Milan Krek TERENSKO DELO- PRILOŽNOST ZA INTERDISCIPLINARNI PRIJEM UVOD Uporaba in odvisnost od psihoaktivnih snovi (v nadaljevanju drog, ker je ta izr
|
|
- David Likar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Milan Krek TERENSKO DELO- PRILOŽNOST ZA INTERDISCIPLINARNI PRIJEM UVOD Uporaba in odvisnost od psihoaktivnih snovi (v nadaljevanju drog, ker je ta izraz bolj prisoten v slovenskem prostoru in tudi bolj razumljiv) je multidisciplinaren in globalen problem družbe in ne zgolj problem družine in ožjega okolja oseb, odvisnih od drog, ali celo samo problem osebe same, ki zlorablja droge. S tem seveda nočem trditi, da uporaba drog ni lahko tudi problem osebe, ki uporablja droge. Ravno zaradi tako velike družbene razsežnosti problematike, ki je vezana na droge, je zaželeno, da se s tem problemom profesionalno ukvarja čimveč strokovnjakov z različnih področij in ne samo strokovnjakov, temveč tudi prostovoljcev in drugih oseb, ki želijo sodelovati in so ustrezno usposobljeni za to delo (Gržan 1999). Doseči bi morali, da bi se večina od nas zavedala, kaj so droge, kakšne posledice imajo tako droge kot naš odnos do njih in kako lahko uspešno reguliramo to področje, tako da so posledice uporabe drog čim manjše. Da bi spremenili obnašanje naših prebivalcev do drog in preprečili odrivanje oseb, odvisnih od drog, na obrobje družbe, je treba čim globalneje ozaveščati prebivalce. Zlasti pa raziskovati problem odvisnosti in na podlagi lastnih in tujih dognanj vpeljevati nujne ukrepe, tako preventivne kot terapevtske, rehabilitacijske in resocializacijske. Glavni akterji pri tem delu so seveda ljudje, strokovnjaki, ki v našem prostoru praviloma izhajajo iz različnih življenskih okolij, a tudi iz različnih izobraževalnih programov, starostnih skupin in svetovnih nazorov. Ravno zaradi tega pa se njihovi pogledi tako strokovni kot laični na sam problem uporabe in zlorabe drog in ukrepanja na tem področju pogosto zelo razlikujejo, kar samo po sebi niti ni slabo, včasih je celo zelo pozitivno. Vendar pa je ta večplastna različnost včasih tudi ovira za uspešno interdisciplinarno obravnavo posameznika ali problema uporabe drog kot celote. Kot prvo nalogo na tem področju vidim predvsem poenotenje strokovnega izrazoslovja. Ob tem pričakujem, da se bo v dodiplomskem izobraževanju na različnih usmeritvah vzpostavilo redne programe izobraževanja s tega področja, kar je seveda pogoj, da se ustvari določena količina znanja, ki je nujno potrebna za delo na tem področju in kvalitetne medsebojne pretoke informacij. Hkrati pričakujem, da se bo poenotila terminologoja ali temeljni nabor pojmov in definicij in da bomo na ta način omogočili kvalitetno komunikacijo med različnimi strokovnjaki. Vpeljava temeljnega izobraževanja s področja odvisnosti v dodiplomski študij pa bo pripeljala do tega, da se bodo lahko strokovnjaki različnih usmeritev kvalitetno pogovarjali o problematiki odvisnosti od drog in da bodo učinkovitejši pri delu v interdisciplinarnih skupinah. Ko smo pred kratkim v Frankfurtu vprašali tamkajšnje strokovnjake, ali imajo kakšne dodatne vrste izobraževanja, so odgovorili, da ne. Večina njihovih strokovnjakov se že med šolanjem tako temeljito izobrazi in tudi usposobi za praktično delo, da potrebujejo le občasne dodatne izobraževalne programe.
