, v kakšnem razmerju sta težnji in stopnjo ogroženosti osebe (slika 1). Pomembno je, da okolica sliši in spozna klic (apel) ogrožene osebe na pomoč. Poznati moramo tudi znake in simptome, ki nakazujejo samomorilno odločitev. Znaki samomorilne ogroženosti so odmaknjenost od okolice, nenaspanost, utrujenost, pomanjkanje apetita, zmanjšana študijska ali delovna učinkovitost, potrtost. Osebe začnejo razdajati predmete, ki so jim včasih veliko pomenili, nekatere več kadijo in se vdajajo alkoholu ali drogi, nakupujejo pripomočke za izvedbo samomorilnega dejanja. Med samomorilnimi simptomi so najpogostejše pritožbe nad 13
4 nerazumevanjem okolice in da bodo že sami poskrbeli za rešitev. Nikomur ne bodo v breme in sramoto. Navajajo, da v življenju niso nič dosegli in ne najdejo več stvari, za katere bi bilo vredno živeti. 1 Slika 1: antinomija samomorilnega vedenja Ringel opisuje presuicidalni sindrom, ki ga sestavljajo trije elementi 6 : zoženje mišljenja in dojemanja (pogled na svet je vse bolj enostranski, območje za akcijo se zoži, zožijo se socialni stiki, oseba se izolira od okolice), agresivnost (usmerjena proti lastni osebi, včasih tudi navzven, ko obtožujejo druge), odmik od realnosti (različne fantazije, sanjarjenje in misli na samomor). Po Shneidmanu 6 se mišljenje in pozornost samomorilno ogrožene osebe zožita na edini cilj - beg. Vse ostalo (svojci, bližnje osebe) postane nepomembno in je odrinjeno vstran. Samomor je beg pred neznosno psihično bolečino, ki je posledica nezadovoljenih psiholoških potreb. PREVENCIJA SAMOMORILNOSTI Cilji prevencije samomorilnosti so izboljšati negativne dejavnike okolja, izboljšati dostopnost do strokovne pomoči, razvoj mentalno higienskih ustanov v osnovnem zdravstvu, zmanjševanje zdravju škodljivega vedenja (zloraba drog in alkohola) in oblikovanje nacionalnega programa za preprečevanj samomora (5). Prevencija samomora je razdeljena na štiri nivoje. Primarna prevencija zajema dolgoročna prizadevanja za odstranitev in zmanjšanje vplivov, ki pogojujejo samomorilsko vedenje. Na tem nivoju moramo sodelovati vsi, ne le zdravstveni delavci in skupaj ustvariti boljše pogoje bivanja. Med dejavnike, ki vplivajo na samomorilno odločitev spadajo tudi ekonomska, socialna in kulturna raven družbe. Sekundarna prevencija skuša zajeti predvsem tiste skupine ljudi, ki so samomorilno najbolj ogroženi. K tem nivoju spada tudi zgodnje odkrivanje samomorilno ogroženih oseb in njihovo zaščito pred avtoagresivnim vedenjem. S sekundarno prevencijo se v glavnem srečuje zdravstveno osebje v psihiatričnih oddelkih in ambulantah, zgodnje odkrivanje pa razen njih opravljajo zdravniki prvega kontakta in predvsem patronažne sestre, ki obiskujejo ljudi na domu. Tercialno prevencijo predstavljajo službe NMP in ostale specialistične službe, ki skušajo rešiti življenje posameznika pri poskusu samomora. Terciarna prevencija poleg NMP in zdravljenja po vsakem poskusu samomora vključuje tudi pogovor s psihiatrom, ki oceni, če je potrebno nadaljnje zdravljenje v eni od psihiatričnih ustanov. Od leta 1989 je v Sloveniji organizirana pomoč pri 14
5 žalovanju in stiskah osebam, ki so v samomoru izgubile najbližje. To imenujemo postvencija 7. PRISTOP K SAMOMORILNO OGROŽENI OSEBI NA TERENU Pri intervenciji službe NMP je pomembno, da je ekipa dobro uigrana. Ekipo NMP sestavljajo zdravnik splošne medicine in dva zdravstvena tehnika. Intervencija pri samomorilnem poskusu se začne po prejemu klica s terena. Klic bi moral sprejeti zdravnik, ki bo poskušal zbrati čimveč podatkov o samomorilno ogroženi osebi. V prvi vrsti pa nas zanima, če poskuša oseba narediti samomor, če je že storila poskus samomora in če je bila pri tem poškodovana. Služba