2 PROBLEM IZRAZOSLOVJA Ko se pogovarjamo o drogah in poskušamo aktivno posegati v dogajanje na področju uporabe in zlorabe drog, je treba imeti vsaj skupno»abecedo«. Že pri nazivu oseb, odvisnih od drog, se lahko ustavimo in ugotovimo, da jih bodo nekateri psihologi imenovali klienti, drugi uporabniki programa, zdravniki jih bodo imenovali pacienti ali bolniki, nekateri starši jih imenujejo narkomani ali odvisniki, okolica jim je dala neprijeten naziv drogeraši itn. Sami pa se imenujejo včasih tudi s tujko džankiji in nekateri so na to zelo ponosni. Večina teh izrazov pa pomeni odrivanje oseb, odvisnih od drog, na družbeno obrobje. Tako je v tej poplavi izrazov, ki včasih človeka popolnoma razčlovečijo (odvisnik, narkoman itn.), težko uspešno delati in se ustrezno sporazumevati. Včasih osebi, odvisnih od drog, z izrazoslovjem (narkoman ipd.) niti ne damo priložnosti, da bi bila oseba, človeško bitje, ampak jo že z samim izrazom postavimo na obrobje družbe v trenutku jo pošljemo iz»normalne«družbe. Takoj jo postavimo zgolj v vlogo negativca, ki nas ogroža in jo je treba v vsakem primeru omejiti v njenih dejanjih, ji odvzeti večino pravic, ki ji jih daje ustava in obstoječa zakonodaja, in ji priskrbeti v najboljšem primeru skrbnika, ki bo skrbel zanjo (nedavna izkušnja iz Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti v Kopru, kjer so starši preprosto pozabili, da ima polnoletna hčer pravico izbirati način zdravljenja mimo volje staršev. Časopisi so se na veliko razpisali o starševskih pravicah, nihče pa ni pisal o tem, da je bilo zaradi samovolje in agresije staršev dekletu, ki je bila polnolena, odvzeto zdravljenje in hkrati tudi pravica odločanja o sami sebi.) Nekaterim strokovnjakom pomeni odvisnost bolezen, drugim razvado, tretjim samo začasno stranpot v življenju in nekaterim zanimiv primer za raziskovalno dejavnost (Kaplan, Sadock 1990). Vendar za»primerom«vedno stoji človek s srcem, dušo in željami, travmami in veselimi in žalostnimi izkušnjami. In greh bi ga bilo izničiti na kos papirja z osnovnimi podatki, anketo in raziskovalno nalogo, v kateri je le primer. Nekateri terapevti imajo za cilj popolno abstinenco. Drugi imajo za cilj zmanjševanje škode; tu gre za socialno politiko, ki poskuša zmanjšati negativne vplive uporabe drog in s tem dvigniti kakovost življenske ravni uživalcev drog (Fojan 1996). Ob tej zmedi na področju izrazoslovja in sprejemanja odvisnosti na različne načine je verjetno težko vpeljati vsaj delno poenoteno terminologijo, ki bi zadovoljila temeljne potrebe po boljšem sporazumevanju med strokovnjaki in jim ne nazadnje tudi omogočila učinkovitejše delo v interdisciplinarnih skupinah. Predstavljajte si delo multidisciplinarne skupine, v kateri se ne strinjajo niti o imenu skupine ljudi, ki so ciljna skupina njihovega dela. METODE DELA NA TERENU Vsaka znanost ali stroka, ki dela v Sloveniji na področju drog, ima svoj prijem, kar sicer ni slabo, a ti prijemi včasih niso usklajeni z drugimi strokami. Tako se lahko zgodi, da osebe, odvisne od drog, ki so vključene v zdravljenje v posamezne programe, v enem dnevu rešujejo več vprašalnikov. V enem so imenovani klienti, v drugem pacienti in v tretjem osebe, odvisne od drog. Zmedo, ki jo imamo na strokovnem področju, prenašamo tako v vsakodnevno življenje, med starše oseb, odvisnih od drog, med same uporabnike naših storitev in tudi v medije. Seveda tudi vsaka stroka mimo druge