NMP posreduje takoj v skladu z zbranimi podatki. Ekipa mora najprej poskrbeti za lastno varnost. Praviloma samomorilno ogrožene osebe niso agresivne do reševalne ekipe, vendar so napadi na zdravstveno osebje možni (npr. samomorilni bolnik z akutno psihozo). Še posebej je treba biti previden pri poskusih samomora z orožjem, nevarnimi predmeti ali nevarnimi načini izvedbe samomora (s plinom, z elektriko ). Ko je situacija na mestu dogajanja varna za člane ekipe, pristopimo k ogroženemu 8. Če naši poskusi za povečanje varnosti niso uspešni, osebi pa moramo čimprej nuditi NMP, zaprosimo za asistenco policijo. Asistenca policije pomeni, da policisti s svojim znanjem in opremo pridejo do ogrožene osebe, jo zaustavijo, ji onemogočijo, da bi poškodovala sebe ali druge in omogočijo ekipi NMP, da opravi pogovor, pregled in posege, ki so indicirani. Pristop ekipe NMP se razlikuje glede na to, ali je oseba že napravila poskus samomora ali ga šele namerava storiti. V obeh primerih je najpomembnejši čimprejšnji vizualni in verbalni stik in pridobivanje zaupanja ogrožene osebe. Najprej poskrbimo za njegovo somatsko zdravje in mu nudimo medicinsko pomoč glede na njegovo trenutno stanje. Nato skušamo oceniti vodilni problem ogrožene osebe in stopnjo ogroženosti osebe ali njegove okolice 9. Najvažnejša aktivnost pri samomorilno ogroženi osebi je komunikacija. Zdravstveni tehniki si pri komunikaciji z psihiatričnim bolnikom in osebo v stiski pomagamo s teorijo H.E. Peplau, ki govori o interakcijskem modelu medosebnega odnosa. Skozi ves odnos med zdravstvenim tehnikom in varovancem moramo biti sposobni slišati in znati poslušati, uporabljati jezik, ki je osebi razumljiv in znati zastavljati in oblikovati vprašanja 10. PRIPRAVA SAMOMORILNO OGROŽENE OSEBE NA PREVOZ Oskrba osebe, ki je izvedla poskus samomora, se ne razlikuje od oskrbe ostalih ponesrečencev, ki jih na terenu obravnava služba NMP. Po oskrbi in stabilizaciji poškodovančevega somatskega stanja, začnemo osebo pripravljati na prevoz v bolnišnico. Pomembno je, da negujemo in poglabljamo medsebojni odnos, ki smo ga vzpostavili ob prihodu na mesto dogajanja. S samomorilno ogroženo osebo ne moraliziramo o smislu življenja, naš nastop naj ne bo teatralen in z ničemer ne nakazujmo uporabe sile (govorica telesa). Istočasno ocenimo stopnjo tveganosti za uresničitev samomora. 15
6 Mirno in s privoljenjem osebe odstranimo ostre in nevarne predmete iz njegove okolice. Oseba nam mora zaupati in se počutiti varnega. Med razgovorom naj oseba pridobi boljše mnenje o sebi, s tem bo dosegla višjo stopnjo samozavesti in bo sposobna sodelovanja med obravnavo na terenu. Samomorilno osebo obzirno pripravimo na prevoz v bolnišnico. Dejstvo naj sprejme kot edino logično rešitev v trenutni situaciji. Ne sme dobiti občutek, da ga s hospitalizacijo silimo v nekaj, kar ni njemu v korist. Zato si vzamemo več časa in ga začnemo pripravljati, preden ga dokončno oskrbimo. Če ne bomo preveč vztrajali in mu bomo dali dovolj časa, bo običajno sam sprevidel, da je najpametneje iti v bolnišnico na dokončno oskrbo. Samomorilni osebi ne smemo nikoli lagati. Povedati mu moramo v katero bolnišnico ga peljemo in zakaj je to potrebno. PREVOZ SAMOMORILNO OGROŽENE OSEBE V BOLNIŠNICO Zdravnik oceni, kdaj je potrebno samomorilno ogroženo osebo, ki ni poškodovana ali zastrupljena, prepeljati v bolnišnico. Pri tem se pogosto srečujemo s hospitalizacijo proti volji bolnika. Izvedba neprostovoljnega prevoza je etično ena najtežjih intervencij 11. Ohraniti moramo spoštljiv in korekten odnos kljub temu, da smo morda izgubili njegovo zaupanje. Ogroženo osebo s pogovorom poskusimo prepričati, naj se ne upira prevozu v bolnišnico. Šele ko