razvija svoje metode zdravljenja in s temi metodami v dodiplomskem in podiplomskem študiju seznanja svoje študente in že formirane strokovnjake (Kaplan, Sadock 1990). Med študijem to sicer za študente ni poseben problem, saj se praviloma večina študentov sreča s pravimi in ne zgolj teoretičnimi osebami, odvisnimi od drog, pri delu v timu le na vajah in v učbenikih. Popolnoma drugače je seveda v vsakdanjem življenju, ko pridejo ti bivši študentje v interdisciplinarno skupino strokovnjakov in je treba čisto konkretni osebi, odvisni od drog, ki se želi ali ne želi zdraviti, predpisati eno in samo eno celostno terapijo, kjer se bodo aktivnosti posameznih strokovnjakov med seboj dopolnjevale ali si sledile v
3 določenem sosledju (American Psychiatric Association 1995). Tedaj se začne večina strokovnjakov u- badati z pomembnim problemom, kako sodelovati. Kaj kolega misli s tem ali onim izrazom; bodo upoštevali moj predlog terapije; kolegi iz drugih strok v skupini sploh razumejo, kaj hočem in kaj predlagam? Kako naj jim na razumljiv način pojasnim, kaj hočem in kaj predlagam? Morda ne poznajo metodologije dela, ki sem se je naučil med študijem. Seveda smo tudi terapevti različne osebnosti in nekateri lahko te nedorečenosti na področju sodelovanja različnih metod zdravljenja premostijo elegantno in brez velikih težav, drugi pa potrebujejo pomoč cele skupine, ki jim mora omogočiti, da lahko povedo svoje mnenje. Bil sem že priča dogodku, ko je eden od strokovnjakov preprosto vstal in šel s kolegija, ker ni imel več moči, da bi še naprej prepričeval sodelavce. Še danes sem prepričan, da smo tedaj govorili o istih stvareh, le vsak je imel drugačen strokovni prijem. RAZLIČNI KONCEPTI PREVENTIVE, ZDRAVLJENJA IN REHABILITACIJE Na področju obvladovanja posledic, ki jih puščajo droge, obstaja kar nekaj teorij in praktičnih prijemov pri preventivnem, terapevtskem in rehabilitacijskem delu z osebami, odvisnimi od drog; razlikujejo se tudi glede na to, pri katerem študiju so si strokovnjaki pridobivali znanja. In kaj lahko se zgodi, da so starši v določeni šoli v nekajtedenskem presledku pri preventivnih aktivnostih deležni kar nekaj na videz nasprotujočih informacij. Ravnatelj organizira v različnih dnevih razgovor z lokalno policijo, nato z zdravniki, nato s psihologi in včasih celo s socialnim delavcem ali bivšim uporabnikom drog. Vsak seveda pove in o- piše problematiko s svojega vidika, s svojim izrazjem, in opiše svoje načine preventive. In ker so prepričljivo povedali, odidejo ljudje s predavanja prepričani, da so našli odgovor na svoje probleme in probleme svojih otrok. Seveda so presneto začudeni pri drugem predavatelju, ki lahko mimogrede pove kar nekaj stvari, ki se zdijo na prvi pogled v popolnem nasprotju s predavateljem, s katerim so se srečali pred meseci. In potem si lahko predstavljate, kako smo lahko učinkoviti pri svojem delu, če se prej ne uskladimo na različnih nivojih. Lahko se zgodi, da se ti strokovnjaki le bežno poznajo, kajti živijo v različnih mestih. Lahko se zgodi, da se niti ne ukvarjajo zelo intenzivno s to problematiko, jo le bežno poznajo, in ker po svoji izobrazbi (psiholog, zdravnik, socialna delavka itn.) sodijo med strokovnjake, ki naj bi nekaj le vedeli tudi o drogah, so jih povabili, da povedo nekaj besed o tem ali onem s področja drog. Včasih pa izhajajo iz različnih kulturnih in tudi strokovnih okolij; vsak govori v tistem strokovnem