smo izkoristili vse metode prepričevanja, lahko po naročilu zdravnika uporabimo silo. Pri tem uporabljamo najmanjšo stopnjo prisile, ki je potrebna za dosego cilja. S silo ne smemo ogroziti zdravja bolnika. Uporabo pripomočkov za imobilizacijo nemirne in agresivne osebe (ovirnice, zdravila) odredi zdravnik Pri izvedbi hospitalizacije proti volji bolnika pazimo na varnost bolnika in varnost osebja. Ne glede na vedenje bolnika moramo v največji možni meri skrbeti za spoštovanje njegove osebnosti in varnosti. Povračilni ukrepi osebja nad bolnikom, ne glede na njegovo vedenje, niso dovoljeni. Samomorilno ogroženo osebo med prevozom ves čas nadzorujemo in opazujemo spremembe njegovega stanja. Poskušamo povrniti zaupanje, če smo ga zaradi prevoza v bolnišnico proti njegovi volji izgubili. Pri osebah, ki prevozu v bolnišnico ne nasprotujejo, skušamo zaupnost poglobiti. Ogroženo osebo vprašamo naravnost, če še misli na samomor. Ponavadi je za osebo tak pogovor dobrodošel, saj se lahko razkrije in se z nekom pogovori. Osebi povemo, da mu lahko pomagamo, dokler je živ. Izogibamo se trditvam»vse bo v redu«ali»ne skrbite«, ker podobne izjave kažejo na pomanjkanje razumevanja za težave ogrožene osebe. Ukrepamo individualno. Če ogrožena oseba pokaže pripravljenost, z njo sklenimo neke vrste pogodbo, v kateri se zavežejo, da v času naše oskrbe ne bo poskušala narediti samomora. Med prevozom poskrbimo za čimbolj varno in neizzivalno okolje. Če opazimo, da so ogrožene osebe v prisotnosti svojcev nemirne in se zaprejo vase, ne dovolimo spremstva svojcev med prevozom. S seboj jim dovolimo vzeti predmete, na katere so močno navezani in jih pomirjajo. 16
7 ZAKLJUČEK Na terenu pogosto srečujemo s samomorilno ogroženimi osebami. Nudimo jim nujno medicinsko pomoč in omogočimo prevoz v bolnišnico, kjer so deležni ustreznega zdravljena. Ugotavljamo, da je najšibkejši člen v naši oskrbi komunikacija, ki je pri osebah v stiski najpomembnejša. Slišati in znati prisluhniti težavam, postavljati pravilno oblikovana vprašanja nas ni naučil nihče. Ali bomo znali s komunikacijo pozitivno vplivati na brezizhoden položaj pri ogroženi osebi? Ali jo bomo z našim nezanimanjem in nerodnostjo še poglobili? S prigovarjanjem, naj ne stori samomora, ker bo s tem prizadel svoje najbližnje, bomo ogroženo osebo še dodatno obremenili z občutkom krivde. Veliko je napisanega o suicidiologiji in prevenciji samomora, žal večina na bolnišničnem ali statističnem nivoju. Naglo razvijajoča nujna medicinska pomoč bo morala na vseh področjih aktivneje vključevati komunikacijo v pristopu k različnim situacijam na terenu. Ogroženo osebo na terenu srečamo v najtežjem trenutku, ko je težnja po smrti prevladala, in če nam somatsko uspe osebo rešiti, moramo čas, ki ga preživimo z ogroženo osebo med oskrbo in prevozom, izkoristiti za psihično razbremenitev in morda za obrat v življenje. LITERATURA 1. Milčinski L. Kariž N. Samomorilnost in zdravstvena nega samomorilno ogroženega bolnika, Zdrav Obzor 1987; 21: Mistovich JJ. Hafen BQ. Karren KJ: Prehospital emergency care 6ed, New Jersey: Brady Prentice Hall Heealth 2000; Ličina M. Depresije in samomorilnost, Priročnik psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije, Psihiatrična klinika, Ljubljana 1999; Virant-Jaklič M. Samomor v Slovenji med letoma 1970 in 1991, Obzor Zdr N 1995; 29: Šolc S. Samomorilnost, Priročnik psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije, Psihiatrična klinika, Ljubljana 1999; Žmitek A. Samomorilnost klinični vidik, Urgentna stanja v psihiatriji, Psihiatrična bolnišnica Begunje Tekavčič Grad O. Samomor, samomorilni poskus in možnosti za njuno preprečevanje v Sloveniji, Zdrav Var 1993; 32: O Keffe M.F. Emergency care 8ed, New Jersey: Brady - Prentice Hall 1998: Mohor M. Psihiatrična urgentna stanja in zdravnik splošne medicine, Urgentna stanja v psihiatriji, Psihiatrična bolnišnica Begunje Ramšak Pajk J. Hildegard E. Peplau in model medosebnih odnosov, Obzor Zdr N 2000; 34: Žvan V. Bolezenska psihiatrična stanja, ki najpogosteje zahtevajo hospitalizacijo proti volji bolnika, Dileme ob neprostovoljni hospitalizaciji, Psihiatrična bolnišnica Begunje 1995; Milčinski L. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba
PREPREČEVANJE SAMOMORA
PREPREČEVANJE SAMOMORA Vsebina Vsebina...2 UVOD...3 OPREDELITEV SAMOMORA...4 Ali je samomor impulzivno dejanje?...4 PREVENTIVA SAMOMORILNEGA VEDENJA...5 PREPREČEVANJE SAMOMORA...6 Primarno zdravstvo...6
Prikaži večKadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži več(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)
Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE
Prikaži več- podpora ženskam v času materinstva
TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večuniverzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L
univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večOkužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra
Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večEVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje
EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce
Prikaži večZdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd
Zdravstveno zavarovanje in socialna varnost bolnika s kronično ledvično boleznijo Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd 1 Igor Rus 1.7.2010 11:49:18 Podlaga za vse so človekove pravice, ki
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večDepresija
SEMINARSKA NALOGA DEPRESIJA IN SAMOMOR 15.12.2007 Pripravil: Boštjan Lunka, R4a Mentorica: Tonja Janša KAZALO: Uvod...3 Depresija...3 Kaj je depresija?...3 Kdo lahko zboli za depresijo?...3 Znaki depresije...4
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večSlide 1
MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice
Prikaži večZupanc_Mateja.pdf
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PACIENTA PO POSKUSU SAMOMORA NA ODDELKIH V BOLNIŠNICI ENSURING PATIENT SAFTEY AFTER SUICIDE ATTEMPTS
Prikaži večGARJE V USTANOVI
IZBRUH GARIJ V USTANOVI (domovi za ostarele, bolnišnice) Dokument je v elektronski obliki objavljen na spletni strani www.nijz.si Ljubljana, november 2017 1/11 November 2017 UVOD Zgodnja zaznava, zdravljenje
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večPetra Bavčar, univ
Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika
Prikaži večVARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina
VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži več(Regijsko_poročilo_SVIT)
ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno
Prikaži večMicrosoft Word - 6.1splmed.doc
6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi
Prikaži večSistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS
Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS & aktualna problematika Andreja Drev Nacionalni inštitut za javno zdravje Naloge zgodnje odkrivanje NPS & nevarnih p.d. hitra izmenjava informacij o proizvodnji,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Seminarska naloga Učinkovit sistem nagrajevanja v javni upravi s poudarkom na nedenarnih nagradah Uroš Ostrež Nataša Jančar Rovan Univerzitetni študijski program
Prikaži več*Quest. cg sloveno
ŽIVLJENJE S PAH: DIALOŠKI PRIPOMOCEK ˇ ZA NEGOVALCE KAZALO PREDSTAVITEV DIALOŠKEGA PRIPOMOČKA ZA NEGOVALCE...3 PREPOZNAVA POMEMBNOSTI OSKRBE...5 PLJUČNA ARTERIJSKA HIPERTENZIJA (PAH)...6 VPLIV PAH NA VSAKDANJE