jeziku, ki se ga je naučil na dodiplomskem študiju, in morda ponovi ali pa tudi ne večino tega, kar so povedali že njegovi predhodniki. Lahko pa, kar je nahujše, naredi v glavah ljudi, ki ga poslušajo, popolno zmedo, saj uporablja čisto drugačno terminologijo. In poskušajte si predstav- Ijajti starše, kako gledajo po takem izobraževanju na problematiko drog, na uvajanje novih programov zdravljenja, rehabilitacije itn. Zato bi morali projekte v šole uvajati postopno in jih prilagajati konkretni šoli in populaciji, ki ji jih namenimo, in biti pri tem dobro usklajeni (Stregar in ostali 1996). PREDSTAVITVE POSAMEZNIH PROGRAMOV S PODROČJA DROG Poseben problem so predstavitve posameznih programov, ki obstajajo v Sloveniji. Ker govornika največkrat nehote zanese v hvaljenje programa, ki ga najbolj obvlada, ob tem izrazi direktno ali indirektno skepso do drugih programov. Verjetno ni treba razlagati, kakšno zmedo naredi to v glavah ljudi, ki se ne ukvarjajo s tem problemom, in kako hudo je šele tistim, ki so čustveno prizadeti zaradi odvisnosti svojca. Ker govornik uporablja terminologijo, ki se je je imel priložnost naučiti pri študiju, prihaja tudi do določenih nejasnosti. Poleg tega je na področju preventive do uporabe drog prišlo v zadnjih letih do vrste novih ugotovitev. V kontekstu tega članka je zlasti
4 pomembna ugotovitev, da so tradicionalni pristopi in preventivna ukrepanja na področju drog največkrat le malo uspešni pri doseganju težko dosegljivih skupin uživalcev drog. Navadno tudi ne ustrezajo zahtevam in potrebam teh populacij Vpeljujejo se novi pristopi pri reševanju problematike, ki se povezuje z uporabo drog (Dekleva, Nolimal 1997). ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA PREVENTIVNE IN OSTALE PROGRAME V LOKALNI IN ŠIRŠI SKUPNOSTI V SMISLU TIMSKEGA DELA STROKOVNJAKOV NA LOKALNI RAVNI Vsak program mora imeti zagotovljene vsaj kadre, prostor in denarna sredstva za nemoten potek programa. Sredstva si programi pridobivajo na različne načine. Predstavljajmo si samo zmedo v glavah ljudi, ki imajo določena sredstva, namenjena financiranju programov, in si zaradi obiskov različnih predstavnikov posameznih programov nikakor ne morejo zbistriti slike o odvisnosti in kaj bi bilo pravzaprav treba narediti na tem področju. Verjetno tudi zaradi takih prijemov, ki niso enotni in ne pomenijo neke usklajene aktivnosti na tem področju, ne pripomoremo veliko k boljšim pogojem dela (čeprav so vse možnosti, da bi lahko) tistih, ki ostajajo na tem področju. Če bi bolj upoštevali naloge lokalnih akcijskih skupin, bi lahko na lokalnem nivoju bolj poenotili tako strokovno izrazoslovje kot tudi strategijo na področju reševanja problematike, povezane z uporabo in zlorabo drog v lokalnem merilu (Grant, Hodgson 1991). TERENSKO DELO JE PRILOŽNOST VEČ ZA RAZVIJANJE INTERDISCIPLINARNEGA PRIJEMA Terensko delo (delo z uporabniki drog na cesti, delo z osebami, odvisnimi od drog, v njihovem okolju, preventivno delo na cesti, outreachjield work, delitev igel in kondomov, svetovanje na cesti, socialna intervencija in še bi lahko našli kakšen izraz, ki opisuje to delo) daje idealno priložnost za sodelovanje različnih strokovnjakov. Vendar, spomnimo se diskusije na Otočcu, kjer smo zbrani strokovnjaki iskali pravi izraz za tovrstne aktivnosti (Fojan 1996). Že v samem izhodišču, ko iščemo pravo besedo za tovrstne aktivnosti, smo pogosto na različnih bregovih reke, ki mirno teče naprej, ne glede na to, ali smo se uskladili ali ne. Ko se bomo interdiciplinarno lotili te problematike (nekateri že kar nekaj let delamo na tem), bomo trčili na večino naštetih ovir, ki nam bodo pobrale marsikatero uro dragocenega časa. A brez izgube tega časa žal ne bo šlo. Terensko delo je še ena priložnost za interdisciplinarno delo različnih strokovnjakov. V delo na terenu so vključeni tako socialni delavci kot zdravniki, sociologi, psihologi in uporabniki drog, zato je vsekakor nujno sodelovanje in ne vztrajanje za prevlado posamezne stroke v posameznih programih. Zato niti ni pomembno, kdo vodi program, kajti ti programi se ne smejo voditi, pač pa koordinirati, kar zahteva popolnoma drugo filozofijo vodenja, kot smo je vajeni v večini naših ustanov. Vsaka stroka mora imeti svojo avtonomijo, ki se konča tam, ko se dotakne druge stroke. Obe stroki lahko imata skupno polje delovanja, vendar samo s pogojem, da sta na tem polju popolnoma skordinirani. Nedopustno je poseganje ene stroke na področje druge. Tu se pravzaprav izkaže, ali smo sposobni sodelovati ali pa ne. V Amsterdamu se jim je tako sodelovanje lepo posrečilo (Krek, Nolimal, Sernec, Čelam Lucu 1994). NALOGA IZOBRAŽEVALNIH USTANOV IN STROKOVNIH ZDRUŽENJ In ko se vprašamo, kje so temeljni razlogi, da imamo probleme na področju sodelovanja in temeljnega sporazumevanja, bomo med drugim ugotovili, da se v dodiplomskem študiju študentje medicine, psihologije, socialnega dela, prava itn. le izjemoma srečajo ob tej problematiki. Tudi visokošolski učitelji in drugi strokovnjaki, ki delajo na tem področju, imajo le izjemoma skupne strokovne sestanke, kjer bi lahko
5 usklajevali različne poglede na to področje. Tako se prepušča razčiščevanje tega področja zgolj času in dobri volji posameznikov, zlasti pa na obdobje, ko bo diplomant soočen s problemi v svoji vsakdanji praksi. To pa je veliko premalo, da bi ustvarili vsaj osnovne pogoje za delo v interdiciplinarnem timu. VODENJE TIMA Vodenju interdisciplinarnega tima se ne posveča dovolj pozornosti. Vodja tima je v smislu izrabe svojega delovnega časa enakovreden strokovnjak vsem ostalim in mora zbrati dovolj storitev, da opraviči svojo zaposlitev v programu. Vodenje centra ali programa je le dodatno delo za popoldne, nekakšen hobi, ki pravzaprav ne sodi v redno delo vodje programa. Za vodenje ni rezervirano določeno število ur itn. (Kostnapfel Rihtar 1995). Samoumevno je, da vodja ob vsem strokovnem delu, ki ga opravlja, prevzema še vse organizacijske naloge in vso odgovornost za strokovno delo. Poleg tega vodja tima ni deležen dodatnih izobraževanj s področja vodenja tima, ki so specifična in so lahko v veliko pomoč pri vodenju ekipe in so navsezadnje pogoj za uspešno vodenje interdisciplinarnega tima. Vodja mora poznati temeljne principe reševanja konfliktov v interdisciplinarnem timu, zato ga je treba v tej smeri tudi izobraževati in nameniti čas za reševanje vodstvenih nalog. SODELOVANJE MED STROKOVNJAKI V razmerah, kjer vsak strokovnjak prinese v tim svoje znanje in svoje poglede na reševanje problematike in si ob tem prihaja navzkriž s sodelavci (včasih zaradi preprostih izrazov, ki si jih dva strokovnjaka različno razlagata, saj izhajata iz različnih izobraževalnih programov), potrebuje skupina kar dosti časa, da se uskladi in začne enotno delovati. V veliko pomoč so pogosta srečanja tima in sprotno reševanje nastalih problemov. Pomembno je