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2019/2020 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 27 DRŽAV ERASMUS+ PRAKTIČNO USPOSABLJANJE MOBILNOST IZVEDENA V OBDOBJU OD 1. JUNIJA 2019 DO 30. SEPTEMBRA
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/0
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/08 ZZdrS-E in 77/08 ZDZdr) ter drugega odstavka 4. člena
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži večŠtevilka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA SAMOMOR V SLOVENIJI Študentka : Anja Svalina Številka indeksa: 71126675 Študijski program: UNI-PRAVO Mentor : Prof. Dr. Zlatko Dežman Maribor, 2015
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večMicrosoft Word - 01splmed.doc
1. V okviru splošne medice spremljamo število izvajalcev splošne medice, zdravstvene delavce po številu izobrazbi, opravljene efektivne delovne ure število obiskov (kurativne - prve ponovne, preventivne
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večSLOVENSKO ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE 23. INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON EMERGENCY MEDICINE 2016 URGENTNA MEDI
SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE 23. INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON EMERGENCY MEDICINE 2016 URGENTNA MEDICINA IZBRANA POGLAVJA / SELECTED TOPICS EMERGENCY MEDICINE
Prikaži večNasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to"
Vir 1 / 5 POMOČ OBSTAJA, SPREGOVORITE! 0 komentarjev Nasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to" Zdravstveni delavci se pogosto znajdejo na prvi "bojni črti pri srečevanju s primeri
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večSEZNAM EKIP ZA 14. LETNE IGRE SKEI SLOVENIJE - GORENJSKA, NOGOMET ODBOJKJA M ODBOJKA Ž PIKADO M PIKADO Ž NAM. TENIS M NAM. TENIS Ž VLEČ. VRV
SEZNAM EKIP ZA 14. LETNE IGRE SKEI SLOVENIJE - GORENJSKA, 10.6.2017 NOGOMET ODBOJKJA M ODBOJKA Ž PIKADO M PIKADO Ž NAM. TENIS M NAM. TENIS Ž VLEČ. VRVI M VLEČ. VRVI Ž MET KAMNA Koroška Koroška Koroška
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PREVENTIVA SAMOMORA PRI MLADOSTNIKIH (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Petra Kotnik
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PREVENTIVA SAMOMORA PRI MLADOSTNIKIH (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Petra Kotnik UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PREVENTIVA SAMOMORA
Prikaži več2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.« oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000
2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.«20. 21. oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000 Ljubljana ZBORNIK Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom
Prikaži večPoročilo 2015
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne
Prikaži večMalabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo
Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC
Prikaži več(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)
Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večPoročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn
1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večMicrosoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z
Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 12. 1. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE AJDOVŠČINA ZADEVA: ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI AJDOVŠČINA 2. obravnava
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večNLP Monitoring pitne vode
6 ZDRAVSTVENO VARSTVO NA SEKUNDARNI IN TERCIARNI RAVNI 6.2 BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE Podatki kažejo, da je bilo v letu 2017 v vseh slovenskih bolnišnicah 420.146 bolnišničnih obravnav vseh vrst in zaradi vseh