reklo HITI PO- ČASI. Kljub vztrajnemu forsiranju posameznih članov skupine je treba ohraniti razumen tok usklajevanja, sicer prihaja v timu do nepotrebnih napetosti. Poseben problem je vključevanje novih sodelavcev v tim. Ostali so največkrat že pozabili, s kakšnimi težavami so se srečevali na začetku, zato so do novinca nestrpni. Novi član ali članica skupine pa se čuti odrinjenega ali odrinjeno. Zato je zelo pomembno, da vodja tima vzpostavi razmere, v katerih se novi član ali članica skupine varno in brez nepotrebnih pritiskov začne usklajevati z ostalimi sodelavci. Zato je tudi pomembno, da pri terenskem delu novi član ali članica ekipe sprva dela v skupini. Seveda je treba upoštevati, da bo imela taka skupina na začetku določene probleme, ki bodo vplivali tudi na količino opravljenega dela. Toda strokovno usposabljanje v vseh poklicih zahteva dobo privajanja, zakaj je ne bi tudi na področju terenskega dela. SUPERVIZIJA - POMOČ PRI TIMSKEM DELU Pravi supervizor je vedno v pomoč skupini. Zato bi morali na področju terenskega dela vedno organizirati tudi supervizijo. S tem se bomo izognili večini nepotrebnih zapletov, ki otežujejo delo in medsebojno komunikacijo. Zelo pomembno je vzdrževati neposredno odgovornost za strokovno opravljanje dela na področju, ki ga strokovnjak obvlada in dobro pozna, in preprečiti neumestno vmešavanje drugih strokovnjakov. V supervizijskem razgovoru s skupino, ki dela na terenu, lahko supervizor spodbudi razreševanje tenzij, ki so nastale med strokovnjaki v skupini, in odpre povezovalna polja. EVALVACIJA PROGRAMOV Če bomo hoteli v programih terenskega dela delati kvalitetno in v skladu s sodobnimi spoznanji, je nujno treba vpeljati sistem ocenjevanja učinkov različnih programov. To ni potrebno samo za dvig kvalitete programov in dela, temveč tudi zato, da se ob tem učimo, kaj je dobro in kaj ni, in da lahko na ta način spreminjamo programe v smeri večje uspešnosti. Evalvacija
6 ne pomeni iskanja grešnih kozlov, pač pa izrazito strokovno pomoč programu pri nadaljnem razvoju. Evalvacija je tudi pomembna pri prikazovanju koristnosti programov za posameznika in za družbo (David, Steven in ostali 1998). AKTIVNO VKLJUČEVANJE OSEB, ODVISNIH OD DROG, V KREIRANJE PROGRAMOV TERENSKEGA DELA Posebno poglavje je sodelovanje oseb, odvisnih od drog, v nizkopražnih programih. Še pred nekaj leti je bil v enem izmed programov pogoj za delo v nizkopražnem programu v Sloveniji, da kandidat nikoli ni užival drog in da je bil starejši od 24 let. Danes so ti predsodki le še grenak spomin, pomembno je, da so strokovnjaki sprejeli medse pri kreiranju programov tudi osebe, nekoč ali še vedno odvisne od drog, in s tem bistveno obogatili programe. Pri interdisciplinarnem delu ne smemo pozabiti na osebe, odvisne od drog, ki imajo bogate izkušnje, zato naj aktivno sodelujejo pri kreiranju programov terenskega dela. Le oni nam lahko povedo, ali so naši programi res pisani zanje ali ne. To je nujnost časa, v katerem živimo. Njihovo sodelovanje v programih nam daje tisto kvaliteto, ki je ne more dati še tako izobražen strokovnjak. Zato jim je treba pri kreiranju in izvajanju programov prisluhniti in jih vključevati tudi v evalvacijske programe. Pri tem pa ne smemo pozabiti na njihovo izobraževanje, zato je treba tudi zanje izdelati ustrezne izobraževalne programe, ki jim bodo omogočili večjo učinkovitost pri delu in kreiranju programov za uporabnike drog.