Prikaži večMentalno zdravje izpit 05
Mentalno zdravje izpit 05.02.2010 Za duševne motnje velja: 1. V izrednih razmerah se zmanjša število duševnih motenj za 6-11% 2. Duševne motnje so dejavnik tveganja za številne bolezni in poškodbe 3. Telesne
Prikaži več0 Osnovni podatki o zbirki
SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV ISTEGA TIPA (SPP) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. I. Zupanc, sbo@nijz.si Pravna podlaga za zbiranje
Prikaži večSPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljublj
SPOROČILO ZA JAVNOST Več časa za kontrolne preglede Izsledki preliminarnih rezultatov raziskave ''Komunikacija bolnik vs. zdravnik specialist'' Ljubljana, 1. oktobra 218 Ob 35. obletnici delovanja in ob
Prikaži večMEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Tamara Krnc POTREBE PO ZDRAVSTVENI NEGI UPORABNIKOV SKUPNOSTNE PSIHIATRIČNE OBRAVNAVE NA PRIMARNEM NIVOJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA diplomsko
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večMicrosoft Word - P101-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večPREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM
PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM NORMATIVNA UREDITEV VARSTVA PRED POŽAROM Kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v večstanovanjskih hišah? Kako
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večPROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro
ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večGregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: F: E: Številka: /2018/5 Datum: 22.
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Številka: 00104-38/2018/5 Datum: 22. 2. 2018 Odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večPomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019
Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večBolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik
POROČILO BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA TUMORJEV PRSNEGA KOŠA KLINIKE GOLNIK 2010 2017 Razlaga uporabljenih kratic KG OP RT KT + RT ST KT BSC RP N Me Univerzitetna klinika Golnik Operacija, kirurško zdravljenje
Prikaži več133E ORGANIZACIJA ENOTE INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE V MAJHNIH BOLNIŠNICAH ENOTA INTENZIVNE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE PRIMER IZ PRAKSE Božica
133E ORGANIZACIJA ENOTE INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE V MAJHNIH BOLNIŠNICAH ENOTA INTENZIVNE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE PRIMER IZ PRAKSE Božica Hribar, dipl.m.s., ET Olgi Doberšek, viš.med.ses. Splošna
Prikaži večVISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večNa podlagi sklepa o izbiri kandidata/kandidatke Petre Zega z dne 1
Posvet Otrok v družinskih sporih Rdeča dvorana Pravne fakulteta Univerze v Ljubljani Četrtek, 14. 5. 2015 ANALIZA ODLOČANJA SODIŠČ O VZGOJI IN VARSTVU OTROK Lan Vošnjak Svetovalec pri Varuhu človekovih
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO 6000 KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.:
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.: 5/66 3 8 - Fax: 5/66 3 8 - http://www.zzv-kp.si DRUŽINSKI
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večDiapozitiv 1
P R A V I L A OBNAŠANJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN DISCIPLINE NA VAROVANEM OBMOČJU TOVARNE TKI HRASTNIK, d.d. na naslovu C. 1. maja 33, Hrastnik. S temi pravili morajo biti seznanjeni in jih upoštevati
Prikaži večzlozenka_policija.qxd
LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,
Prikaži več