7 Literatura Gržan, K. (1999), Lokalna skupnost in pomoč zasvojencem prikaz primera. Prva slovenska konferenca o odvisnostih, maj 1999 (predstavitev). Fojan, D. (1996), Mednarodno posvetovanje o terenskem delu s skritimi uživalci mamil. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 4: American Psychiatric Association (1995), Practice guidline for treatment of patients with substance use disorders. Washington: American Psychiatric Association. Stregar, E., in sod. (1996), Obvladovanje stresa, ali kako ukrotiti tigra in se pri tem celo zabavati. ** IVZ. Dekleva, B., D. Nolimal (1997), Paradigma zmanjševanja škode v Sloveniji. Mreža drog, 2-7: **. Grant., M., R. Hodgson (1991), Responding to Drug and Alcohol Problems in the Community: A Manual for Primary Health Care Workers, with Guidlines for Trainers. Geneva: WHO. Krek, M., D. Nolimal, K. Sernec, B. Čelam Lucu (1994), Politika do uporabe drog v mestru Amsterdam. Zdrav Var, 33: Kostnapfel Rihtar, T. (1995), Zbornik izbranih predavanj, posvetovanje o problematiki metadona. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo. David, R., D. Steven in sod. (1998). Gost and cost-efectiveness of Increasing Access to Sterile Syringes and Needles as an HIV Prevention Intervention in the United Sidiics. Journal of Acuired Immune Deficiency Syndromes and Human Retrovirology, 18:
PowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večPoročilo 2015
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večOBJAVLJA 15
OBJAVLJA 16. IZVEDBO 1. STOPNJE USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKIH IN KOGNITIVNIH TERAPIJ PRAKTIKUM 1 v času od januarja do aprila 2015 Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT)
Prikaži večMEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večSlide 1
Icomov kodeks poklicne etike, njegovo poznavanje in upoštevanje dr. Marjeta Mikuž, NMS, Služba za premično dediščino in muzeje Moja teza je, da 90% slovenskih muzejskih delavcev, zaposlenih v muzejih,
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza evalvacije.doc
Analiza evalvacije Konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljnost udeležencev z izvedeno konferenco glede na različne vidike in kateri
Prikaži večOkužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra
Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večPRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin
PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda,
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večMicrosoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc
Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večDiapozitiv 1
PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večKJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož
KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v
Prikaži večDIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA
POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in
Prikaži več(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)
Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večPROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro
ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik diploma_1.doc
Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večPovzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,
Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost
Prikaži več(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)
IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja
Prikaži večSvet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večPrésentation PowerPoint
Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
gp.mizs@gov.si Številka: 382-28/2014/57 Ljubljana, 14. 7. 2015 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Prenos ustanovitvenega deleža
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži večPravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.
Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večPRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030
PRILOGA 3 TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MES 2030 Naročnik: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel.: 04 23 73 000 Fax: 04 23 73 106 E-pošta: mok@kranj.si, www.kranj.si Naziv dokumenta: Trajnostna
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večSENAT UL 2. SEJA DNE Številka: /2017 Datum: Ljubljana, TOČKA: Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti visokošol
SENAT UL 2. SEJA DNE 21. 11. 2017 Številka: 031-12/2017 Datum: Ljubljana, 21. 11. 2017 5. TOČKA: Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani Poročevalec:
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večPOROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov
Prikaži večNa podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne
Na podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne 27.6.2017, rektor Univerze v Ljubljani sprejema naslednja PRAVILA
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večPOVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1
POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1 Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večGASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta , Fax: Št.: GZS-35/2016 D
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta 221 01 241 97 57, 241 97 52 Fax: 01 241 97 64 E-mail: gasilska.zveza-slo@siol.net Št.: GZS-35/2016 Datum: 22.02.2016 Zadeva: PREDLOG PRAVIL GASILSKE SLUŽBE
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večPoročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn
1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večOrganizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glavna raziskava Slovenska različica TALIS v Sloveniji
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2008 POROČILO O KAKOVOSTI za leto 2008 1. Delovanje
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večDiapozitiv 1
FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži več