PEDAGOŠKI INŠTITUT Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom EDUCATIONAL RESEARCH INSTITUTE Developmental Research Center for

Transkripcija

1 PEDAGOŠKI INŠTITUT Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom EDUCATIONAL RESEARCH INSTITUTE Developmental Research Center for Pedagogical Initiatives Step by Step Slovenia Mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom v Sloveniji poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja. International Conference for 20th Anniversary of Step by Step program in Slovenia will take place under the auspices of the President of the Republic of Slovenia, Borut Pahor. 1

2 KAZALO Table of Contents PROGRAM KONFERENCE Conference Program... 3 UVODNI NAGOVORI Welcome letters... 5 O RRCPI KZK About the DRCPI SBS O S/REYN About the S/REYN OSREDNJI GOVORCI Key note speakers SEZNAM PREDSTAVITEV List of Presentations POVZETKI PRISPEVKOV Abstracts of Presentations PETEK, DAN I. Friday, Day I. 11:30-13: :30-17: :15-18: SOBOTA, DAN II. Saturday, Day II. 10:45-12: :45-14:

3 PROGRAM KONFERENCE I. DAN Conference program Day I. PETEK / FRIDAY / 20/11/ REGISTRACIJA UDELEŽENCEV Registration 9.30 OTVORITEV KONFERENCE Opening Ceremony OSREDNJI GOVORNIK: dr. Tatjana Vonta Keynote ODMOR S POGOSTITVIJO Coffee break PREDSTAVITVE PRISPEVKOV Concurrent sessions KOSILO Lunch break OSREDNJI GOVORNIK: dr. Mihaela Ionescu Keynote ODMOR Break PREDSTAVITVE PRISPEVKOV Concurrent sessions ODMOR S POGOSTITVIJO Coffee break PREDSTAVITVE PRISPEVKOV Concurrent sessions VEČERJA Dinner SLAVNOSTNI VEČER Z ŽIVO GLASBO Celebration party with live music. 3

4 PROGRAM KONFERENCE II. DAN Conference program Day II. SOBOTA / SATURDAY / 21/11/ OSREDNJI GOVORNIK: dr. Adrian Marsh Keynote ODMOR Break PREDSTAVITVE PRISPEVKOV Concurrent sessions ODMOR S POGOSTITVIJO Coffee break PREDSTAVITVE PRISPEVKOV Concurrent sessions KOSILO Lunch break OSREDNJI GOVORNIK: dr. Arianna Lazzari Keynote ZAKLJUČEK KONFERENCE Closing Ceremony OGLEDI (DODATNA PONUDBA PO PREDHODNI PRIJAVI) Site visits (additional offer according to prior notice in Registration form). 4

5 UVODNI NAGOVOR Welcome letter dr. Tatjana Vonta Častna predsedujoča konferenci Conference Chair Samanta Baranja, Jerneja Jager, Urša Novak, mag. Mateja Režek, dr. Sonja Rutar, dr. Tatjana Vonta, Petra Zgonec Programski/Organizacijski odbor konference Program/Organizing Committee Spoštovani udeleženci konference, v čast nam je, da vas lahko pozdravimo v Rogaški Slatini na mednarodni konferenci Kakovost in enake možnosti: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Konferenco organizira Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom (RRCPI KZK), eden od osmih raziskovalnih centrov na Pedagoškem inštitutu, osrednji slovenski raziskovalni instituciji na področju vzgoje in izobraževanja, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Konferenco organiziramo v počastitev 20. obletnice programa Korak za korakom v Sloveniji, ki je bil v slovenski prostor uveden s strani Zavoda za odprto družbo, leta 1997 pa je prešel pod okrilje RRCPI KZK na Pedagoškem inštitutu. Program Korak za korakom, ki je s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjen kot eden od načinov uresničevanja nacionalnega kurikula, se je začel v Sloveniji implemenitrati leta 1995 v sedmih slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, danes pa se izvaja v več kot 40-ih vrtcih in osnovnih šolah po vsej državi, ki so vsi vključeni v Mrežo vrtcev in osnovnih šol Korak za korakom. Glavni namen Mreže, vodene s strani RRCPI KZK, je skrb za kontinuirano profesionalno podporo strokovnim in vodstvenim delavcem pri uresničevanju na otroka osredinjene vzgoje in izobraževanja. Ker si v RRCPI KZK že od začetka našega delovanja prizadevamo za kakovostno vzgojo in izobraževanje, podporo strokovnim delavcem pri uresničevanju visokokakovostnih vzgojnoizobraževalnih programov ter omogočanje dostopa do izobraževanja in razvoja potencialov vsem otrokom, in ker so to tudi ključni poudarki trenutno aktualnih politik in usmeritev v širšem mednarodnem prostoru, smo udeležence konference povabili, da predstavijo primere dobrih praks, ki se povezujejo z naslednjimi vsebinskimi sklopi konference: vključujoča, visokokakovostna vzgoja in izobraževanje; profesionalizem v vzgoji in izobraževanju; zagotavljanje dobrobiti otroka v vzgojno-izobraževalnih programih. Zelo nas veseli, da bomo na konferenci imeli priložnost pozdraviti več kot 150 tako domačih kot 5

6 tudi tujih vzgojiteljev in učiteljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev, raziskovalcev, univerzitetnih profesorjev, oblikovalcev politik in drugo zainteresirano javnost iz devetih držav, ki si prizadevajo za ustvarjanje pogojev za kakovostno in vsem dostopno vzgojo in izobraževanje. Ponosni pa smo tudi na REYN Slovenija, mrežo za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok, ki povezuje strokovne delavce in aktiviste romske kot tudi drugih narodnosti, ki se na področju zgodnjega razvoja srečujejo z romskimi družinami. V sklopu konference bomo poleg 20. obletnice programa Korak za korakom v Sloveniji praznovali tudi 2. rojstni dan mreže REYN Slovenija. Zavedamo se, da vsega navedenega ne bi bilo brez prizadevnih, požrtvovalnih, motiviranih, predvsem pa vztrajnih posameznikov, ki so si skozi vsa ta leta skupaj z nami prizadevali za zagotavljanje kakovostnih pogojev in enakih možnosti za razvoj vseh potencialov vsakega posameznega otroka. To je v zadnjem času, ko se srečujemo z naraščanjem revščine, priseljevanjem, neenakostjo in drugimi izzivi, še posebej pomembno naslavljati in zagotavljati. Naše veliko upanje je, da bi konferenco Kakovost in enake možnosti: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti doživeli kot bogato profesionalno izkušnjo in kot korak k ustvarjanju skupne profesionalne učeče se skupnosti! Ladies and Gentlemen, distinguished participants, It is our honour to welcome you to Rogaška Slatina to the International Conference Quality and equal opportunities: Key Steps in Education and Care from birth to 10 years old. The conference is organised by the Developmental Research Centre of Educational Initiatives Step by Step (DRCPI SBS), one of eight research centres at the Educational Research Institute, the central Slovenian research institution in the field of education, celebrating its 50th anniversary of operation this year. This conference was organised to mark the 20th anniversary of the Step by Step programme in Slovenia. The programme was introduced to Slovenia by the Open Society Institute and was transferred under the management of DRCPI SBS at the Educational Research Institute in The Step by Step programme, approved by the Professional Council for Education of the Republic of Slovenia as one of the ways to implement the national preschool curriculum, was first implemented in Slovenia in At that time it was introduced to seven Slovenian preschools and primary schools and today it is being implemented in over 40 schools and kindergartens throughout the country, all being part of the national Network of Step by Step preschools and elementary schools. The main purpose of the Network, managed by the DRCPI SBS, is care for continuous professional support to professional and management staff in implementation of child-centered approaches. From the very beginning, in DRCPI SBS we strive for high quality education, supporting professional staff in the implementation of high quality educational programmes, and enabling/ providing access to education and the development of the full potential of every child. Since these are also the key points of all current policies and guidelines in the wider international space, the participants of the conference were invited to present examples of good practices, connected to 6

7 the following conference strands: Inclusive and High Quality Education and Care for all Children; Professionalism in Education and Care; Ensuring Child s Well-being in Educational Programs. Therefore we are happy to welcome over 150 domestic and foreign educators and teachers, advisors, counsellors, principals, researchers, university professors, policy makers, and other members of the interested public from nine countries, all working for quality and accessible education. We are also proud of REYN Slovenia, a network for quality education for Romani children, which connects professsional workers and activists of both, Romani and other nationalities, who work in the field of early childhood development and at their work encounter with Romani families. In addition to the 20th anniversary of the Step by Step programme, the conference will also celebrate the 2nd birthday of the REYN Slovenia network. We are aware that none of these achievements would be possible without hard-working, selfless, motivated, and most of all persistent individuals, working hard throughout the years to assure quality conditions and equal opportunities for the development of all potentials for every child. In recent times, faced with growing poverty, immigration, inequality, and other challenges, these issues still have to be addressed. It is our great hope that you would experience the conference on Quality and equal opportunities: Key Steps in Education and Care from birth to 10 years old as a rich professional experience and as a step towards the creation of a common professional learning community! 7

8 UVODNI NAGOVOR Welcome letter prof. dr. Igor Ž. Žagar direktor Pedagoškega inštituta Director of the Educational Research Institute 20 let, korak za korakom... Leta 1954 je bila pri svetu LRS (Ljudske Republike Slovenije) za prosveto in kulturo v Ljubljani ustanovljena komisija za proučevanje šolstva, iz katere se je leta 1956 razvil zavod LRS za proučevanje šolstva. V njegovem okviru se je izoblikovala skupina za pedagoško-psihološko raziskovalno delo, ki je bila zarodek bodočega Pedagoškega inštituta (PI), in je 1. maja 1965 tudi v celoti prešla na inštitut. Šlo je za tri raziskovalce, v celoti pa je inštitut štel 2 pedagoga, 2 psihologa, direktorja pedagoga in tajnika. Prva redna direktorica PI, dr. Iva Šegula (1970), je tedanje začetno stanje opisala takole: Ta mlada pedagoška hiša se nima... ponašati ali šopiriti z ničimer, kar bi vzbujalo posebno pozornost in bi bilo vredno javne zabeležbe. Stisnjena v komaj še primernih pet pisarnic na Cankarjevi 5/III in s kroničnim pomanjkanjem osebja in denarja bi komaj utegnila komu ugajati. Danes, 30 let kasneje, Pedagoški inštitut praznuje svojo 50. obletnico in deluje v mnogo bolj razkošnih razmerah: na Gerbičevi 62 ima na razpolago 33 prostorov - od številnih pisarn, sejne sobe pa vse do pomožnih in skladiščnih prostorov -, v njih pa deluje 31 raziskovalcev in raziskovalk in 7 strokovnih delavcev in delavk. Pomemben del Pedagoškega inštituta je tudi Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki letos prav tako praznuje; obeležuje namreč 20. obletnico uvajanja programa Korak za korakom v slovenske vrtce in osnovne šole, na PI pa Center KZK deluje od leta Center KZK, katerega osnovna dejavnost je skrb za kakovost prakse, enake možnosti v vzgoji in izobraževanju ter profesionalni razvoj strokovnih delavcev, je eden največjih centrov Pedagoškega inštituta, brez katerega bi si danes težko predstavljali delovanje in celovitost tega javnega raziskovalnega zavoda. Sodelavkam centra, kakor tudi številnim uporabnicam in uporabnikom, zato iskreno čestitam ob praznovanju pomembne obletnice in jim želim uspešno, kreativno in zadovoljno pedagoško pot. Z zagnanostjo in vztrajnostjo, ki jo izkazujejo pri svojem delu, bo tudi Center KZK, o tem ne dvomim, nekoč ponosno praznoval svojo 50. obletnico. 8

9 20 years, step by step... In 1954 a Commission for Educational Studies was established at the Council for Education and Culture of the Peoples Republic of Slovenia in Ljubljana; later, in 1956, the Commission developed into the Institute for Educational Studies of PRS. Within the Institute, a group for pedagogical and psychological research was established; the origin and foundation of the future Educational Research Institute (ERI); the research group was transferred to the Institute on May 1, There were three researches in that group and the Institute employed 2 educators, 2 psychologists, a director educator, and a secretary. The first ERI director, Dr. Iva Šegula (1970), described that initial situation with these words: This young house of education has nothing to be proud of or to strut about, nothing worthy of special attention or public notion. Crabbed in barely suitable five small offices at Cankarjeva Street 5/III and with a chronic lack of staff and funding, we could barely expect to please anyone. Today, 30 years later, the Educational Research Institute celebrates its 50th anniversary and operates in much more luxurious conditions: there are 33 rooms at Gerbičeva 62, with numerous offices, meeting rooms, and auxiliary and warehouse spaces offering work space for 31 researchers and 7 technical workers. The Developmental Research Centre of Educational Initiatives Step by Step is an important part of ERI, and they also are celebrating this year; they are marking the 20th anniversary of the Step by Step programme in Slovenian preschools and primary schools. The Step by Step Centre has been operating under the ERI since Its basic activities are maintaining quality of practice, equal opportunities in education, and development of professional workers. The Step by Step Centre is now among the biggest centres within the ERI, an integral and necessary part of this public research institute. Therefore I want to offer sincere congratulations to all colleagues from the Centre and its users for this anniversary celebration and wish them a successful, creative, and satisfying educational path. With persistence and drive expressed in their work the Step by Step Centre will, undoubtedly, celebrate its 50th anniversary as well. 9

10 O RRCPI KZK About the DRCPI SBS Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom je bil ustanovljen leta 1997 in deluje kot eden izmed osmih raziskovalnih centrov v okviru Pedagoškega inštituta. V Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom (RRCPI KZK): razvijamo in raziskujemo kakovost v vzgoji in izobraževanju; podpiramo strokovne delavce pri izvajanju visokokakovostnih izobraževalnih programov; vsem otrokom zagotavljamo enak dostop do kakovostnega izobraževanja ter možnost celostnega razvoja vseh potencialov. V RRCPI KZK si prizadevamo za visokokakovostno vzgojo in izobraževanje in verjamemo, da imajo vsi otroci enako pravico do visokokakovostne vzgoje in izobraževanja in tako možnosti za celostni razvoj svojih potencialov. Zagovarjamo, da so izkušnje v zgodnjem otroštvu ključni dejavnik pri izgradnji močnih temeljev za učenje in aktivno vključevanje v družbo skozi vse življenje. Družino in njeno aktivno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja prepoznavamo kot nujni temelj za otrokov uspeh in trajnost pedagoškega delovanja. Pomembno se nam zdi tudi, da se vsi družbeni dejavniki v okolju vključujejo v zagotavljanje pogojev za višjo kakovost življenja otrok, družin, strokovnih delavcev in izobraževalnih institucij ter sodelujejo pri tem. V RRCPI KZK verjamemo, da le spoštovanje različnosti in sprejemanje posebnosti in edinstvenosti posameznikov in družin ustrezno pripravita otroka na izzive 21. stoletja in da so najbolj optimalni na otroka osredinjeni pristopi, ki so v skladu z individualnimi potrebami vsakega otroka. Za uresničevanje vsega navedenega kot pomembno prepoznavamo kontinuirano skrb za visokokakovostno vzgojo in izobraževanje ter stalen profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Programi in dejavnosti centra slonijo na načelih demokratične civilne družbe, pravicah otrok in staršev, pristopih, ki so osredotočeni na otroka, sodobnem znanju o otrokovem razvoju in sposobnostih učenja ter znanju o uvajanju sprememb v sisteme vzgoje in izobraževanja. Skozi razvoj in raziskave sistematično povezujemo teorijo s prakso in obratno. Osnovno pozornost namenjamo pristopom, ki so osredinjeni na otroka, in preobrazbenim praksam, zagotavljanju kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter zagotavljanju enakega dostopa do kakovostnih predšolskih programov za vse otroke in njihove starše. Razvijamo in izvajamo različne dejavnosti v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev, na primer: tematske konference, posodobitvene seminarje, opazovanja prakse s podajanjem povratne informacije, razvoj individualnih načrtov strokovnega razvoja, ki temeljijo na opazovanju prakse. Izvajamo tudi različne oblike mentorstva in svetovanja ter dejavnosti, ki spodbujajo razvoj vzgojno-izobraževalnih institucij. Prav tako sodelujemo z različnimi deležniki, kot so starši, romska skupnost, predstavniki lokalnih 10

11 skupnosti, predstavniki drugih sektorjev, ki delajo s predšolskimi otroki in njihovimi družinami (dobrobit, zdravje ipd.). Skupaj si prizadevamo za razvoj najboljših pogojev, da bi otroci lahko razvili vse svoje potenciale. RRCPI KZK je ustanovil nacionalno Mrežo vrtcev in osnovnih šol Korak za korakom, ki združuje več kot 1000 vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev vrtcev in osnovnih šol. Osnovni namen Mreže je zagotavljati kakovostno vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu ter skrb za nenehen strokovni razvoj strokovnih delavcev. Center je polnopravni član Mednarodnega združenja Korak za korakom, ki si prizadeva za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse otroke od rojstva do 10. leta starosti in povezuje strokovne delavce in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju zgodnjega razvoja otrok v več kot 50 državah. Člani RRCPI KZK se aktivno vključujejo v dejavnosti mednarodne mreže Romani Early Years Network (REYN) Romske mreže za zgodnja leta, ki promovira nediskriminacijo, spoštovanje različnosti in enakopravnosti v strokovnem delu ter si prizadeva za zagotavljanje enakopravnosti družin Romov in potujočih ter njihovih otrok s pomočjo dostopa do visokokakovostnih storitev za spodbujanje zgodnjega razvoja otrok. Center je tudi partner Regionalnega zavezništva za zgodnja leta (Early Years Regional Alliance), katerega cilj je spodbuditi gibanje za visokokakovostne, konve-rgentne in nepristranske storitve za spodbujanje razvoja in dobrobiti mladih otrok (0 8 let) in njihovih družin v Evropi in osrednji Aziji. The Developmental Research Centre for Pedagogical Initiatives Step by Step, operating within the Educational Research Institute as one of the eight research centres, was established in In the Developmental Research Centre for Pedagogical Initiatives Step by Step (DRCPI SBS) we: develop and research quality in education; support professionals in implementing high quality educational programmes; ensure that all children have equal access to quality education, and that all children can develop to their full potential. In DRCPI SBS we are striving for high-quality education and believe that all children have equal right to high quality education and the same possibility to fully develop their potential. We see the early childhood experience as the key factor in providing a strong foundation for learning and active participation in society throughout life. Family and its active role in the educational process is recognised as an essential foundation for the success of a child and permanent effect of pedagogical activities. We also see the importance of all social factors in the environment that should be included and should provide adequate conditions for a higher quality of life for our children, families, professional workers, and educational institutions. In DRCPI SBS we believe that by respecting diversity and accepting the unique and special character of individuals and families, children can best prepare for the challenges of the 21st century; most optimal are child-centered approaches, focused on a child s individual needs. We recognise the need for continuous care for high quality education and continuous professional development of professional staff as a very 11

12 important factor in realising all of the above. The Centre s programmes and activities are based on principles of democratic civil society, children s and parents rights, child centred approaches, contemporary knowledge of child development and learning abilities, and knowledge about implementing changes into the educational system. We systematically connect theory with practice and vice versa through developmental, applied, and participatory research. Our main focuses of interest are child-centred approaches and transformative practices, quality assurance in ECEC, and ensuring equality and accessibility to quality preschool programmes for all children and their parents. We develop and implement different in-service trainings, seminars, and other professional development activities in the field of ECEC, for example: thematic conferences, modernising seminars, practice observations with feedback information, development of individual professional development plans, based on practice observation, school improvement, mentoring, consultations We also collaborate with different stakeholders in the community, such as parents, the Romani community, local community representatives, and representatives of other sectors working with preschool children and their families (welfare, health, etc.). Together with them, we strive to develop the best conditions in order that children can develop to their full potential. The Centre has established a National Network of Step by Step Pre-schools and Primary schools (all together more than 1000 pre- and primary school teachers, counsellors, principals). The Network s main focus is to assure quality early childhood education and care and continuous professional development of professionals. The Centre is a full member of the International Step by Step Association, which aims to ensure equal access to quality care and education for all young children from birth to 10 years old and connects professionals and non-profit organisations working in the field of early childhood development from more than 50 countries. The Centre s members are actively involved in activities of the Romani Early Years Network, which promotes anti-discrimination, respect for diversity and equality throughout professional practices, and strives to ensure equity for Romani and Traveller families and children through access to high-quality Early Childhood Development services. The Centre is also a partner in the Early Years Regional Alliance, the goal of which is to catalyse a movement in Europe and Central Asia for convergent, high quality, and equitable services to promote the development and well-being of all young children (0-8 years) and their families. 12

13 O S/REYN About the S/Reyn REYN SLOVENIJA Mreža za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok REYN SLOVENIJA je mreža za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Povezuje strokovne delavce in aktiviste romske kot tudi drugih narodnosti, ki se na področju zgodnjega razvoja srečujejo z romskimi družinami. Namen mreže je postati inkluzivna, profesionalna in učeča se skupnost, v kateri člani poglabljajo različna znanja in veščine, izmenjujejo izkušnje, promovirajo primere dobrih praks, vzpostavljajo učinkovita partnerstva in skrbijo za profesionalni razvoj. Cilj mreže je oblikovati in razvijati dejavnosti, ki sledijo ISSA načelom kakovostnega pedagoškega dela ter vrednotam, ki so povezane z zagotavljanjem enakih možnosti za razvoj in izobraževanje vseh otrok. REYN Slovenija se zavzema za: promocijo primerov dobrih praks med strokovnimi delavci in aktivisti s področja zgodnjega razvoja, ki delajo z romskimi družinami; organizacijo in izvedbo usposabljanj za profesionalni razvoj, ki so poleg strokovnim delavcem namenjena tudi prostovoljcem, oblikovalcem politik, predstavnikom lokalnih in romske skupnosti; promocijo poznavanja in razumevanja romske skupnosti in njihove kulture ter jezika preko študijskih obiskov in izmenjav. Pridružijo se nam lahko vsi, ki se na področju zgodnjega razvoja srečujejo z romskimi otroki in njihovimi družinami (vzgojitelji, učitelji, svetovalni, zdravstveni in drugi strokovni delavci). Še posebej dobrodošli so pripadniki romske skupnosti, ki kot strokovni delavci, oblikovalci politik na lokalni ali nacionalni ravni in drugi aktivisti delujejo v skladu z načelom nič o Romih brez Romov. REYN SLOVENIA Network for Quality Education for Romani Children REYN SLOVENIA is a network whose members strive for quality education for Romani children. It connects practitioners and activists of both, Romani and other nationalities, who work in the field of early childhood development and at their work encounter with Romani families. The purpose of the network is to create an inclusive, professional and a learning community in which members deepen their diverse knowledge and skills, share experiences, promote best practices, establish effective partnerships and care for professional development. The aim of the network is to design and develop activities that follow ISSA principles of quality of teaching and the values that are associated with the ensuring equal opportunities for development and education of all children. REYN SLOVENIA is committed to: 13

14 promote good practice between educators and activists who work with Romani families in the field of early childhood development; organize and implement training courses for professional development intended not only for educators but also for volunteers, policy makers, representatives of local authorities and Romani communities; promote knowledge and understanding of the Romani community, their culture and language through study visits and exchanges. Everyone, who works with Romani children and their parents in the field of early childhood education, is welcome to join our network (teachers, counselling, medical and other professional workers). Even more welcome to join are the members of Romani communities that act as professional workers, policy makers on local or national level and other activists according to the principal of nothing about Roma without Roma. 14

15 OSREDNJI GOVORCI Key note speakers... dr. Tatjana Vonta Častna članica in ustanoviteljica RRCPI KZK, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka v pokoju Former head and founder of DRCPI SBS, honorable member of DRCPI SBS, senior research fellow and associate professor retired Izredna profesorica, višja znanstvena sodelavka doktorica Tatjana Vonta je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete pri Univerzi v Ljubljani. Po diplomi je bila zaposlena na Pedagoškem inštitutu kot raziskovalka. Njena začetna raziskovalna dela so bila izrazito deskriptivno metodološko naravnana. Od sredine osemdesetih let je svoje raziskovalno delo usmerila v globinske študije spreminjanja vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu in na začetku šolanja ter s proučevanjem značilnosti vnašanja sprememb v neposredno prakso v obliki akcijskega raziskovanja. Leta 1994 je prevzela vodstvo mednarodnega projekta Korak za korakom v Sloveniji v okviru Zavoda za odprto družbo Slovenija in ga leta 1997 ob sodelovanju Zavoda za odprto družbo prenesla na Pedagoški inštitut, kjer je bil ustanovljen Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom. Poslanstvo centra je od začetka usmerjala na raziskovanje, razvijanje in evalviranje pedagoških iniciativ, ki prispevajo k uresničevanju posodabljanja šolstva, demokratizaciji in odpiranju vzgoje in izobraževanja v okolje ter zagotavljanju kakovosti in socialne pravičnosti in enakih možnosti v izobraževanju ob tesnem sodelovanju s praktiki in vpetosti v mednarodne tokove. Po letu 2000 je začela graditi mrežo povezav z vrtci in šolami/vzgojitelji in učitelji, ki danes združujejo čez 1000 udeležencev in je usmerjena v kontinuiran profesionalni razvoj, inovativnost in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Aktivno je vpeta v dejavnosti International Step by Step Association, kot raziskovalka, mentorica, trenerka in soavtorica gradiv namenjenih zagotavljanju in spreminjanju kakovosti vzgojnega procesa ter profesionalnemu razvoju. Od leta 1997 je bila vključena v pedagoško delo z bodočimi vzgojiteljicami, študenti magistrskih in doktorskih programov na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Od leta 2011 je bila vključena v zasnovo in izvajanje mednarodnega magistrskega študija Leadership in Early Childhood Development, ki poteka v Moskvi pod okriljem Manchester University in Moscow School of Social Studies and Economics. Novembra 2014 se je upokojila, vendar svoje strokovno in raziskovalno delo nadaljuje kot zunanji ekspert za potrebe Pedagoškega inštituta, International Step by Step Association in Open Society Foundation London. Associate Professor, Senior Research Fellow, Doctor of Pedagogical Sciences, Tatjana Vonta, obtained her Bachelor, Master and Doctoral degree at the Department of Pedagogy of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana. After graduation, she began to work at the Educational Research Institute as a researcher. Her initial research work was methodologically highly descriptive. Since the mideighties, she focused her research work to in-depth studies of changing educational process in preschool and early years of primary school and also to action research studies of the characteristics of the input changes into direct practice. In 1994, she took over the leadership of the international project Step by Step in Slovenia, which was implemented within the framework of the Open Society Institute Slovenia. After 1997, in cooperation with Open Society Institute, she transferred it to the Educational Research 15

16 Institute, where Development Research Centre for Pedagogical Initiatives Step by step was established. From the establishment of the Centre, she guided its mission to researching, developing and evaluating educational initiatives that contribute to the modernization of education, democratization and opening up education into the environment and ensuring the quality, social justice and equal opportunities in education, in close collaboration with practitioners and integration in international flows. After 2000, she started to build a network of preschools and primary schools, which today joins over 1000 members and it is focused on continuous professional development, innovation and the quality of the educational process. She is actively involved in the activities of the International Step by Step Association as a researcher, mentor, coach and co-author of materials aiming at providing and changing the quality of educational process and professional development. Since 1997, she was involved in teaching future preschool teachers, students of masters and doctoral programs at the Faculty of Education at University of Primorska. From 2011, she was involved in designing and implementation of the international Master s degree program in Leadership and Early Childhood Development, held in Moscow under the patronage of Manchester University and the Moscow School of Social Studies and Economics. She retired in november 2014, but she continues her professional and research work as an external expert for the needs of the Educational Research Institute, International Step by Step Association and Open Society Foundation London. Dvajset let»korakanja«k posodabljanju, zagotavljanju kakovosti in dostopnosti predšolske vzgoje Twenty years of stepping toward to the modernization and ensuring the quality and accessibility of early childhood education and care Povzetek: V prispevku bomo na osnovi podatkov, analize dokumentov in opravljenih razvojnih, aplikativnih in participativnih raziskav prikazali najbolj pomembne mejnike v razvoju, doseženih rezultatih ter razlogih za temeljne usmeritve dejavnosti Centra Korak za korakom v zadnjih dvajsetih letih. Procese implementacije in razvoja programa Korak za korakom v Sloveniji bomo v nadaljevanju analizirali z vidika treh ključnih vsebinskih in procesnih usmeritev, ki jim je program namenjal največ pozornosti: vplivati na procesne spremembe v javnem sistemu predšolske vzgoje na nivoju uveljavljanja na otroka osredinjenih in transformativnih pristopov, zagotavljanju kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter zagotavljanju enakosti in dostopnosti kvalitetnih predšolskih programov za romske predšolske otroke in njihove starše. Ob tem bomo opredelili razloge te usmeritve v kontekstu nacionalnih razmer in rezultatov raziskav v našem prostoru ter mednarodnih usmeritev na področju predšolske vzgoje. Obenem bomo opredelili profesionalni razvoj, podporne sisteme in orodja, ki smo jih razvili v mednarodnem prostoru v okviru International Step by Step Association in njihovo implementacijo v našem prostoru. Analizirali in opredelili bomo profesionalni razvoj kot proces, ki lahko prispeva k uveljavljanju sprememb, tako na področju zagotavljanja kakovosti kot tudi na področju zagotavljanja enakih možnosti za kvalitetne predšolske programe ogroženim otrokom. V zaključnem delu pa bomo prikazali tudi nekaj ključnih raziskovalnih ugotovitev implementacije, ki nakazujejo možne rešitve na poti k večji profesionalizaciji področja ter njegovega odpiranja in odzivanja na novo nastale potrebe otrok, družin in skupnosti. Abstract: In the keynote speech we will focus on the most important milestones in the development, the achieved results and the reasons for the fundamental direction of activities of the Developmental Research Centre for Pedagogical Initiatives Step by Step over the last twenty years, based on data, document analysis and implemented developmental, applied and participatory research. We will further analyse implementation process and the development of the Step by step program in Slovenia, in terms of three key substantive and procedural guidelines that were given the most attention in the program: the influence on the changes of the process in the public system of early childhood education and care at the level of implementing the child-centered and transformative approaches, quality assurance in education 16

17 and care and ensuring equality and accessibility to quality preschool programs for Romani preschool children and their parents. At the same time, we will define reasons for this orientation in the context of national circumstances and the results of research in our region and international policies in the field of early childhood education and care. Also, we will identify professional development, support systems and tools that we have developed in the international arena in the framework of the International Step by Step Association and their implementation in our region. We will analyze and identify professional development as a process that can contribute to the promotion of change, both in terms of quality assurance as well as in the provision of equal opportunities to quality pre-school programs for children at-risk of education failure due to a disadvantaged background. In the final part we will also represent some of the key research findings from implementation, that suggest possible solutions on the path to greater professionalization of the field and its opening and responding to newly emerging needs of children, families and communities.... dr. Mihaela Ionescu International Step by Step Association, programska direktorica International Step by Step Association, Program director Dr. Mihaela Ionescu je programska direktorica združenja ISSA (International Step by Step Association), ki povezuje strokovnjake in organizacije, ki delujejo na področju otrokovega razvoja v zgodnjem otroštvu ( Doktorirala je iz edukacijskih ved in je strokovnjakinja na področju zgodnjega otroštva. Zadnjih 20 let je aktivna kot raziskovalka na področju izobraževanja, kot oblikovalka izobraževalnih politik, kot trenerka ter vodja programov in projektov, katerih cilj je izboljšati kakovost izobraževanja v zgodnjem otroštvu. Kot programska direktorica združenja ISSA je prek krepitve in podpore članom združenja za delo s strokovnjaki, starši in oblikovalci politik, aktivno vključena v razvoj strateških usmeritev in izvajanje programov, katerih cilj je zagotavljanje enakih možnosti in visoko kakovostnih programov predšolske vzgoje v državah v katerih deluje združenje ISSA. V preteklih letih je delovala kot mednarodna svetovalka za UNICEF in pri projektih Svetovne banke v državah v regiji CEE/CIS (Centralna in vzhodna Evropa in Skupnost narodov neodvisnih držav). Mihaela Ionescu, PhD, is the Program Director of ISSA (the International Step by Step Association), a membership association that connects professionals and organizations working in the field of early childhood development ( She is an early childhood education expert, doctor in Education Sciences. She has been working for the last 20 years as a researcher in the education field, an education policy developer, trainer, leader of programs and projects aiming to improve the quality of early childhood education and care services. As the ISSA Program Director she has been deeply involved in developing program strategic thinking and in implementing programs and resources aiming at providing equitable and high quality early childhood services in countries from ISSA regions, by strengthening and supporting ISSA members capacity to work with professionals, parents, administrators and policy makers. Over the years she has worked as international consultant for UNICEF and World Bank projects in countries of the CEE/ CIS region. 17

18 Ko vlagamo v strokovne delavce, vlagamo v otroke Investing in children through investing in professionalism Povzetek: Iz združenja organizacij iz držav srednje in vzhodne Evrope ter nekdanje Sovjetske zveze, ki izvajajo program Korak za korakom, je ISSA (International Step by Step) v zadnjih 15-ih letih zrastla v močno mrežo več kot 60-ih organizacij, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja od otrokovega rojstva do 10. leta starosti. Preko gradnje na vrednotah in načelih programa Korak za korakom ter strokovnem znanju, pridobljenem v sodelovanju z različnimi deležniki v sistemih vzgoje in izobraževanja, je ISSA razvila utemeljen pristop pri obravnavanju vprašanj, povezanih s spreminjanjem kakovosti prakse in pravičnostjo v vzgoji in izobraževanju, še posebej na področju profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Odrasli, ki delajo z otroki, so ključnega pomena pri podpiranju otrok, da razvijejo vse svoje potenciale. Zato strokovni delavci potrebujejo nenehno podporo, da bi bili pripravljeni na vedno več izzivov, s katerimi se soočajo, in da bi lahko odgovorili na vse bolj različne potrebe otrok, družin in skupnosti. Ključnega pomena je negovati specifične kompetence strokovnih delavcev preko dejavnosti profesionalnega razvoja, vsakodnevna praksa pa bi morala odražati zaupanje, zavzetost, odzivnost, refleksivnost, fleksibilnost in kreativnost strokovnih delavcev. ISSA si je v vseh letih prizadevala povezovati politike, raziskave in prakse z namenom spodbujanja napredka na področju vzgoje in izobraževanja tako na mednarodni kot tudi nacionalni ravni. Orodja, oblikovana za spreminjanje kakovosti, koordinacija Romani Early Years Network in Early Years Regional Alliance ter program V objemu različnosti (Embracing Diversity) so le nekateri primeri, kako ter preko katerih kanalov ISSA nagovarja oblikovalce politik in podpira strokovne delavce ter organizacije civilne družbe. Pri tem ves čas izhaja iz novih znanj, temelječih na raziskavah, in navdihuje k spremembam, ki jih želimo videti v življenju otrok. Abstract: Established initially as an association of organizations implementing the Open Society Foundation s Step by Step program in Central and Eastern Europe and former Soviet Union countries, ISSA grew in the last 15 years into a powerful network of more than 60 member organizations working in early childhood. Building on the values and principles of the Step by Step program and the expertise accumulated over the years by working with various stakeholders in early childhood systems, ISSA developed a solid approach in addressing the issues of quality improvement and equity in early years, especially in the field of professional development of practitioners working with young children. Adults around children are key to support their development at their full potential. Professionals need constant support to be ready to answer to more challenges in the contexts where they work and meet the increasingly diverse needs of children, families and communities. It is crucial to nurture today specific professional competences through professional development initiatives, and everyday practice should reflect the confidence, the agency, the responsiveness, the reflectiveness, flexibility and creativity of practitioners. Over the years ISSA has focused on bridging policy, research and practice for advancing the work in the early childhood field on both international and national level. The resources created for Quality Improvement, the coordination of the Romani Early Years Network, the coordination of the Early Years Regional Alliance, the Embracing Diversity Program are only some examples of how, through various channels, an association is addressing policy makers and is supporting practitioners and civil society organizations, by incorporating new knowledge from research and inspiring the change we want to see in the lives of young children. 18

19 ... dr. Adrian Marsh Raziskovalec romskih tematik Researcher in Romani studies Dr. Adrian Marsh, raziskovalec romskih tematik in izobraževanja romskih otrok, je tako pripadnik romske skupnosti kot tudi pripadnik potujočih skupin. Dela z Romi in potujočimi skupinami v Veliki Britaniji, na Švedskem, v Turčiji, Egiptu in osrednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Doktoriral je iz romskih tematik na Univerzi Greenwich v Londonu, magisterij iz jugovzhodnih evropskih študij si je pridobil na School of Oriental and African Studies, diplomo pa iz vzhodnoevropske zgodovine na School of Slavonic & East European Studies v Londonu. V svoji doktorski disertaciji se je osredotočil na metaanalizo porekla Romov ter postmoderno analizo zgodovine, etničnosti in identitete. Dr. Marsh je poučeval romske študije v Londonu, Malmöju, Stockholmu, Kairu, Istanbulu in Diyarbakiru in kot raziskovalec romskih tematik na Univerzi Greenwich v Londonu opravljal pripravništvo ( ). Še preden je postal akademik, je več let delal v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v oddelkih za zgodnje otroštvo in igro ( ) in v Haringey Traveller Education Services v Londonu ( ). Pred tem je delal v družinskem podjetju za poslikavo vagonov, sejemske vožnje in slikanje znamenj, obiskoval pa je tudi skrajšani program za umetnost. Delal je za organizacijo Save the Children na Švedskem, v Albaniji in Kosovu, za Svet Evrope ter Open Society Foundations London ( ), kjer je upravljal projekte s področja zgodnjega razvoja romskih otrok in otrok potujočih skupin. Trenutno živi in dela v Istanbulu, kjer v okviru različnih projektov sodeluje z več organizacijami, med drugim z Romani Cultural and Arts Company (Wales); Scandinavian Romani Studies Network (RORHIN) at Uppsala University; Gypsy, Roma, Traveller Police Association (UK); Open Society Initiative for Europe (Barcelona) in Early Childhood Programme, OSF (London). Adrian Marsh, PhD, Researcher in Romani Studies & Romani Early Years, is of Romany-Traveller origins and has been working with Roma, Gypsy, and Traveller communities in the UK, Sweden, Turkey, Egypt and Central, Eastern and South-Eastern Europe. He gained his PhD in Romani Studies at the University of Greenwich, London, his MA in South East European Studies at the School of Oriental and African Studies and a First Class Honours degree in East European History at the School of Slavonic & East European Studies, London. His PhD thesis concerned the meta-narratives of origin of the Gypsies and a post-modern analysis of history, ethnicity and identity. Marsh, PhD, has taught Romani Studies in London, Malmö, Stockholm, Cairo, Istanbul and Diyarbakir and has held an ERSC fellowship as Researcher in Romani Studies at Greenwich University, London ( ). Before becoming an academic, he worked for many years in children s service and provision in the early years and play sector ( ) and with Haringey Traveller Education Services, London ( ). Prior to this, he had worked in the family business of waggon-painting, fairground rides and sign-painting and attending art college part-time. He has worked for Save the Children in Sweden, Albania and Kosovo, the Council of Europe as an expert and recently managed Early Childhood Development projects for Roma, Gypsies, and Travellers for the Open Society Foundations, London ( ). He is currently living in and working from Istanbul with a wide variety of projects and organisations, including the Romani Cultural and Arts Company (Wales), the Scandinavian Romani Studies Network (RORHIN) at Uppsala University, the Gypsy, Roma, Traveller Police Association (UK), the Open Society Initiative for Europe (Barcelona) and the Early Childhood Programme, OSF (London). 19

20 Vzgoja in izobraževanje romskih otrok in otrok potujočih skupin neizpolnjena obljuba ali ključ do svetle, vključujoče prihodnosti? Gypsy, Roma, Traveller children and early care and education; a promise unfulfilled or the key to a bright, inclusive future? Povzetek: Dragi prijatelji, kolegi in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, zelo sem počaščen, da ste me kot osrednjega govorca povabili na konferenco z naslovom Kakovost in enake možnosti: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti, ki se bo odvijala v Rogaški Slatini v Sloveniji. V okviru osrednjega govora bom spregovoril o pomenu vključujoče vzgoje in izobraževanja za romske otroke in otroke potujočih skupin (od rojstva do 10. leta starosti) na podlagi izkušenj iz Evrope v preteklih 20. letih, identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na uspešne in manj uspešne primere ter pomenu strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu soočajo s pripadniki romskih skupnosti in potujočih skupin, kadar gre za zagotavljanje kakovostnih predšolskih programov in programov v skupnosti, ki so namenjeni otrokom in njihovim družinam. Zagovarjal bom dejstvo, da je vključevanje pripadnikov romskih skupnosti in potujočih skupin kot strokovnih delavcev, ključnega pomena za uspešno izvedene predšolske programe, česar bi se morali zavedati tudi financerji, donatorji in ostali strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju. Takšno vključevanje v predšolske programe, se je kot uspešno in pomembno izkazalo tudi v drugih manjšinskih etničnih skupinah, kot sta afroameriška in skupnost temnopoltih Britancev. Na napredek v vzgoji in izobraževanju romskih otrok in otrok potujočih skupin v obdobju zgodnjega otroštva lahko vplivajo tudi ostali strokovni delavci, v kolikor tem otrokom omogočajo spodbudno medkulturno učno okolje. Nudenje podpore pri profesionalnem razvoju in usposabljanju pripadnikov romskih skupnosti in potujočih skupin kot strokovnih delavcev (mreža REYN) je ključnega pomena za vključevanje teh otrok v predšolske programe. Pomen vključevanja takšnih strokovnih delavcev presega meje pozitivnih vzgledov tako za romske kot tudi neromske otroke ter njihove starše, celo do takšne mere, da lahko dosežejo spremembe v sistemu, ki so nujno potrebne za izboljšanje milijonov življenj romskih otrok in otrok potujočih skupin v Evropi in širše. Abstract: Dear friends, colleagues and fellow practitioners in the early years, I am very honoured that you have invited me to deliver a keynote speech at the conference Quality and Equal Opportunities: Key Steps in Early Childhood Education and Care, in Rogaška Slatina, Slovenia.The keynote speech will be about the importance of inclusive education engaging with Romani and Traveller children (from birth to 10 years old), drawing upon experiences over the past 20 years across Europe and identifying where and why there have been successful and less successful examples, especially with regard to the importance of Gypsy, Roma, Traveller practitioners in delivering quality early years services (early childhood education and care) and community-based provision to children and families. I will argue that this is the key, the essential component of successful programmes and that when considering the factors involved identified in delivering quality services, funders, donors and educationalists must recognise that the absence of Gypsy, Roma, Traveller pedagogues and practitioners is the critical element. The pattern of engagement with education in the early years, in other minority ethnic communities such as African Americans and Black British communities, is one that clearly demonstrates the importance of this component. Improvements in educational outcomes for Romani and Traveller children, across the early years, can only be leveraged so much by non-romani and Traveller pedagogues and practitioners, even in the best of inter-cultural education environments. The support for professional development and training of Romani and Traveller pedagogues and practitioners (REYN), is the key to inclusion in the early years education and care and the importance of these pedagogues and practitioners goes beyond the mere creation of positive role models to Romani and non-romani children and parents alike, to the kind of systematic change that is so neccessary to making a difference to the lives of millions of Romani and Traveller children across Europe and beyond. 20

21 ... dr. Arianna Lazzari Univerza v Bologni, Oddelek za izobraževanje, znanstvena sodelavka Research fellow at the Department of Education, Bologna University Dr. Arianna Lazzari je znanstvena sodelavka Univerze v Bologni na Oddelku za izobraževanje. S področjem zgodnjega otroštva se ukvarja deset let, svoje profesionalne in akademske izkušnje pa pridobiva tako v Italiji kot tudi v tujini (Velika Britanija, Republika Irska, Švedska). Svojo kariero je začela kot vzgojiteljica. Leta 2011 si je pridobila Evropski doktorat iz Pedagogike in sicer na temo Profesionalizem v obdobju zgodnjega otroštva, za katero je, na 21. mednarodni konferenci EECERA v Ženevi prejela tudi nagrado»best Student Research Award«. V zadnjih štirih letih je sodelovala pri številnih raziskovalnih projektih financiranih s strani Evropske komisije (Študija o zahtevah glede usposobljenosti zaposlenih v predšolski vzgoji, 2011; Pomen predšolske vzgoje pri promociji doseganja izobrazbene ravni, vključujoč socialni razvoj otrok iz depriviligiranih okolij in pri spodbujanju socialne vključenosti, 2012; Študija o učinkovitosti predšolske vzgoje pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja, 2014). Kot sodelavka pri VBJK (Center za inovacije v zgodnjem otroštvu) je pred kratkim sodelovala pri študiji Predšolska vzgoja: delovni pogoji, usposabljanja in kakovosti storitev (2015), ki je bila financirana s strani Eurofound. Njeno zadnje delo vključuje sodelovanje z Noro Milotay (Generalni Direktorat za izobraževanje in kulturo) z namenom priprave pregleda dokazov o dostopnosti, delovni sili, kurikulumu, spremljanju in evalvaciji ter upravljanju in financiranju predšolske vzgoje in varstva s ciljem oblikovanja dokumenta Predlog načel za zagotavljanje kakovosti v predšolski vzgoji in varstvu. Arianna Lazzari is research fellow at the Department of Education of Bologna University. She has been working in the early childhood field for ten years, gaining professional and academic experience both in Italy and abroad (United Kingdom, Republic of Ireland, Sweden). Starting her professional career as a pre-school teacher, she awarded the title of European Doctorate in Pedagogy in 2011, with a thesis on ECEC professionalism, which received the Best Student Research Award at the 21 st EECERA international conference in Geneva. Over the last four years, she was involved in several research projects funded by the European Commission (Study on competence requirements for staff in early childhood education and care, 2011; Early childhood education and care in promoting educational attainment including social development of children from disadvantaged backgrounds and in fostering social inclusion, 2012; Study on the effective use of early childhood education and care in preventing early school leaving, 2014). As a collaborator of VBJK (Centre for Innovation in the Early Years) she was recently involved in the systematic literature review study Early childhood education and care: working conditions, training and quality of services (2015) commissioned by Eurofound. Her most recent work include the collaboration with Nora Milotay (DG Education and Culture) for the review of research evidence on accessibility, workforce, curriculum, monitoring and evaluation, governance and funding of ECEC services carried out for the elaboration of the document Proposal for principles of a Quality Framework for Early Childhood Education and Care. 21

22 Kakovost in enake možnosti v evropskih politikah zgodnjega izobraževanja:trenutni trendi in prihodnji razvoj Quality and equal opportunities in European ECEC policies: current trends and future developments Povzetek: Področje predšolske vzgoje in varstva je v evropskih politikah prisotno vse od Priporočil Sveta o varstvu otrok iz leta Medtem, ko so prve utemeljitve vlaganj v zgodnje izobraževanje in otrokov razvoj izhajale predvsem iz socialno-ekonomskih vprašanj o zaposlovanju in enakosti spolov, igrata v zadnjih letih na ravni evropskih politik zgodnjega izobraževanja pomembno vlogo prav kakovost in enake možnosti. Ta premik se odraža v političnih dokumentih (npr. Sporočilo Komisije Predšolska vzgoja in varstvo: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke, 2011), kot tudi v raziskavah, opravljenih po naročilu Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo, ki poudarjajo izobraževalno in socialno vlogo predšolske vzgoje in varstva s poudarkom na učenju in participaciji otrok. Izsledki raziskav kažejo, da lahko predšolska vzgoja in varstvo igrata pomembno vlogo pri krepitvi otrokovih izobraževalnih dosežkov, preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja in odpravljanju socialne neenakosti, vendar le, če je dostop do visokokakovostnih in inkluzivnih storitev na voljo vsem otrokom in njihovim družinam. Z namenom identifikacije načel za izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev predšolske vzgoje in varstva v evropskem kontekstu, je bila leta 2012 pod okriljem Evropske komisije imenovana tematska delovna skupina, v katero so vključeni različni deležniki, raziskovalci in predstavniki oblikovalcev politik iz 25-ih držav. S pregledom obstoječih politik in praks v državah članicah EU - kot tudi s pregledom mednacionalnih ugotovitev raziskav je skupina strokovnjakov pripravila»okvir kakovosti«(quality Framework), katerega vodilna načela so opredeljena na petih področjih: dostopnost, strokovni delavci in delovni pogoji, kurikulum, spremljanje in evalvacija, upravljanje in financiranje. Poleg splošnega orisa dokumenta in njegovih ključnih ugotovitev se bomo v ključnem govoru osredotočili zlasti na analizo evropskih raziskav in dokumentov o dobrih praksah v zvezi z dostopnostjo storitev predšolske vzgoje in varstva ter profesionalizacijo praktikov. V zaključkih bomo odprli razpravo o tem, kako bi lahko evropski»okvir kakovosti«uporabljali kot orodje za strokovni razvoj in zagovarjanje politik na lokalni/regionalni ravni z zagotavljanjem ustreznih primerov. Abstract: Early childhood education and care has been, since the 1992 Council Recommendations on Childcare, a recurring topic on European policy agendas. Whereas initially the rationale for investing in ECEC was mostly driven by socio-economic concerns about employment and gender equality, more recently quality and equality of educational opportunities became important drivers of ECEC policies at EU level. This shift is reflected in policy documents (eg. Communication on ECEC, 2011) as well as in research studies commissioned by the DG Education and Culture, which emphasise the educational and social role of ECEC with a focus on children s learning and participation. Research findings show that ECEC can play an important role in enhancing children s educational success, preventing early school leaving and tackling social inequalities, but only if access to high quality and inclusive services is provided to all children and their families. In order to identify guiding principles for improving the quality and accessibility of ECEC services within a European context, a Thematic Working Group was established in 2012 under the auspices of the EC, comprising ECEC stakeholders, researchers and policy-making representatives from 25 countries. By reviewing existing evidence from policy and practice in EU Member States as well as cross-national research findings the Group of experts elaborated a Quality Framework proposal whose principles are defined across five areas: accessibility, workforce, curriculum, monitoring and evaluation, governance and funding. While broadly illustrating the document and its action statements, the key-note will focus in particular on the analysis of European research documenting good practices in relation to ECEC services accessibility and practitioners professionalisation. The conclusions will open up the discussion on how the European Quality Framework could be used as a tool for professional development and policy advocacy at local/regional level by providing relevant examples. 22

23 SEZNAM PREDSTAVITEV List of Presentations PETEK / FRIDAY 11: DVORANA TEMPEL * Promoting Early Grade Reading and Mathematics in Macedonia VIKTORIJA DIMITROVSKA Professional development of teachers - Do we walk what we talk RADMILA RANGELOV JUSOVIĆ Approaching the Other, Theory vs. Practice BILJANA MASLOVARIĆ DVORANA STYRIA * Otrok naj se razvije v odgovornega posameznika z lastno voljo in jasnimi cilji / Every child should develop into a responsible individual with own will and clear goals MAJA LINDIČ Življenje učeče se skupnosti v vrtcu / Life of a learning community in kindergarten (preschool) JADRANKA JUKIĆ Vloga odraslega v vrtcu pri krepitvi socialnih stikov predšolskih otrok / Role of adults in preschools in promoting social contacts of preschool children MARIJA PUŠENJAK DVORANA DONAT Skupina kot prostor refleksije in učenja socialnih veščin TANJA PAVLIČ Razumevanje nevrobiološkega razvoja ter regulacija afektov z razumevanjem projekcijsko introjekcijske identifikacije pri otrocih, starših in sodelavcih JELKA ČUJEŽ Celostni razvoj otroka na podlagi eksperimentalne metode v predšolskem obdobju JANA ŽORŽ KAISER RESTAVRACIJA Multikulturalizem v vrtcu ANA ŽALAC Z roko v roki INA STOJANOVIČ Objemimo šolo»pesem miru«in»roka prijateljstva«maja KODARIN DVORANA ALLEGRO Izzivi vodenja koraka SIMONA HROVAT, PATRICIJA OBREZA Interaktivna delavnica / Interactive workshop Zaznavanje profesionalnosti v vrtcu MOJCA ZUPAN, JANA HAFNER Vrtec Jelka - primer dobre prakse izobraževanja na delovnem mestu MOJCA SOSIČ MALA SEJNA SOBA ZAGREB S/REYN delovno srečanje PETEK / FRIDAY 15: DVORANA TEMPEL * Game of life MARTINA SMILJANIĆ, MINJA JEIĆ Interaktivna delavnica / Interactive workshop * V Dvorani Tempel bo zagotovljen prevod v slovenščino. In Room Tempel the translation in slovene will be provided. * V Dvorani Styria bo zagotovljen prevod v angleščino. In Room Styria the translation in english will be provided. 23

24 DVORANA STYRIA * Praksa v norveških vrtcih s poudarkom na pomenu igre na prostem / Practice of Norwegian preschools with emphasis on the importance of playing outside in the open air ZALA FISTER Nazaj k naravi / Back to nature MARJANA VERHOVNIK Prostori novega vrtca kot visoka podpora vzgojno-izobraževalni dejavnosti / Spaces in new preschools as high support to educational activities METKA KOVAČIČ DVORANA DONAT Svetlobna miza kot pripomoček za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu ALMA ŠUŠTERŠIČ Sodelovanje vrtca s starši pri zgodnji obravnavi SERGEJA ZEMLJARIČ Medpredmetna in medrazredna povezava VESNA BUNDERLA KAISER RESTAVRACIJA Ali je vključenost v vrtec povezana s tem, kaj znajo otroci ob vstopu v šolo? MAŠA VIDMAR Predopismenjevanje v predšolskem obdobju (spodbujanje vidnega zaznavanja in razločevanje znakov) MELITA LEVAK Matematične pravljice za uvodno motivacijo MAŠA RAŽMAN KNAP, TANJA KNAP DVORANA ALLEGRO Prostovoljstvo otrok in za otroke NEVENKA ALJA GLADEK Interaktivna delavnica / Interactive workshop MALA SEJNA SOBA ZAGREB S/REYN delovno srečanje PETEK / FRIDAY 17: DVORANA TEMPEL * Impact of professional portfolios at educators professional development ARLINDA BEKA School Readiness Level of the first grade children in Kosovo - The impact of preschool education MAJLINDA GJELAJ, HANA ZYLFIU-HAZIRI Growing up together plus MINJA JEIĆ, SONJA PRIBELA-HODAP DVORANA STYRIA * Enake možnosti in družbena (ne)enakost / Equal opportunities and social (in)equality MITJA SARDOČ Vrtec Kočevje in romski otroci / Kočevje preschool and Roma children LIDIJA JERŠE, IRENA ROBIČ Uspešno vključevanje otrok priseljencev / Successful inclusion of immigrants children MOJCA JELEN MADRUŠA DVORANA DONAT CAP program - krepimo varovalne dejavnike otrok, da bodo varni pred nasiljem in zlorabo MELITA ZAGORC VEGELJ, MATEJA ŠTIRN Interaktivna delavnica / Interactive workshop Vsak drugačen, skupaj v partnerstvu PETRA UREK KAISER RESTAVRACIJA Povezanost odraslih in otrok v dobrepoljski dolini MATEJA LOHKAR Z roko v roki otroci in odrasli NATAŠA PELJHAN, JERICA KREFT Medgeneracijsko sodelovanje predšolskih otrok in starejših BARBARA ŠPES * V Dvorani Tempel bo zagotovljen prevod v slovenščino. In Room Tempel the translation in slovene will be provided. * V Dvorani Styria bo zagotovljen prevod v angleščino. In Room Styria the translation in english will be provided. 24

25 DVORANA ALLEGRO Aktivna vloga otrok v raziskovalnem projektu Kdo živi na našem travniku? SARA MUROVEC Participacija otrok pri načrtovanju v pedagoškem procesu IVANKA NEKREP, ANICA HAUSVIRT Možnost uresničevanja ISSA načel skozi pobudo in načrtovanje otrok DUŠKA EMERŠIČ MALA SEJNA SOBA ZAGREB Moja domača pokrajina LIDIJA VODEB Moj vrt moje veselje MARJETA HOSTA O vojni - proti vojni MAJA LIPIČAR SOBOTA / SATURDAY 10: DVORANA TEMPEL * Project for (Self) Empowerment of Roma parents and Children ELENA MISIK Program for children and families Strong from the start - DAM LEN PHAKA MILENA MIHAJLOVIĆ DVORANA STYRIA * Vrtec v središču / Preschool in focus IVANA LESKOVAR Vsako leto zmoremo več / Every year we can do more VESNA SEVER BOROVNIK Tkanje preproge generacij v vrtcu Ringaraja / Weaving the carpet of generations in the Ringaraja preschool PETRA USENIK DVORANA DONAT Svetloba, sence ALENKA SETNIKAR Fotografiranje površja Zemlje pri pouku v drugi in tretji triadi JURE RADIŠEK Analiza učinkov dela romskih pomočnikov iz vidika učiteljev, staršev in otrok MARTA LICARDO KAISER RESTAVRACIJA Gibanje skozi pravljico z glasbo MARJETKA LEKŠE Spremljanje gibalnega razvoja otrok prvega starostnega obdobja in območje bližnjega razvoja NATAŠA ŽIVKOVIČ Uporaba rutk pri uri športa DOLORES PALINKAŠ S/REYN delovno srečanje (v steklenem delu) DVORANA ALLEGRO Dvig samozavesti otroka - enake možnosti za vsakega MELITA LEVAK Socialno in čustveno učenje otrok FANIKA BALIČ Interaktivna delavnica / Interactive workshop MALA SEJNA SOBA ZAGREB Raziskovalni kotiček pri najmlajših v vrtcu BLANKA STRGAR Igraje z matematiko - po korakih do matematičnega znanja MATEJA FUNKL Oblike okoli nas / Shapes around us LIDIJA VODEB * V Dvorani Tempel bo zagotovljen prevod v slovenščino. In Room Tempel the translation in slovene will be provided. * V Dvorani Styria bo zagotovljen prevod v angleščino. In Room Styria the translation in english will be provided. 25

26 SOBOTA / SATURDAY 12:45-14:15 DVORANA TEMPEL * Building professional learning communities in Croatian schools SANJA BRAJKOVIĆ, MAŠA KOMADINA DVORANA STYRIA * Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju kakovostnih pedagoških pristopov v oddelku, v katerega so vključeni depriviligirani otroci / Role of education in assuring high quality pedagogical approaches in classes with underprivileged children EVA SEMOLIČ Lutke na obisku v romski skupnosti / Puppets visiting the Roma community JUDITA RAJNAR, TAJA OŽBOLT ILAŠ Zgodba nekega vrtca - Zgodbica Jekiškaro vrticiškaro - Prvi koraki do znanja po poti od zaupanja staršev do vključitve otroka v vrtec / Story of a preschool Story Jekiškaro vrticiškaro - First steps towards knowledge on the path from parents trust to children s inclusion into preschool MAJA KORETIČ, TEJA MEŠIČEK, SARENKA HUDOROVAC, OLIVERA MIRKOVIĆ DVORANA DONAT Kotički kot spodbudno učno okolje SELMA ŠALIKA Žabica Rozika - maskota oddelka ANA VRHOVEC Od spoznanja, da je otrok pri učenju vedno aktiven, do participacije otrok v vzgoji SONJA RUTAR KAISER RESTAVRACIJA Življenje nekega razreda KLAVDIJA MIRT Sodelovanje s starši in program Krepimo družine MARIJA KOS Vrtec kot središče skrbi za kakovost pristopov v starosti otrok do tretjega leta starosti JERNEJA JAGER, MATEJA REŽEK DVORANA ALLEGRO Prvi koraki v skupinsko refleksijo lastne prakse ALENKA ŽAVBI Pot od razvoja samega sebe do inovativnosti KSENIJA JERMAN SKRBINEK Dostopen in kakovosten vrtec tudi za romske otroke SAMANTA BARANJA, PETRA ZGONEC MALA SEJNA SOBA ZAGREB Razvijanje otrokove likovne ustvarjalnosti v vrtcu MARTINA ŽNIDARŠIČ Spremljanje, dokumentiranje neusmerjene in usmerjene instrumentalne ustvarjalne glasbe - igranje na ritmične instrumente: izmišljarije RENATA BEGUŠ Načrtovanje učnih izzivov na podlagi opazovanja otrokovega rokovanja z nestrukturiranim materialom JANA ŠEFIC GLOBOKAR * V Dvorani Tempel bo zagotovljen prevod v slovenščino. In Room Tempel the translation in slovene will be provided. * V Dvorani Styria bo zagotovljen prevod v angleščino. In Room Styria the translation in english will be provided. 26

27 POVZETKI PRISPEVKOV Abstracts of Presentations 27

28 PETEK 11: DVORANA TEMPEL PROMOTING EARLY GRADE READING AND MATHEMATICS IN MACEDONIA VIKTORIJA DIMITROVSKA Step by Step - Macedonia, Skopje, Macedonia The presentation focuses on the results of early grade students in reading and mathematics in the Republic of Macedonia obtained with two international assessment instruments (EGRA and EGMA) and the efforts of the USAID Readers are Leaders Project implemented by the Foundation for Education and Cultural Initiatives Step by Step Macedonia to improve literacy and numeracy in the country. Through innovative and creative approaches and activities, such as: Letters and Numbers Roadshow, Magic Literacy Van, Digital Library and Children s Creative Center, the project encourages families and local communities to take part in mutual reading and learning activities with the children with an aim to increase recognition and appreciation of reading and mathematics skills for student intellectual growth. The purpose of the nation-wide assessments is to establish national standards in reading and mathematics and to open policy dialogue for improving teaching practices in schools and modifying the national curriculum. The anticipated results of this presentation is to share knowledge, experiences and practices of promoting early grade reading and mathematics in the region. PROFESSIONAL DEVELOPMENT OF TEACHERS - DO WE WALK WHAT WE TALK RADMILA RANGELOV JUSOVIĆ Center for Educational Initiatives Step by Step, Sarajevo, Bosnia and Herzegovina All over the world education systems are in constant process of revisions and reforms in an effort to meet the challenges of a dynamic and changing world, and searching for the models that will improve the efficiency of education as the main driving force of development and prosperity of the modern societies. Although the structure of the educational system, objectives and dynamics of the reform process vary considerably from country to country, there is a general consensus, and considerable supporting research data, that the quality of an educational system cannot exceed the quality of its teachers (Barber & Mourshed, 2007; McKinsey Report). Not surprisingly, there has been increasing attention to, and debate about, the essential role of deliberate, ongoing, high quality professional learning and development in supporting teachers to be responsive to changing, complex and challenging demands. However, there is number of questions that still have to be discussed: what forms and models of professional development have been effective in a past; how do we know that; do they contribute to the professionalization, or passivity of teachers; what we have learned from previous reforms of professional development systems; what is the role of diverse NGOs in this process. This presentation aimed to raise those questions by presenting the results of research conducted in Bosnia and Herzegovina about role of NGO in professional development of teachers, but also using experience from other countries in ex-yugoslavia. 28

29 APPROACHING THE OTHER, THEORY VS. PRACTICE BILJANA MASLOVARIĆ Pedagogical center of Montenegro Advantage with collaboration between some theoretical approaches and practical field work- focus on the Roma children in Montenegro. Current school system integration/what is being done etc. Some of the issues we are still facing: Equal opportunity, Traumas no real work in this field with the Roma children, Self-identification, Controversial traditions that are still accepted in the Roma community and exposed to children, Drop-out from the public school system, Lack of motivation / incentives /self esteem, Poor social skills, Segregation / Othering. DVORANA STYRIA OTROK NAJ SE RAZVIJE V ODGOVORNEGA POSAMEZNIKA Z LASTNO VOLJO IN JASNIMI CILJI MAJA LINDIČ OŠ Elvire Vatovec Prade Kako lahko pomagamo učencu, da se razvije v odgovornega posameznika z lastno voljo in jasnimi cilji? Je to res naša naloga ali smo tu le zato, da otroke izpopolnimo na področju, ki ga pokrivamo? Kot učiteljica matematike sem presrečna, če moji učenci poznajo Pitagorov izrek in kar žarim, ko vidim, da ga uporabljajo. To, da vidijo v njem tudi širši pomen in da jim je reševanje nalog z njegovo uporabo v veselje, pa je sploh razkošje. Ugotovila sem, da je lahko otrok zaradi stvari, ki mu jih dam vzporedno s šolsko snovjo pri učenju le-te veliko bolj uspešen. Pri tem govorim o stvareh kot so: spoznavanje svojih misli, usmerjanje pozornosti, sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja in odločitve, spoznavanje svojih odzivov na situacije in še in še. Udeležencem želim predstaviti delavnice za razvoj osebnosti. Le-te izvajam po principu, ki je v veliki meri opisan v knjigi Šolar na poti do sebe, dr. Viliema Ščuke. Udeležencem bom delavnice opisala in predstavila slikovni material ter nekatere rezultate. Za lažjo predstavitev bom z udeleženci izvedla kratke odseke nekaterih delavnic, saj bodo tako dobili ideje za dodatno ali pa vzporedno delo z učenci, ki obrodi veliko pozitivnih stranskih učinkov, ki se pogosto poznajo tudi pri rednem pouku. Ker»instant«oblike osebnosti ni, gre pri razvoju osebnosti za dolgotrajen postopek, ki poteka na osnovi dobrega sodelovanja med učencem in učiteljem, učencem in starši, učiteljem in starši, med učenci v skupini Pri tem moram poudariti, da tu ne gre za spreminjanje otrokovih vrednot, mišljenja ali drugih osebnostnih lastnosti. Učitelj je lahko učencu le mentor na njegovi poti. Na spoštljiv način mu pomaga, da postane, kot je že v naslovu omenjeno, odgovoren posameznik z lastno voljo in jasnimi cilji. Tak človek bo veliko verjetneje uresničil svoje potenciale. Spoštoval bo samega sebe in bo strpen do njemu drugačnih. 29

30 ŽIVLJENJE UČEČE SE SKUPNOSTI V VRTCU JADRANKA JUKIĆ VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin V vrtcu posvečamo posebno pozornost vključevanju staršev v življenje in delo vrtca. S podpiranjem učinkovite komunikacije in interakcije med družinami, vrtcem in skupnostjo spodbujamo interes in skupno odgovornost za vzgojo in izobraževanje vseh, vključenih v proces. Naši programi spodbujajo in motivirajo starše za vključevanje v vrtec in življenje v njem. Starši, primarni vzgojitelji, imajo to vlogo tudi v otrokovem vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcu. Ko pomagajo razvijati učne izkušnje za svoje otroke, se tudi sami učijo. Participacija družin poteka na več načinov v različnih oblikah. Zavedamo se pomena, da družine v sodelovanje vstopajo prostovoljno, da so sodelovanja enakovredna in da jih ne vrednotimo. Vsi se zavedamo, da zagotavljamo dobrobit otroka in izboljšujemo otrokov proces učenja in razvoja. Predstavila bom nekaj primerov in rezultatov vključevanja staršev v vrtec, ki dosegajo nivo partnerstva z družinami: skupno načrtovanje in izvajanje projektov spoznavanje različnih dežel otrok priseljencev in zaključkov tematskih sklopov nastopi otrok, staršev in strokovnih delavk; tematske večere s starši; roditeljski sestanki nekoliko drugače raziskovanje, delavnice ; športna srečanja družin; družinska ustvarjanja: Bralni nahrbtnik in razstava družinskih izdelkov v mestni knjižnici; Pravljične igrarije v okviru festivala Bralnice pod slamnikom; obiski delovnih organizacij, kjer so zaposleni starši; starši kot avtorji in igralci gledališke predstave; starši so nam preuredili igrišče. Predstavitev bo ob PowerPointu. Na koncu bom udeležence povabila, naj povejo, kakšne izkušnje imajo oni pri vzpostavljanju odnosov s starši. Udeleženci bodo spoznali, da je vrtec središče, kjer se med vzgojitelji, otroki in starši lahko na zanimive načine vzpostavi odnose, ki vodijo k pomoči staršem za starševstvo, vzpostavitvi mreže odnosov med starši, k sodelovanju in participaciji pri vzgojno izobraževalnem delu Ta proces nas vodi do partnerstva s starši, kjer lahko računamo drug na drugega. VLOGA ODRASLEGA V VRTCU PRI KREPITVI SOCIALNIH STIKOV PREDŠOLSKIH OTROK MARIJA PUŠENJAK Vrtec Ljutomer Vloga odraslega v procesu predšolske vzgoje postaja vedno bolj pomembna. Pri tem ne mislimo le na vlogo vzgojtielja kot spodbujevalca, usmerjevalca, ampak tudi na vlogo, ki jo ima vzgojitelj v procesu socialnega učenja, omogočanja socialnih stikov v vrtcu ali v ožjem in širšem okolju. Naš vrtec zelo dobro sodeluje s starši tako na formalnem kot na neformalnem nivoju. Sodelujemo tudi z dedki, babicami, vključujemo prostovoljce, dijake, študente. Zelo pa se povezujemo na lokalnem nivoju z različnimi zavod in skupaj pripravljamo različne glasbene, likovne delavnice ob različnih pomembnih dnevih. Pomembna je tudi medobčinska likovna kolonija z udeležbo vrtcev, ki ima za cilj tudi pridobivanje novih socialnih stikov. Z domom starejših imamo psoebej sprejet program Dodajmo življenje letom in izkušnje starosti otroštvu. To je pomembno iz več vidikov: veliko otrok je edincev, mnoge družine so zelo zaprte itd. in prav v vrtcu in izven njega lahko otrok vzpostavlja nove odnose, se uči od drugih otrok, starejših, spoznava širino družbenega okolja. Pomembno je tudi z vidika skupinskega učenja, saj se vedno bolj poudarja timsko iskanje rešitev in otroke moramo tega učiti že v vrtcu. 30

31 V prispevku bom navedla še druge konkretne oblike socialnega učenja in krepitve socialnih stikov na različnih nivojih ter našo vizijo prihodnjega delovanja na tem pdoročju. Prispevek bom predstavila preko plakata. V delavnici bom preko SPIN analize spodbudila udeležence k aktivni udeležbi in iskanju novih možnosti za socialno učenje v vrtcu. Posebej se bomo osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje in učenje z vidika oblikovanja aktivnega življenjskega sloga. Veliko se o tem govori in piše, vendar menim, da je še mnogo možnosti na tem področju z vidika aktivne starosti. Med izvedbo bodo udeleženci tudi gibalno in miselno aktivni (gibalne vaje in vaje za bistre možgane). DVORANA DONAT SKUPINA KOT PROSTOR REFLEKSIJE IN UČENJA SOCIALNIH VEŠČIN TANJA PAVLIČ OŠ Elvire Vatovec Prade Živimo v času, ko na vseh področjih zaznavamo hitre spremembe. Zato moramo tudi otroke pripraviti na življenje in delo v sodobni družbi. Pri tem se, poleg razvoja razumskega dela osebnosti, vse bolj poudarja učenčeva celotna osebnost, razvoj tako intelektualnih, čustvenih kot duševnih sposobnosti. Tako na šoli že vrsto let izvajamo socialne delavnice za učence razredne stopnje. V okviru ISSA kazalnikov kvalitete bi lahko za naš primer znotraj interakcije izpostavila kazalnika»pedagog vzpostavlja interakcije z otroki na prijazen in spoštljiv način, ki podpira razvoj oblikovanja zavedanja o sebi in učenje vsakega otroka«ter»pedagogove interakcije spodbujajo razvoj učeče skupnosti v kateri vsak posamezen otrok čuti pripadnost in podporo pri doseganju svojih potencialov«. Pri samih strategijah poučevanja pa bi poudarila»uporabo strategije poučevanja, ki spodbujajo emocionalni in socialni razvoj otrok«. Predstavljam primer dobre prakse, za katerega ocenjujem, da pri učencih v sproščenem vzdušju, tudi na zabaven način, s pomočjo različnih tehnik in metod dosegamo zastavljene cilje. Pogosto se izkaže, da je majhna skupina dober prostor za učenje socialnih veščin, ki lahko pripomorejo tudi k izboljšanju odnosov, premagovanju treme Namen in cilji: Učenci pridobivajo preko aktivnega učenja v skupini socialne veščine, nova spoznanja o sebi ter se posredno učijo aktivnega soočanja z vsakodnevnimi izzivi, s katerimi se srečujejo v šoli in širši skupnosti. Strategije za doseganje ciljev: V delavnicah, ki se izvajajo v različnih okoljih z raznolikimi metodami in tehnikami dela ob upoštevanju različnih kanalov sprejemanja informacij, imajo učenci možnost uvida v svoje socialno vedenje, razvijajo samozavest ter se učijo upoštevanja in spoštovanja čustev in mišljenja drugih. Predstavitev bo potekala v obliki predavanja in krajše delavnice. Predstavljeni bodo konkretni primeri iz prakse, udeleženci pa bodo imeli možnost načine dela preizkusiti tudi na lastni koži. Nova spoznanja o učenju socialnih veščin bodo lahko prenašali tudi v svojo prakso, v različne šolske in obšolske aktivnosti. RAZUMEVANJE NEVROBIOLOŠKEGA RAZVOJA TER REGULACIJA AFEKTOV Z RAZUMEVANJEM PROJEKCIJSKO INTROJEKCIJSKE IDENTIFIKACIJE PRI OTROCIH, STARŠIH IN SODELAVCIH JELKA ČUJEŽ JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah Razvoj vsakega posameznika je odvisen od dispozicij ter razmer v okolju, v katerem raste, predvsem pomembne so družinske razmere in interakcija otrok s pomembnimi drugimi, ki so bili v stiku z otrokom v prvih letih življenja, kamor 31

32 seveda sodimo tudi strokovni delavci v vrtcu. Nemalokrat se pa se celo zgodi, da strokovni delavci preživimo z otroci več časa kot kdorkoli drug, celo starši, ravno v najbolj ranljivem obdobju, ki je najpomembnejše v življenju, saj nas le-ta bolj ali manj določa skozi vse življenje. Da bi lahko razumeli otroke, pa tudi odrasle je ključnega pomena poznavanje razvoja človeka ter njegovega delovanja. Zakaj je prav zgodnje otroštvo, se pravi predšolsko obdobje, najbolj pomembno za razvoj potencialov, osebnosti, pravimo tudi, da je to obdobje izredne rasti in vsestranskega razvoja? Zgodnja leta so pomembna predvsem zato, ker se pojavljajo specifična možganska območja, na pojav in oblikovanje katerih zelo vplivajo medsebojni odnosi s skrbniki in pomembnimi drugimi. Predšolsko obdobje imenujemo tudi kritično časovno obdobje za razvoj človeka, saj omogočajo v prvih letih življenja optimalen razvoj določenih področij v možganih. Kar se naučimo v zgodnjem obdobju, se naučimo hitreje in bolj temeljito kot v kakšnem drugem. Žal to tudi pomeni, da zamujeno zgodnje obdobje, kljub plastičnosti možganov, težko ali celo ne moremo nadomestiti. Udeležencem želim predstaviti, da interakcija z okoljem, posebej odnosi z drugimi ljudmi, neposredno oblikuje razvoj strukture in funkcije možganov. Izkušnje s pomembnimi drugimi vodijo k povečani aktivnosti nevronov, ki ustvarja rast novih in novih sinaptičnih povezav. Razvoj možganov je torej od aktivnosti in odnosov odvisen proces. Prav v najzgodnejšem obdobju življenja je potrebno pravilno regulirati otrokove afekte, saj le to oblikuje in bolj ali manj določa posameznika v življenju. Predstavila bom mehanizem projekcijsko introjekcijske identifikacije, ki se v vzajemnem odnosu odvija skozi več stopenj. Odrasli moramo zavestno pristopiti k vznemirjenem otroku, saj otrok potrebuje odraslega, da frustracijo, nemir, sprejme, jo predela in jo vrne njemu v ustrezni obliki. Ker se otrok razvija skozi odnose, možgane odraslega, je potrebno poznati regulacijo afektov ter potek projekcijsko introjekcijske identifikacije. CELOSTNI RAZVOJ OTROKA NA PODLAGI EKSPERIMENTALNE METODE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU JANA ŽORŽ Vrtec pri OŠ Miren Pri pridobivanju novega znanja in spoznavanja narave v oddelku otrok starih od 4 do 6 let je vloga vzgojitelja kot mediatorja med otrokom in naravoslovnim poskusom ključnega pomena. Vzgojitelj mora biti ob poteku poskusa, pozoren na posamezne dejavnike, ker z njimi pri otroku spodbuja in razvija miselni, čustveni in psihični proces. Ključni elementi kot so varno okolje, produktivna vprašanja, učne strategije in tehnike, faze aktivnega učenja tvorijo celoto in otroka vodijo v njegovo dobrobit. Ob fotografijah in videu posnetku bi predstavila eksperimentalno metodo iz naravoslovnega področja ter analizirala strategije, ki jih vzgojitelj uporablja v oddelku v povezavi z naravoslovjem iz področja poskusi. S prispevkom bi podala pregled nad posameznimi ključnimi elementi, ki skupaj tvorijo celoto in otroka vodijo v nadaljnji razvoj in učenje. KAISER RESTAVRACIJA MULTIKULTURALIZEM V VRTCU ANA ŽALAC Vrtec Mavrica Brežice V prispevku bom predstavila svojo izkušnjo vzgojno-izobraževalnega dela z otroki in družinami iz drugih nacionalnih skupin (vključitev, delo in izkušnje). Začela bom s kratko igro skupinske identitete in pripadnosti, s katero želim 32

33 udeležence spodbuditi k razmišljanju o izkušnji izključenosti iz skupine. Naslov igre je»poiščite tiste, ki jim pripadate«. Vsi člani skupine imajo zaprte oči in počakajo, da jim na čelo narišem barvno piko. Nekaterim udeležencem narišem pike, ki barvno ne ustrezajo nobeni skupini. Na znak mora vsak udeleženec poiskati svojo skupino in oditi z njo na ustrezno označen prostor. Razvrščajo se v popolni tišini, sporazumevajo se lahko neverbalno, pomagajo lahko drug drugemu, vendar brez besed. Po igri nadaljujemo s pogovorom: Kaj se je z vami dogajalo po znaku? Kako ste se počutili, ko so vas sprejeli v skupino? Kako so se počutili tisti, ki jih nihče ni hotel sprejeti? Ali je katera skupina vendarle sprejela tiste, ki niso imeli ustreznega znaka? Kaj pomeni biti sprejet v neko skupino, kaj pa biti izključen (zavrnjen)? Kdo je tisti, ki odloča, kdo je drugačen? Ali vam je prijetno, če vas obeležijo kot drugačnega? Ali ste to že doživeli? Po pogovoru bom udeležence seznanila s konkretnimi načini in dejavnostmi, ki sem jih izvajala v oddelku ter možnostmi za vzpostavljanje in razvijanje dobrih medsebojnih odnosov otrok in družin v oddelku z otroki in družinami, ki prihajajo iz drugega okolja. Poudarek bo na kurikularnem področju jezika, projektu Palček Bralček. Opisano vsebino bom udeležencem predstavila s pomočjo PP predstavitve, ki bo vsebovala tudi krajše videoposnetke staršev, ki so brali in pripovedovali v svojem jeziku. Spoznanje, da je sprejemanje multikulturalizma ena izmed pomembnih vrednot sodobne družbe, nas, ki delamo z otroki, obvezuje, da v svoji sredini razvijamo cilje kot so pozitivni medkulturni odnosi ter sprejemanje drugačnosti.»vsi ljudje se smehljajo v istem jeziku.«(pregovor) Z ROKO V ROKI INA STOJANOVIČ Vrtec Otona Župančiča Ljubljana Otroci, stari 3 4 leta, so bili v letošnjem šolskem letu vključeni v mednarodni projekt Pomahajmo v svet. Projekt poteka po videoklicu in temelji na zavedanju lastne identitete, strpnosti med ljudmi, spoznavanju Slovenije in drugih kultur civilizacij, skrbi za socialno pravičnost ter seznanjanju z različnimi jeziki. Povezovali smo se s hrvaškim vrtcem in se seznanili z njihovo kulturo, jezikom, značilnostmi ter običaji. S sodelovanjem v projektu smo pomagali tudi otrokom, ki so se na novo priključili skupini. Med njimi sta bila tudi dva, ki nista razumela niti govorila slovensko. Tako so otroci iz lastnih izkušenj spoznali, da je vsaka družina drugačna, govori lahko tudi različen jezik. In ugotovili smo, da se lahko v naši skupini sporazumevamo slovensko, hrvaško, italijansko, albansko in angleško. Ves čas projekta so bili aktivni tudi starši. Bili so prisotni tudi na enem izmed javljanj, kjer so se družine predstavile. Udeleženci lahko uvidijo, da starost otrok ni ovira pri nobeni dejavnosti in da lahko pričnemo z najmlajšimi. Spoznanje, da nečesa ne vemo, nam je lahko celo v pomoč. V predstavitvi bomo skupaj ugotavljali, iz katerega kulturnega ozadja prihajajo naši otroci, koliko smo se pripravljeni prilagajati in kako vsak strokovni delavec premaguje težavo. Skupaj bomo sestavili kratek slovarček priročnik, ki nam bo v pomoč pri spoznavanju otroka in staršev, ki ne poznajo slovenskega jezika. Ugotovili bomo, koliko osnovnih besed poznamo v različnih jezikih: da, ne, voda, mleko in podobno. Za konec pa si bomo ogledali še dramatizacijo Osamljena želva, ki so jo zaigrali otroci pred starši, vrtčevskimi prijatelji in otroki iz Hrvaške. Sporočilo te zgodbe je ravno v tem, da lahko ne glede na naše poreklo, starost, kulturo in jezik odlično sodelujemo, če le obstaja volja. Neznanje naj bo izziv. OBJEMIMO ŠOLO»PESEM MIRU«IN»ROKA PRIJATELJSTVA«MAJA KODARIN OŠ Elvire Vatovec Prade Predstavila vam bom, kako smo uspeli realizirati IDEJO, ki se nam je porodila znotraj tima Korak za korakom in jo razširiti na celoten kolektiv. Temo PRIJATELJSTVO smo nadgradili s projektoma»roka PRIJATELJSTVA«in»PESEM MIRU«. V 33

34 okviru pedagoških področij bi izpostavila profesionalni razvoj posameznika in celotnega kolektiva, interakcije med vsemi sodelujočimi ter vključevanje družine in skupnosti, v sam proces in izvedbo. NAMEN te predstavitve je v tem, da pokažem, kako smo se znotraj in izven šole vsi povezali pri načrtovanju različnih dejavnosti na temo PRIJATELJSTVO. Potrebno je bilo vključiti tako starše kot učence ter se znotraj tima povezati v učečo se skupnost. S projektom»roka PRIJATELJSTVA«smo povezali celo šolo ter prijateljstvo nadgradili s posebno gostjo, skladateljico in glasbeno terapevtko iz Švice, go. Randi Coray in njenim projektom WORLD NETWORK OF SINGING CHILDREN. To je projekt, ki povezuje otroke iz različnih držav v skupino pojočih otrok, ki pojejo o miru. Ga. Randi nas je tudi obiskala in pesmi posnela. Mi smo njene pesmi povezali v projekt»pesem MIRU«. Predstavitev bo potekala preko prikazov fotografij, filmov in refleksij udeležencev projektov»roka PRIJATELJSTVA IN PESEM MIRU«. Udeleženci bodo lahko spoznali, kako na sistematičen način lahko izpeljejo IDEJO od PROJEKTA do njene REALIZACIJE. Udeleženci bodo imeli možnost videti, kako vključiti k sodelovanju vse akterje, od učiteljev, staršev in učencev ter širše skupnosti. V prispevku dobre prakse se bo videl sam POSTOPEK, NAČRTOVANJE, VKLJUČEVANJE in IZVEDBA projekta. V znak prijateljstva smo objeli celo šolo. Med nami je potovala plamenica miru. Tako potuje tudi projekt KZK od vrtca do šole in nas bogati. DVORANA ALLEGRO IZZIVI VODENJA KORAKA Interaktivna delavnica SIMONA HROVAT, PATRICIJA OBREZA Vrtec Hansa Christiana Andersena, Ljubljana Metodologija Korak za korakom se v našem vrtcu implementira že dvajset let. Strokovni aktiv Korak za korakom je tekom desetletij doživel vzpone in padce, ki so pomembno vplivali na posameznike, enoto vrtca in vrtec kot celoto. Vodja aktiva, pomočnica ravnateljice in ravnateljica bomo skozi lastna doživljanja in doživljanja strokovnih delavk predstavile izzive vodenja aktiva Korak za korakom. Zazrli se bomo v preteklost, pokukali v sedanjost in načrtovali rast v prihodnosti. Predstaviti želimo našo dobro prakso in biti hkrati konstruktivno kritične do razvoja metodologije Korak za korakom v našem vrtcu. S prispevkom bomo na metodologijo pogledale skozi prizmo vodenja. Izpostavile bomo izkušnjo vpliva različnih načinov vodenja na implementacijo in posredno na kakovost naše prakse z otroki. Poseben poudarek bo namenjen individualizaciji vodenja strokovnega aktiva, oziroma uresničevanja metodologije na nivoju odraslih. Udeležence bomo spodbudile k strokovni debati in delitvi njihove dobre prakse. Le ta bo spodbuda za strokovni razvoj v prihodnosti. Z delavnico jih bomo usmerile v razmislek o možnostih motiviranja novih strokovnih delavcev in individualizacijo aktiva glede na posameznikove osebnostne in strokovne lastnosti. Obetamo si delitev dobre prakse iz različnih okolij, ki bo nam in udeležencem pomagala pri nadgradnji obstoječega sistema implementacije metodologije Korak za korakom. ZAZNAVANJE PROFESIONALNOSTI V VRTCU MOJCA ZUPAN, JANA HAFNER Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Profesionalizem obravnavamo kot stalno strokovno rast, napredek posameznika znotraj določenega poklica. Da posameznik (v našem primeru strokovni delavec v oddelku vrtca) lahko strokovno napreduje oz. razvija svoj poklicni profesionalizem, mora med drugim svoje delo opazovati, analizirati, (samo)evalvirati. S pričujočim prispevkom želiva strokovnim delavcem v oddelku vrtca pomagati na poti profesionalizma, in sicer tako, da jim predstaviva opažanja 34

35 dijakov programa predšolska vzgoja s Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. V ta namen so dijaki izpolnili vprašalnik, v katerem so lahko izrazili svoja opažanja glede uresničevanja kurikularnih načel v vrtcu. Poleg tega so ocenili tudi svoje kompetence, ki jih razvijamo v sklopu programa predšolska vzgoja na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Navkljub zavedanju, da njihova mnenja sama po sebi ne morejo predstavljati jasne slike neposrednega vzgojno-izobraževalnega procesa v oddelkih vrtca, meniva, da lahko osvetlijo nekatera bolj pereča področja, na katerih bi strokovni delavci v oddelkih vrtcev lahko skrbeli za svoj nadaljnji profesionalni razvoj. Dijaki programa predšolska vzgoja namreč opravijo 342 ur praktičnega usposabljanja v vrtcu, ob tem pa so deležni tudi več kot 918 ur predavanj strokovnih modulov s področja predšolske vzgoje. Profesionalizem razumeva kot nujni in nepogrešljivi del vseživljenjskega izobraževanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in meniva, da bi mu morali v vsakodnevni praksi namenjati več pozornosti. Vsebino prispevka»zaznavanje profesionalnosti v vrtcu«bova predstavili s pomočjo IKT podprtega predavanja in predstavitve empiričnih izsledkov. Na koncu predstavitve bo čas namenjen izmenjavi izkušenj udeležencev in splošni diskusiji na temo profesionalnosti strokovnih delavcev v vrtcu. VRTEC JELKA - PRIMER DOBRE PRAKSE IZOBRAŽEVANJA NA DELOVNEM MESTU MOJCA SOSIČ Vrtec Jelka Temeljna naloga Vrtca Jelka je kakovostno izvajanje vzgoje, varstva, izobraževanja, nege in prehrane otrok vse do vstopa v šolo, ter pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka. Vodstvo vrtca ve, da je ta naloga uresničljiva le, če se vsi zaposleni zavedajo, da vsak s svojim delom uresničuje to nalogo. Z različnimi dejavnostmi vodstvo vrtca pri zaposlenih spodbuja to zavedanje. Ob začetku leta, vsi zaposleni rešijo anketni obrazec, kjer napišejo na katerih področjih bi si želeli dodatnih znanj. Posameznik lahko predlaga predavatelja ali temo, ki ga zanima. V anketi vsak delavec predstavi svoja močna področja in napiše, o čem bi lahko sam izobraževal svoje kolege. Glede na izražene želje in predloge potem skozi celo šolsko leto, mesečno potekajo interna izobraževanja, ki jih različni strokovni delavci pripravljajo za svoje sodelavce. Poleg osnovnega teoretskega znanja, udeleženci izobraževanj pridobivajo predvsem praktične izkušnje, ki jih lahko takoj uporabijo pri svojem pedagoškem delu. Ob koncu vsakega izobraževanja udeleženci izpolnijo anonimni evalvacijski vprašalnik, kjer izrazijo svoje mnenje. Glede na mnenje udeležencev se lahko določena tema še poglobi in razširi skozi nove delavnice, ali pa se na ne-posrečenih primerih delavnic naučimo, kako določeno tematiko predstaviti drugače. Ob tem smo drug drugemu konstruktivni kritiki, ki se zavedamo, da edino odkrito mnenje lahko pripomore k izboljšavam. Kakovost in enake možnosti bi radi predstavili, kako poteka izobraževanje na delovnem mestu v Vrtcu Jelka z namenom, da bi naš uspešen model lahko prenesli tudi v druge vzgojno varstvene ustanove po Sloveniji. Po uvodni predstavitvi se bomo razdelili v manjše skupine, kjer bodo udeleženci drug drugemu predstavili, kako pri njih poteka izobraževanje na delovnem mestu. Izbrali bodo določen izobraževalni sistem in vanj vključili predstavljene predloge izobraževanj v Vrtcu Jelka (aktivi, hospitacije, projekti). Ob predstavitvi različnih predlogov skupin, bomo skupaj razmišljali, kako je lahko izobraževanje na delovnem mestu čim bolj učinkovito. 35

36 PETEK 15: DVORANA TEMPEL GAME OF LIFE Interactive workshop MARTINA SMILJANIĆ, MINJA JEIĆ Kindergarten Vrbik, Zagreb, Croatia The aim of the workshop is to raise awareness of kindergarten teachers and parents on the importance of early integration of children with special needs in mainstream kindergarten settings. We promote the idea of early inclusion since excluded children often become marginalized, and their human rights are denied. Our workshop is very interactive and emotionally engaging. We start with a game which promotes understanding of the feelings associated with discrimination and what it feels like to be excluded or ignored by the group. This activity is followed by a short story Cracked water pot. The main activity is The game of life, in which participants are supposed to understand the exclusion of different groups in relation to their special needs, how discrimination can cause and maintain marginalization and denial of human rights, and recognize the different barriers that prevent marginalized groups from accessing mainstream education on all levels. We sum up with a game Cycle of exclusion, which helps demonstrate how exclusion is a cycle and the fact that each one of us can stop it and/or break it. DVORANA STYRIA PRAKSA V NORVEŠKIH VRTCIH S POUDARKOM NA POMENU IGRE NA PROSTEM ZALA FISTER Predstavila bom vzgojo in pogled na otroka v norveški družbi, ki sem ju pet mesecev spoznavala na študijski izmenjavi. Na praksi v enem izmed vrtcev sem doživela povsem drugačne pristope dela. Moja predstavitev bo vključevala teme, kot so medsebojni odnosi, dnevna rutina, odnos do igre in učenja, delo z otroki s posebnimi potrebami, delo s priseljenci, bivanje v naravi itd. Izpostavila bom nekaj dejstev o norveškem nacionalnem kurikulumu za vrtce. Kulturo v vrtcih bom povezala s splošno kulturo in vrednotami norveške družbe. Opisala bom bivanje na prostem. V norveških vrtcih otroci zelo veliko časa preživijo ob igri v gozdu, na obali in v mestnih parkih. Niso vezani na čas kosila v vrtcu, ampak okrog poldneva pojedo malico iz torbe ali jed, pripravljeno na ognju, nato pa se naprej igrajo. Tudi mi bi morali otrokom omogočati kakovostno bivanje v vseh naravnih okoljih, ki jih naša prelepa Slovenija ponuja v obilju. Prednosti, ki jih ponuja igra v naravi: narava umiri otroke in odrasle, glasni glasovi se v njej porazgubijo, omogoča čudenje, raziskovanje z vsemi čutili, spoznavanje naravnih procesov in razvijanje motoričnih spretnosti. Nestrukturiran material (palice, kamni ipd.) razvija domišljijo. Izkušnje z naravo so edina pot do vzgoje za trajnostni razvoj in usmerjanja otrok v zelene poklice. Za predstavitev prispevka sem se odločila, ker želim tudi drugim posredovati to, kar sem dobila v družbi zadovoljnih otrok. Navdušena sem nad kulturo medsebojnega spoštovanja, ki je tam na zelo visoki ravni.strokoven pristop vzgojiteljev pripomore k temu, da so otroci samozavestni in je med njimi zelo malo konfliktov. Predstavitev bom izvedla 36

37 s fotografijami in izhodišči v powerpointu. Moj cilj je spodbuditi vzgojitelje k premisleku o vsakdanji praksi v njihovem vrtcu in skupini. Želim jih spodbuditi tudi k temu, da bi otrokom omogočali raznolika okolja za raziskovanje. NAZAJ K NARAVI MARJANA VERHOVNIK Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica Narava otrokom ponuja raziskovalni prostor in je ni mogoče z ničemer nadomestiti. Otrokom igrišče, vrtovi, gozd in drevesa omogočajo, da jih spoznajo, opazujejo, opisujejo, raziskujejo, se ob njih igrajo in razgibavajo. Otroci morajo življenje v naravi razumeti, občutiti, vonjati, tipati in mu prisluhniti. Ko narava najde svoje mesto v našem življenju, jo sprejmemo kot dragoceno vrednoto. Za vse, kar otroci v naravi doživijo, spoznajo, se naučijo, je potreben čas in potrpljenje. V zgodnjem otroštvu so otroci dovzetni za spoznavanje narave, zato je potrebno ustvariti ustrezne pogoje. To dosežemo z dejavnostmi, ki se odvijajo zunaj institucionalnih ustanov, v gozdu, travnikih in pašnikih. Spoznavanje in utrjevanje prijateljstva, vse to lahko združimo v akcijo Ciciban planinec. Zelo pogosta oblika dela je izvedba večdnevnega tabora ob koncu šolskega leta. Na taboru se nenehno družimo, izmenjavamo mnenja, neprestano se med otroki spletajo prijateljske vezi in tako se pretaka nevidna energija, ki odlično vpliva na potek tabora. S tem načinom dela želimo vplivati na pozitiven odnos do hoje v naravi, želimo vzgojiti mlade planince, ki bodo čuvali te gore, se zavedali lepot narave in sprejeli planinstvo kot način življenja. Vsebino bom predstavila s pomočjo prosojnic, predstavitev Power Point. Namen predstavitve je seznaniti udeležence kako poteka planinski tabor od pričetka, do zaključka, navdušiti udeležence predavanja, da bi vključili čim več otrok v program Ciciban planinec in bodo otroci preživeli več časa v naravnem okolju. Udeleženci bodo prav tako seznanjeni s programom, ki ga izvajamo v okviru programa Ciciban planinec, ter raznimi aktivnostmi, ki potekajo v tem programu (Pohodi, planinski tabor, ). Po zaključku predavanja udeleženci pridobijo širši pogled v program Ciciban planinec, ter vpogled v organizacijo planinskega tabora. PROSTORI NOVEGA VRTCA KOT VISOKA PODPORA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI DEJAVNOSTI METKA KOVAČIČ Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica V vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Poljčane, smo v šolskem letu 2014/2015 ob selitvi v nov, arhitekturno izzivalen vrtec dobili za delo s predšolskimi otroki nove pogoje dela. Projektantka je precej pred idejno zasnovo novega vrtca obiskala našo enoto, kjer se je seznanila s potrebo po razgibanih metodah in oblikah dela, ki smo jih prilagajali obstoječim prostorom. Upoštevala je želje strokovnih delavk in otrok ter uspešno uskladila specifiko naše enote z lokacijo in vsemi arhitekturnimi postavkami, ki so bile dane za nastanek novega vrtca. Zaradi dveh večnamenskih prostorov, akustične igralnice, podestov in kotičkov za umik v igralnici, neposrednih izhodov v zunanji prostor, povezave z osnovno šolo ipd. lahko omogočamo vsem zaposlenim, otrokom in obiskovalcem nove dimenzije doživljanja učenja skozi igro. Brezskrbno lahko v našo hišo povabimo večje število obiskovalcev, saj so otroci vrtec že sprejeli kot domače okolje, ki ga z veseljem delijo z gosti. Zaznavamo, da sta se zaradi odličnih prostorskih pogojev dvignili tudi kvaliteta obogatitvenih dejavnosti, ki jih izvajamo mentorice znotraj kurikuluma, ter povečan vpis otrok. Skozi predstavitev želim odstreti delo v našem oddelku skozi aktivnost z otroki, ki demonstrira, kako je mogoče funkcionalno izkoristiti naš prostor. Sloni na izvedeni dejavnosti, katera izhaja iz tematike (Potep po vesolju), ki so jo izbrali otroci. Menim, da predstavitev iz prakse lahko udeležencem ponudi idejno zasnovo tako pri načrtovanju z 37

38 otroki kot konkretni uporabi katere izmed dejavnosti v kotičkih. Zavedam se raznolikosti med vrtci in vpliva prostorskih pogojev na delo in prav zato želim posredovati primer dobre prakse, katerega so mi ob kolegialni hospitaciji potrdile sodelavke v okviru aktiva 5 6 let in vodstvo našega vrtca. To lahko udeležencem postane osnova za modificiranje idej v svojih okoljih. Hkrati lahko s predstavitvijo opozorim, da tudi izjemni prostorski pogoji dela zahtevajo premišljeno načrtovanje, saj lahko postanejo otrokom izziv za anarhično gibanje med kotički. DVORANA DONAT SVETLOBNA MIZA KOT PRIPOMOČEK ZA DELO S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI OTROKI V VRTCU ALMA ŠUŠTERŠIČ Vrtec Najdihojca, Ljubljana V predstavitvi bi želela poslušalcem približati pripomoček za delo s slepimi in slabovidnimi otroki, ki ga sama uporabljam pri svojem delu v vrtcu. Vključitev otroka s posebnimi potrebami v redne oddelke vzgojno-izobraževalnih ustanov namreč poleg nudenja dodatne strokovne pomoči, vsebuje tudi prilagojeno izvajanje programa. To pomeni, da se za posameznega otroka pripravi primeren prostor ter pripomočke za delo in igro. Med otroki s posebnimi potrebami so med drugimi, tudi slepi in slabovidni, ki so v večini vključeni v redne oddelke vrtcev in tudi sama sem v lanskem šolskem letu v skupino dobila močno slabovidno deklico. Med sodelovanjem s tiflopedagoginjo, ki jo enkrat tedensko obiskuje v vrtcu, se je skozi leto razvila ideja o svetlobni mizi. Le-ta se je pri delu z deklico izkazala kot odličen pripomoček, s pomočjo katerega deklica izvaja vaje in uri vid. Uporabna je tako za igro, kot tudi učenje. Prilagojena je za otroke z zmanjšanimi vidnimi zaznavami, omogoča pa lažjo predstavitev določenih vsebin, boljšo ponazoritev in lažjo orientacijo. Vaje vida so razvite na podlagi ciljev po Oregonski lestvici in zajemajo obdobje od rojstva do konca zgodnjega otroštva, to je od 0-6 let. Poleg tega, da je svetlobna miza odličen pripomoček za delo s slepimi in slabovidnimi, pa bodo poslušalci lahko videli, da je prav tako primerna za aktivno učenje in razvoj polnočutnih otrok. Ob koncu predstavitve bo sledila krajša diskusija z udeleženci. SODELOVANJE VRTCA S STARŠI PRI ZGODNJI OBRAVNAVI SERGEJA ZEMLJARIČ Vrtec Galjevica Ljubljana Sodelovanje vrtca s starši je pomembno za vse otroke vključene v vrtec, predvsem pa je dobro sodelovanje vrtca s starši ključno pri zgodnji obravnavi otrok. V namen obravnave te tematike se bomo v pričujočem prispevku osredotočili na pomembnost tesnega sodelovanja vrtca s starši pri zgodnji obravnavi. Na začetku predstavitve bodo udeleženci seznanjeni z definicijami različnih avtorjev, kaj je to zgodnja obravnava otrok. V nadaljevanju pa s tem, katere ciljne skupine zasledimo v zgodnji obravnavi, katero obdobje otrokovega življenja zajema zgodnja obravnava, našteli bomo osnovna načela le-te in izpostavili pomen zgodnje obravnave z vidika zagotavljanja enakih možnosti otroka v vrtcu. Nato bomo prešli na referenčni model, kateri se dandanes uporablja v okviru zgodnje obravnave, in sicer sistemsko-ekološki pristop, kateri je rezultat cilja zgodnje obravnave kot celostnega procesa, ki ne more biti usmerjen zgolj na otroka, temveč je potrebno upoštevati njegovo bližnje okolje. S predstavitvijo prispevka bi želeli udeležence seznaniti, da so naš glavni partner pri zgodnji obravnavi starši in je ob 38

39 tem potrebno upoštevati, da smo strokovni delavci vrtca pobudniki za sodelovanje s starši, do katerih je potrebno imeti odprt in spoštljiv odnos starši z razumevanjem njihovih potreb in pričakovanj. Udeleženci bodo spoznali pomembnost zgodnje obravnave v institucijah predšolske vzgoje, katerega cilj je čim hitrejše«ukrepanje«in potekanje tega procesa neprekinjeno s partnerskim sodelovanjem s starši, kajti učinek zgodnje obravnave v otroštvu je po mnenju nekaterih avtorjev tisti pravi pristop, ki predstavlja učinkovito sredstvo za borbo proti nadaljnji socialni in/ali izobraževalni izključenosti (Nicaise, 2000). Vsebina bo udeležencem predstavljena s Powerpoint predstavitvijo, kateri bo sledil interaktiven pogovor o predstavljenem. MEDPREDMETNA IN MEDRAZREDNA POVEZAVA VESNA BUNDERLA OŠ Miroslava Vilharja Postojna Trenutno sem zaposlena na osnovni šoli v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Razmišljala sem, kako bi učencem predstavila vsebine in pri tem čim bolj učinkovito dosegala tako razvojne in učne cilje. Uporabila sem znanje, ki sem ga pridobila v Zavodu Zarja. Zavod Zarja je bil zavod za osebe po nezgodni poškodbi možganov. V zavodu sem spoznala kognitivno rehabilitacijo. Ta oblika rehabilitacije ima svoje principe in korake dela. Prizadeva si, da bi ohranila, korigirala oziroma priučila kognitivne sposobnosti. Terapija je usmerjena k izobraževanju, učenju spretnosti, strategij ter funkcijskih aktivnosti. Vsaka aktivnost je strukturirana in načrtovana. Vzporedno s kognitivnimi sposobnostmi se uči tudi metakognitivne in izvršilne funkcije. Dosežki posameznika so uspešnejši, če se pristopa k obravnavam celostno. Kar pomeni, da morajo, zaradi narave posledic poškodbe možganov, pri rehabilitaciji posameznika sodelovati strokovnjaki različnih profilov. Tako dosežemo, da pri določeni aktivnosti delujejo centri v možganih eden na drugega in se pri tem povezujejo. Izvedba in učenje je zato celovitejše, bolj naravno. Več delov je pri učenju oz. terapiji vključenih, bolj močno sled spomina pusti za sabo, kar tudi želimo doseči. Odločila sem se, da bom poskusila učne vsebine povezovati tudi v razredu. Pri tem sem sledila principom kognitivne rehabilitacije in celostnega pristopa. Učenci so na ta način pridobivali bogate izkušnje, bili so bolj motivirani za aktivno sodelovanje in soustvarjanje pouka, bili so miselno aktivni in so pridobivali funkcionalna, življenjska znanja. Zaradi smiselnosti glede na vsebine, pridobivanja bogatejših izkušenj, sovrstniškega učenja in same dinamike v razredu, sem se pri predelovanju umetniških besedil pogosto združevala s prvim in drugim oddelkom posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Predstavila bom ta dva načina poučevanja na primeru umetnostnega besedila, ki sem ga povezala še z vsebinami pri matematiki in spoznavanju okolja, oz. splošne poučenosti. Obravnavali smo besedilo Liesebet-a Slegers-a, z naslovom Žiga mora v bolnišnico. KAISER RESTAVRACIJA ALI JE VKLJUČENOST V VRTEC POVEZANA S TEM, KAJ ZNAJO OTROCI OB VSTOPU V ŠOLO? MAŠA VIDMAR Pedagoški inštitut, Ljubljana Pozitiven učinek vključenosti v kakovostno predšolsko vzgojo na spoznavne dosežke otrok so našli v številnih raziskavah (npr. McClelland et al., 2006). V tem prispevku smo analizirali, ali obstajajo pomembne razlike v (pred)bralnih in 39

40 matematičnih kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo glede na njihovo vključenostjo v vrtec. Strukturna kakovost vrtcev v Sloveniji je visoka, saj je večina meril zakonsko reguliranih; tudi procesna kakovost je slovenskih vrtcih v splošnem visoka, čeprav določene razlike med vrtci obstajajo (Marjanovič Umek idr., 2003). Zato pričakujemo pozitiven učinek vrtca na spoznavne dosežke otrok. V raziskavo je bilo vključenih 325 prvošolcev iz različnih delov Slovenije. Približno tretjina učencev ni obiskovala vrtca, tretjina ga je neprekinjeno obiskovala od 3. leta starosti in tretjina od 1. leta starosti. Učence smo v prvih nekaj tednih po vstopu v šolo individualno preizkusili s Preizkusom temeljnih kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo (PIPS, Vidmar in Zupančič, 2006). Preizkus PIPS vsebuje različne naloge s področja zgodnjih matematičnih kompetentnosti (štetje, računanje, prepoznavanje številk) in (pred)bralnih kompetentnosti (prepoznavanje rim, prepoznavanje črk, branje). Predhodne raziskave (npr. Vidmar, 2012) so pokazale razmeroma velike razlike v dosežkih med prvošolci, v tem prispevku pa smo analizirali, s katerimi dejavniki lahko pojasnimo te razlike. Med otroki v splošnem ni bilo pomembnih razlik v (pred)bralnih in matematičnih kompetentnostih glede na vključenost v vrtec (ob upoštevanju otrokove nebesedne inteligentnosti, spola in starosti ter izobrazbe mame). Predstavitev bo frontalna (PowerPoint) in bo prispevala k bolj poglobljenemu razumevanju vloge vrtca za otrokov (spoznavni) razvoj. PREDOPISMENJEVANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU (SPODBUJANJE VIDNEGA ZAZNAVANJA IN RAZLOČEVANJE ZNAKOV) MELITA LEVAK OŠ Leskovec pri Krškem, Enota vrtec Leskovec pri Krškem Pedagoško področje kakovosti: STRATEGIJE POUČEVANJA. Načelo 5.3: Pedagog pri oblikovanju dejavnosti upošteva otrokove izkušnje in kompetence ter tako podpira in spodbuja nadaljnji razvoj in učenje. Kaj: Predstaviti želim na kakšen način smo otrokom v že utečeni dejavnosti dodali nov izziv in jih s tem spodbudili k vidnemu razločevanju. Zakaj: Zavedamo se, da je predopismenjevanje pomembno že v predšolski dobi. Kurikulum za vrtce glede predopismenjevanja samo nakazuje usmeritve, ki so zelo splošne. Kako: Ob besedni razlagi, slikovnem gradivu in z izdelano aplikacijo predstaviti konkretni način predopismenjevalne dejavnosti in postopnega dodajanja težavnosti glede na starost in sposobnost otrok. Predvideni rezultati: Udeleženci konference bodo seznanjeni s prakso, ki je v našem oddelku prinesla dobre rezultate: Otroci prepoznajo napisano svoje ime. Otroci prepoznajo napisana imena drugih otrok. Otroci preslikavajo svoje ime. Predstavili jim bomo potek dejavnosti ter postopno nadgrajevanje dejavnosti, s katero 3-4-letni otroci dosegajo zgoraj omenjene cilje. Predstavili jim bomo, kako z nadgradnjo dejavnosti uresničujemo tudi cilje drugih področij. * Do objave programa s strani avtorja nismo prejeli popravka prispevka. MATEMATIČNE PRAVLJICE ZA UVODNO MOTIVACIJO MAŠA RAŽMAN KNAP, TANJA KNAP OŠ Elvire Vatovec Prade Otroci radi polete na krilih domišljije in radi prisluhnejo pravljicam. Odločili sva se, da matematični svet približamo otrokom preko pravljic. Sposobnost vživljana in radovednost sta zapisani v naravi otrok in sta ključni sposobnosti za reševanje problemov. Z interdisciplinarnim pristopom povezujemo pravljični in matematični svet. Za vsako človekovo 40

41 dejavnost je potrebna motivacija, zato lahko izkoristimo prej naštete lastnosti otrok. Napisali in ilustrirali sva šestnajst matematičnih pravljic za prvi in četrti razred osnovne šole. Pravljice skušajo učence vpeljati v nove matematične vsebine na zanimiv in hudomušen način, tako se lahko učenci učijo in zabavajo hkrati. Prebrali vam bomo matematično pravljico Gospodična Ravnačrta in njene težave, ki je namenjena prvemu razredu. Preko posnetka vam bomo pokazali odziv otrok, potek dela po branju besedila, doseganje zastavljenega cilja ter njihovo refleksijo učne ure. Praksa nam govori, da so take ure pouka zelo dobro sprejete med učenci, glavni junaki in njihove dogodivščine pa živijo še dneve in dneve po obravnavani snovi. Čeprav je tak pristop zanimiv vsem učencem, je zlasti neprecenljiv za tiste, ki menijo, da je matematika suhoparno opravljanje računskih operacij. Udeleženci najine predstavitve bodo spoznali, da lahko matematična pravljica ponudi drugačno matematiko, nikakor pa ne more zamenjati metodologije poučevanja. Lahko jo izjemoma popestri in spodbudi razmišljanje za iskanje lastnih rešitev. Najino mnenje je, da ima umetnost pomembno vlogo pri celostnem razvoju učencev. Tako bodo udeleženci pridobili ideje kako vključevati umetnost kot močno motivacijsko sredstvo tudi v neumetnostne vsebine. Spoznali bodo, da lahko na ta način k delu pritegnejo tudi najbolj zasanjane in umetniške duše.»racionalnost brez občutij in empatije, kakor tudi imaginacija brez kognicije in racionalnosti, sestavljajo delno, nepopolno človeško vednost.«(vecchi 2010) DVORANA ALLEGRO PROSTOVOLJSTVO OTROK IN ZA OTROKE Interaktivna delavnica NEVENKA ALJA GLADEK Slovenska filantropija Prostovoljstvo je v slovenskih šolah in vrtcih prisotno bolj priložnostno kot stalno in je v največji meri odvisno od entuziazma pedagoških delavcev in razumevanja ravnateljev. Pedagoška javnost ga večinoma obravnava kot poljubno dejavnost, ki nima neposredne povezave z rednim vzgojno-izobraževalnim delom. Izkušnje prostovoljskih organizacij in tistih pedagoških delavcev, ki so se resno in zavzeto lotili razvijanja prostovoljstva v vrtcih in šolah, pa kažejo, da lahko prinaša izjemno pozitivne učinke tako posameznikom kot celotni skupnosti. Prostovoljstvo namreč nosi s sabo potencial intenzivnega prosocialnega učenja in je lahko pot tako za razvijanje mnogih osebnih in medosebnih kompetenc pri otrocih kot tudi za oblikovanje pozitivnih odnosov v vrstniški skupini. Za delo z otroki do 10. leta starosti lahko prostovoljstvo vključujemo v delo vrtcev in šol na različne načine. Na interaktivni delavnici bodo udeleženci spoznali značilne oblike prostovoljstva v šoli in vrtcu ter skupaj oblikovali nabor možnosti za vključevanje prostovoljstva v svoje pedagoško delo. Seznanili se bodo s primeri uspešnega opolnomočenja otrok s prostovoljstvom, ki so nastali na slovenskih šolah v zadnjih nekaj letih. Na podlagi primerov iz prakse bodo oblikovali ideje za vključevanje otrok z različnimi osebnimi okoliščinami v prostovoljstvo z namenom, da bi ti otroci okrepili osebnostne potenciale oziroma premagali svoje ovire ter se proaktivno povezali z vrstniško skupino. Udeleženci bodo pridobili informacije in znanja o različnih oblikah organiziranega prostovoljstva v šoli oziroma vrtcu. Seznanili se bodo s prostovoljskimi priložnostmi, ki jih lahko uporabijo pri svojem vsakodnevnem pedagoškem delu, da bi vsem otrokom omogočili doživljanje občutka lastne vrednosti in dobro izkušnjo sodelovanja v skupini. Prostovoljstvo bodo spoznali kot področje izkustvenega učenja in krepitve solidarnosti, ki lahko pomembno prispeva k pozitivni socializaciji v vrstniški skupini. Seznanili se bodo s sodobno literaturo, ki obravnava umeščanje prostovoljstva v vzgojo in izobraževanje skladno z Zakonom o prostovoljstvu. 41

42 PETEK 17:15-18:45 DVORANA TEMPEL IMPACT OF PROFESSIONAL PORTFOLIOS AT EDUCATORS PROFESSIONAL DEVELOPMENT ARLINDA BEKA Faculty of Education, University of Prishtina-Kosovo Educators professional development has been of interests for educational institutions, governments, researchers and scholars of educational sciences. Many studies and researches have been conducted in order to identify the needs and challenges of educators professional development. Contemporary researches around the world are considering the educators portfolio as an important factor to help their professional development. Educators in Kosovo have started to prepare their professional portfolios as part of their professional work. But this has not become an inclusive part of the educator s work culture yet. Lately Ministry of Education, Science and Technology (MEST), in cooperation with different organizations have started drafting the competencies an educator should have. Professional portfolio is foreseen in this drafted document as a important part of educator competencies and professional development. In order to help educators in preparing their professional portfolios the Faculty of Education of the University of Prishtina, has started to use is as an integral part of the work with its students, future educators. The work with portfolios among future educators has proven to be a very useful for students and graduates of this faculty. Large number of graduates got employed as they have presented their professional portfolios during the interview process. Seeing the importance of the professional portfolios students are more eager to develop their professional portfolios and the Faculty of Education is working in improving the quality of the content of those portfolios. This paper will be presented in a small group by presenting the rationale of the paper research and showing of the results of the paper and having a time for discussion with questions and comments at the end. This research paper is conducted using the qualitative methodology. Interviews are made with students and graduates. This research paper is aiming to share and exchange the experiences of Kosovo related to the educator s professional portfolios with the participants from other countries presented at the conference, which could help us improve the developing of the educators professional portfolios. SCHOOL READINESS LEVEL OF THE FIRST GRADE CHILDREN IN KOSOVO- THE IMPACT OF PRESCHOOL EDUCATION MAJLINDA GJELAJ, HANA ZYLFIU-HAZIRI University of Prishtina, Kosovo; KEC, Prishtina, Kosovo This study review the issue of student s readiness for first grade and preschool influence on it. The study is related to factors that affect level of preparedness in the field of cognitive, socio-emotional, motor, language and math development to children who had just started first grade. These factors are related to: gender, form of preschool education, parental education level, place where children live and family size. For this purpose are used evaluation instrument and parent questionnaire from Brainline Institution, 42

43 by author Jooy Du Plooy. For this study, were randomly selected 500 children, 262 (52.4%) males and 238 (47.6%) females from towns and villages in Kosovo. Also, their parents participated in the study, who completed the questionnaire about social and emotional development of children. Descriptive statistical analyzes and inferential as: t-test, Mann- Whiteny, Kruskal Wallis, etc., were used. The study showed that the most appropriate form of education for children in preschool, regarding the level of school readiness, is the involvement of children in kindergarten and not domestic or pre-primary classes. Gender differences were also evident with statistical significance in terms of socio-emotional development, where the girls are in advantage. The level of parental education have resulted in positive relationships with the level of readiness for school. Children raised in town seems to exceed the children in the countryside in the field of socio-emotional, motor and language development, while the size of the family came out to play a role only in the field of socio-emotional development in favor of small family. The study suggests that measures should be taken in improving preschool education system in order to better prepare children to start first grade ready to learn. GROWING UP TOGETHER PLUS MINJA JEIĆ, SONJA PRIBELA-HODAP Vrbik kindergarten, Zagreb, Croatia; Viškovo kindergarten, Viškovo, Croatia The aim of this presentation is to introduce a new and innovative program of workshops with parents of children with disabilities. The presentation will give an overview of the project, elaborate how and why this project was developed and carried out. The presentation will explain the practical reasons and needs which led us to consider development of a new workshop program, describe the particular process of development and training, and highlight all features of the worshops. Finally, the participants will hear which results were achieved in the pilot application - benefits for parents, benefits for children and benefits for facilitators. The program Growing Together PLUS workshops with parents is designed for parents of preschool (age 8 and under) children with disabilities. It is comprised of eleven conceptually and thematically linked workshops carried out by specially educated facilitating teams of experts for early development support. The first program of workshops with parents Growing Together was created in as a part of UNICEF program Early Childhood Development and Positive Parenting First 3 Years Are Most Important. Parents of children with development disabilities have additional difficulties - they experience more anxiety and stress, face more challenges and successes, need more information, more compassion, more expert work, more community care. That is how and why a sister program of workshops Growing Together PLUS evolved during 2013 and The purpose of the program of workshops with parents Growing Together PLUS is to enable flow of information, knowledge, skills and support that will help parents fulfill their parenting responsibilities and encourage growth and development of both parent and child. The main aim of the program is to create an encouraging and empowering environment where parents interact with other parents and workshop facilitators to: exchange ideas about ways they experience parenting get more insight about themselves as parents recognize efficient ways to cope with additional pressures they are under recognize their approach toward own child learn about other possible approaches toward the child. Parents are also informed about scientific views on: positive parent-child interaction child (and parent) beneficial parenting. The pilot application and evaluation of this program included 13 groups of parents and it was carried out in kindergartens, family centres and organizations throughout Croatia. 43

44 DVORANA STYRIA ENAKE MOŽNOSTI IN DRUŽBENA (NE)ENAKOST MITJA SARDOČ Pedagoški inštitut Tako v teoriji kakor tudi v praksi so enake možnosti temeljni mehanizem distribucije selektivnih družbenih položajev. Navkljub svojemu vsaj na prvi pogled jasnemu sporočilu in emancipatorični naravi, je ideja enakih možnosti vse prej kot enoznačna in neproblematična, saj odpira vrsto ločenih vprašanj ter s tem povezanih problemov. Pričujoča predstavitev podrobneje analizira nekatere izmed problemov, s katerimi se soočamo v okviru teh razprav, saj enake možnosti in družbena neenakost nista medsebojno izključujoči. Uvodni del predstavi osnovne koordinate razprav na širšem področju vzgoje in izobraževanja ter s tem povezane funkcije, ki naj bi jih opravljalo javno šolstvo v sodobni pluralni družbi. Sledi predstavitev retorike enakih možnosti ter izzivov, s katerimi se soočajo tako zagovorniki kakor tudi kritiki te ideje. Osrednji del predstavitve analizira anatomijo enakih možnosti oz. pojem priložnosti ter enakost priložnosti. Sklepni del identificira serijo med seboj povezanih trditev, ki so del t.i. standardnega pristopa k problematiki enakih možnosti. Udeležencem bodo torej predstavljene teoretične podlage ideje enakih možnosti ter posameznih pojmov, ki jih povezujemo z njimi. Skozi diskusijo bo tudi analizirana sama anatomija ideje enakih možnosti. Udeleženci bodo tako identificirali različna pojmovanja enakih možnosti. VRTEC KOČEVJE IN ROMSKI OTROCI LIDIJA JERŠE, IRENA ROBIČ Vrtec Kočevje V naši delavnici bi želeli predstaviti naše dosedanje delo v Vrtcu Kočevje z romskimi otroki in njihovimi straši ter sodelovanje z drugimi pripadniki romske skupnosti. Naše delo želimo predstaviti zato, da bi širši krog javnosti dobil vpogled v naš trud in prizadevanje za izboljšanje razmer na področju Kočevja v smislu sodelovanja in vključevanja romskih otrok v dejavnosti vrtca. Predstavili bomo cilje, namen in uspehe našega dela z ustno predstavitvijo s pomočjo PWP predstavitve in videoposnetkov. Po predstavitvi pričakujemo izmenjavo izkušenj z drugimi udeleženci v smislu izmenjave dobre prakse in morebitnih izboljšav ter novih svežih idej za delo. Izkušnje iz konference želimo implementirati v naše prihodnje delo. USPEŠNO VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV MOJCA JELEN MADRUŠA Osnovna šola Koper Občutka varnosti in sprejetosti v novem okolju sta za otroke priseljence in njihove starše zagotovo pomembna dejavnika, ki pripomoreta k hitrejšemu vključevanju v novo okolje in učenju slovenščine. Vzgojno-izobraževalne ustanove lahko otrokom in staršem v ta namen ponudijo različne dejavnosti. Udeležencem bo ob PPT predstavitvi in video posnetkih predstavljen model»vključevanje otrok priseljencev«na ravni osnovne šole, ki je bil razvit in preizkušen v projektu Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja. Izboljšanje usposobljenosti strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje učencev in dijakov priseljencev v vzgojo in izobraževanje. Med vsebinami bodo posebej izpostavljene tiste, 44

45 ki jih lahko izvajamo tudi z otroki v vrtcu. Ker o uspešnem vključevanju otrok lahko govorimo le takrat, ko vključujemo tudi starše otrok, bodo udeleženci seznanjeni s programom in izvedbo tečaja slovenščine za starše, ki je ponujen v sklopu uvajalnice že pred pričetkom šolskega leta in vsebinami ter izvedbo medkulturnih delavnic za otroke in starše, ki potekajo med šolskim letom (Iskrica v očeh, Moja država, Spoznam novi kraj, Športna delavnica). Po predstavitvi Priročnika za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOP) in Zbornika Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja, kjer so predstavljeni primeri dobrih praks na področju dela z otroki priseljenci in s starši, bo priložnost za diskusijo. DVORANA DONAT CAP PROGRAM - KREPIMO VAROVALNE DEJAVNIKE OTROK, DA BODO VARNI PRED NASILJEM IN ZLORABO Interaktivna delavnica MELITA ZAGORC VEGELJ, MATEJA ŠTIRN Osnovna šola Leskovec pri Krškem, ISA institut Ljubljana Otrok ne moremo povsem zaščititi pred nasiljem, zlorabo, lahko pa jih okrepimo z informacijami, z znanjem, veščinami, da se bodo znali ustrezno odzvati v takšnih situacijah. S primarno preventivo se problema nasilja in zlorabe otrok lotevamo osredotočeni na krepitev otrokovih varovalnih dejavnikov. S preventivnimi aktivnostmi delujemo vnaprej s ciljem, da bi preprečili, da bi otroci utrpeli travmatične posledice, ki jih lahko imata zanje nasilje ali zloraba. Delujemo preventivno, da otroci in mladostniki ne bi ravnali nasilno, da ne bi kot odrasli vzorcev nasilnega ravnanja prenašali v odnose s svojimi otroki in v odnose z odraslimi. Pomembno je, da s preventivnimi aktivnostmi začnemo zgodaj, da so programi razvojno primerni, celostni, da vključujejo otrokovo socialno mrežo in da so dolgoročni. Eden od uspešnih primarno preventivnih programov, ki ga v osnovnih šolah in vrtcih v Sloveniji izvajamo od leta 1998, je CAP program. Njegovo osnovno sporočilo je, da imajo vsi otroci pravico, da so varni, močni in svobodni pred nasiljem in zlorabo. Program ponudi razvojno primeren način, kako lahko z mlajšimi otroki v vrtcu in v osnovni šoli spregovorimo o temi nasilja nad vrstniki, o zlorabi otrok. Kot ciljni skupini poleg otrok nagovori tudi njihove starše in zaposlene v VIZ. Izhaja iz moči, ki jih imajo otroci in odrasli, in se osredotoča na krepitev varovalnih dejavnikov otrok. V delavnici bo preko kratkih iger vlog in delov CAP delavnic, v katere bodo aktivno vključeni udeleženci, preko teoretičnih poudarkov in predstavitve dobre prakse v OŠ Leskovec pri Krškem predstavljen CAP koncept procesno in sistematično izvajanih preventivnih aktivnosti za zagotavljanje varnosti in dobrobiti otrok. Udeleženci bomo spoznali argumente za izvajanje primarne preventive in dejavnike uspešnih preventivnih aktivnosti. Seznanili se bodo s samozaščitnimi veščinami. Delavnica jih bo spodbudila k razvoju/uvajanju modela primarne-preventive nasilja/zlorabe v njihovem VIZ. VSAK DRUGAČEN, SKUPAJ V PARTNERSTVU PETRA UREK OŠ Leskovec pri Krškem, enota VRTEC Uresničujemo in povezujemo cilje ISSA pedagoških področij, in sicer iz individualizacije, interakcije in sodelovanja s starši oz. kako eno področje vpliva na drugo, skupno oblikovanje LDN oddelka z upoštevanjem različnosti in potreb družin ter vse nadaljnje aktivnosti, ki so rezultat zaupanja in sodelovanja s starši. Zavedam se, da otrok zaupa in se počuti varnega v novem okolju, ko zaupajo starši. Vemo, da živimo v času, ko so starši preobremenjeni, hkrati pa nekateri še vedno ne 45

46 dajejo pomembnosti predšolski vzgoji in ravno zaradi tega sem pričela s poglabljanjem in preizkušanjem različnih pristopov do družin. Izkazalo se je, da je družina pripravljena sodelovati in zaupa, če je sprejeta na njihov individualen način. Družina sodeluje in je aktivni partner v razvojnem procesu otroka. Opazovanje otroka in prepoznavanje potreb njegove družne vodi v individualizacijo, v IP otroka, pri tem pa potrebujemo dober partnerski odnos s starši, da otroku omogočimo optimalen razvoj na vseh področjih. Opisani primer je del izvedbe Korak za korakom. Izpeljan je iz izkušenj, da se vsak otrok razvija na svoj način, hkrati pa je vsaka družina individualna. Izziv je še večji, ker so v skupini otroci treh narodnosti. Ob slikovnem gradivu predstavim oblike načrtovanja in izvedbe. Izhajam iz konkretnih primerov, kako gradim zaupanje s starši in na kakšne načine smo dosegli, da so družine enakovredni partnerji, ki aktivno sodelujejo, kako prevzemajo odgovornost za izvedbe dejavnosti v vrtcu, se udeležujejo različnih aktivnosti in kako še bolj uspešno in konkretno skupaj oblikujemo IP otroka in ga izvajamo doma in v vrtcu. Predstavnik staršev predstavi na konkretnih primerih njihov pogled na vključitev v VIP in življenje v vrtcu. S predstavnico staršev predstavljava učinke partnerstva, o pomembnosti in različnih oblikah sodelovanja ob upoštevanju avtonomnosti vzgojitelja in individualnosti vsake družine. KAISER RESTAVRACIJA POVEZANOST ODRASLIH IN OTROK V DOBREPOLJSKI DOLINI MATEJA LOHKAR JVIZ OŠ Dobrepolje, vrtec RINGARAJA Dobrepolje je podeželska občina. Značilno je kmečko okolje, kar nekaj prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Prebivamo v hišah, v katerih živijo tudi po tri generacije. In že tukaj se tkejo medgeneracijske vezi. Starejši so večinoma pristni Dobrepoljci, ki živijo v dolini že od rojstva. Ljudsko izročilo Dobrepolja jim ni tuje in izkoristijo vsako priložnost, da ga podajajo vnukom. Starejši so pomembna vez z zgodovino in kulturno dediščino ter dajejo otrokom občutek identitete. Nekateri stari starši dokumentirajo zgodbe, igre, pesmi in plese ter jih prenašajo na otroke, delijo izkušnje z življenjem v kraju nekoč in danes. Mlajši otroci so aktivni, ustvarjalni učenci in pozorni poslušalci starejših. Starejši predajajo pomembne poglede na dediščino in kulturo. V Dobrepolju je zelo bogata tradicija ljudskega izročila, ki vpliva na močno povezanost odraslih in otrok. Teh korenin ni mogoče pretrgati in še kako drži, da se ljudsko izročilo prenaša iz roda v rod. Cilji, ki smo si jih zadali so ugotavljanje oblik sodelovanja med vrtcem in starimi starši, prepoznavanje vloge starih staršev v življenju mlajših otrok, pomoč in popestritev starejšim pri vsakdanjih opravilih. V vrtcu veliko poudarjamo negovanje in ohranjanje ljudskega izročila. Medgeneracijske dejavnosti združujejo ljudi različnih generacij. Udeležujejo se skupnih aktivnosti, učijo se skupaj, bolje razumejo drug drugega in se skupaj zabavajo. Tradicija ljudskega izročila vpliva na močno povezanost odraslih in otrok. Zelo pomembno se nam zdi sodelovanje med vrtcem in starši, starimi starši. Sodelovanje je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. S predstavitvijo želimo približati udeležencem ljudsko izročilo naše doline in potrditi močno vez med starimi starši in otroki. Udeleženci bodo na koncu predstavitve aktivno vključeni v diskusijo o temi, podprti s promocijskim gradivom. 46

47 Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI NATAŠA PELJHAN, JERICA KREFT Vrtec pri OŠ Polhov Gradec V Vrtcu pri OŠ Polhov Gradec, sva v šolskem letu 2014/15 izvajali mednarodni projekt Toy, v starostni skupini otrok 2-3 let. Cilji projekta so bili gradnja in vzdrževanje medsebojnih odnosov, obogatitev učnih procesov otrok in starejših odraslih ter prepoznavanje vloge starejših v življenju mlajših. Projekt sva izvajali v času od meseca januarja do junija Vanj sva bili vključeni vzgojiteljici skupine, otroci in mama ene izmed vzgojiteljic v starosti 65 let. Prvo srečanje je bilo namenjeno»bežnemu«spoznavanju, kjer smo s pomočjo IKT tehnologije, preko skaypa poklicali osebo, ki je bila pripravljena za sodelovanje. Gospa nas je nato enkrat mesečno obiskala v skupini in se aktivno vključevala v vzgojno-izobraževalni proces. Interakcije med odraslim in otroki so pomembno vplivale na otrokov socialni, emocionalni, kognitivni in fizični razvoj. Preko partnerstva z družinami in skupnostjo smo gradili povezave z vrtcem in se trudili za neprekinjeno dvosmerno komunikacijo. Učenje otrok je potekalo na različne načine in v raznolikih situacijah, pri čemer smo se trudili uporabiti smiselne strategije poučevanja, ki spodbujajo dejavno učenje in temeljijo na demokratičnih vrednotah. Projekt bova predstavili preko powerpoint prezentacije. Udeležence bova vključili v razpravo tako, da jih bova vprašali po njihovih izkušnjah v zvezi z omenjeno dejavnostjo. S primerom dobre prakse želiva druge spodbuditi, da sami izvedejo kaj podobnega v svojih vrtcih z namenom razvoja empatije, spoštljivega odnosa do starejših in bogatitve učnega okolja. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK IN STAREJŠIH BARBARA ŠPES Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica Tema mojega prispevka na konferenci je»medgeneracijsko sodelovanje predšolskih otrok in starejših«, saj moj oddelek že drugo šolsko leto zapored uspešno sodeluje z domom starejših občanov»dr. Jožeta Potrča«Slovenska Bistrica. V uvodnem delu bom predstavila pomen medgeneracijskega sodelovanja in dodatno izobraževanje, na katerem sem pridobila nova znanja, ki sem jih nato prenesla v prakso. Nadaljevala bom z osrednjim delom, v katerem bom predstavila primere dobre prakse. Primere bom dodatno predstavila s pomočjo fotografij in izjavami otrok, ki so nastajali na srečanjih. Prispevek bom zaključila s predstavitvijo načrta za sodelovanje v prihodnje, ki sva ga izdelali skupaj z delovno terapevtko iz doma starejših. Ob koncu pa bom dodala še moje videnje in pogled na medgeneracijsko sodelovanje predšolskih otrok in starejših. Predstavitev»Medgeneracijsko sodelovanje predšolskih otrok in starejših«bom podkrepila s Power Point predstavitvijo. Preostanek časa (15min) bo namenjen diskusiji, v okviru katere pričakujem vprašanja pa tudi kakšne ideje pri izvajanju medgeneracijskega sodelovanja. Menim, da lahko sodelovanje še izboljšamo in nadgradimo, zato bodo vsaka mnenja in ideje dobrodošla. Udeleženci bodo pridobili nova spoznanja, kako poteka medgeneracijsko sodelovanje med vrtcem in domom starejših občanov, dobili v pogled konkretne primere dobre prakse, ki bodo predstavljeni s pomočjo fotografij in kratkih video posnetkov ter ozavestili pomen sodelovanja med mlajšimi in starejšimi. Diskusija, ki bo sledila predstavitvi, bo udeležencem omogočila, da bodo podali svoje poglede (pozitivne in negativne) na medgeneracijsko sodelovanje, postavili vprašanja in da bodo imeli možnost razmišljanja o dejavnostih, ki bi jih lahko izvajali v okviru sodelovanja in jih bodo lahko predstavili. 47

48 DVORANA ALLEGRO AKTIVNA VLOGA OTROK V RAZISKOVALNEM PROJEKTU KDO ŽIVI NA NAŠEM TRAVNIKU? SARA MUROVEC Vrtec pri OŠ Miren Vključevanje otrok v aktivno sodelovanje v vzgojnih dejavnostih je za otroka zelo pomembno. Otroku je potrebno omogočiti čim več izkušenj in mu dejavnosti omogočiti tako, da jih bo lahko sprejel in razumel. Biti morajo v skladu z razvojem, saj bo le tako lahko aktivno in uspešno sodeloval pri dejavnostih. Izhajajoč iz interesov 2-4 letnih otrok smo si zastavili raziskovalno vprašanje:»kdo živi na našem travniku?«otroci so se aktivno vključili v vlogo raziskovalcev in tako pridobivali nova spoznanja. Odkrivali so živali na našem travniku in jih samostojno in vodeno opazovali v naravnem okolju in igralnici. Travnik jim je dal možnosti in spodbude, da so raziskovali z lastno aktivnostjo. Nam odraslim pa je nudil spoznanje, da so otroci oblikovali odnos do narave in raziskovanja. Omogočili smo jim, da so doživeli raziskovalno delo kot prijeten in zanimiv način pridobivanja znanja. Za raziskovanje pa je bila gotovo velika motivacija realno okolje travnik. Raziskovalni projekt vključuje postavljanje domnev, opazovanje, raziskovanje, postavljanje vprašanj, razmišljanje o domnevah, uporabo pripomočkov za zbiranje podatkov, oblikovanje zaključkov in sporočanje rezultatov. Udeleženci bodo dobili vpogled kako motivirati oz. pripraviti otroke k aktivnemu sodelovanju v projektu, ter zakaj je konkretna izkušnja z naravo pomembna. Seznanjeni bodo z; vpogledom v primer iz prakse kjer se otrok uči iz konkretnih izkušenj, s potekom raziskovalnega projekta, s pridobljenim znanjem otrok ob koncu projekta, kaj so 2-4 letni otroci sposobni ter potrebo po času, ki ga otrok potrebuje za opazovanje in za odgovore na vprašanja. Predstavitev bo potekala v Power- Pointu s prikazovanjem fotografij in videoposnetkov, kjer bo razvidna aktivna vloga otrok pri raziskovanju travniških živali v okviru projekta. PARTICIPACIJA OTROK PRI NAČRTOVANJU V PEDAGOŠKEM PROCESU IVANKA NEKREP, ANICA HAUSVIRT Vrtec Pobrežje Maribor V prispevku bova predstavili bova participacijo otrok pri načrtovanju dejavnosti v pedagoškem procesu. Participacija otrok je bistven element inkluzivne, demokratične družbe. Utemeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah, Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (2011) in bistven steber Metodologije korak za korakom, kot modelom dobre prakse. Izkušnje v zgodnjem otroštvu so v mnogih študijah dokazno prepoznane kot ključni dejavnik pri izgradnji močnih temeljev za aktivno učenje in aktivno vključevanje v družbo skozi vse življenje. Otrok je v aktivnostih, v katerih participira notranje motiviran, v aktivni vlogi, kompetenten v rasti, razvoju ter učenju. Participacija otrok v vseh fazah učenja omogoča socialno učenje, vzpostavljanje interakcije med odraslimi, otroki kot tudi vrstniki, s katerimi si razvija podobo o sebi, občutek pripadnosti skupnosti ter spoznavanje sveta okoli sebe. Zelo pomembno je, da otroci izrazijo želje, pobude, ideje in mnenja o zanje pomembnih odločitvah in sooblikujejo bivanje v vrtcu. Mi odrasli pa otroke poslušamo, sprejemamo in upoštevamo njihova mnenja ter jim kažemo in jih učimo spoštovanja. Dajemo jim možnosti, da izbirajo med različnimi vsebinami in dejavnostmi. V naših oddelkih otroci največkrat soustvarjajo teme in vsebine s pomočjo tehnik aktivnega učenja, saj so otroci pri tem najbolj aktivni zaradi prirojene želje po raziskovanju. Zastavljajo vprašanja in iščejo odgovore, rešujejo probleme na poti do zastavljenih ciljev, tudi s pomočjo staršev. Prispevek participacije otrok 48

49 v pedagoškem procesu bova predstavile z mini predavanjem, uporabo Power Pointa, s fotografijami dejavnosti otrok, zapisi in video posnetkom. S predstavitvijo prispevka želiva predstaviti participacijo otrok skozi tematski sklop, ki so ga predlagali otroci in uporabo tehnik aktivnega učenja. Pričakujeva izmenjavo izkušenj z udeleženci konference ter možnosti diskusije. MOŽNOST URESNIČEVANJA ISSA NAČEL SKOZI POBUDO IN NAČRTOVANJE OTROK DUŠKA EMERŠIČ Vrtec Jožice Flander Maribor Skozi dejavnosti v vrtcu želim predstaviti pomembnost vključenosti otrok pri načrtovanju in dajanju pobud za učenje pri uresničevanju ISSA načel. Otrokom je potrebno omogočiti, da v procesu načrtuj, naredi, evalviraj izbirajo in dajejo pobude, da sledijo temu, kar jih zanima, se odločajo o zaključku dejavnosti, s tem pa širijo svojo naravno radovednost z raziskovanjem, eksperimentiranjem njihovih idej in hipotez, oblikujejo miselne predstave, se ustvarjalno odzivajo in izražajo in se na tak način učijo. Potekala bo predstavitev ob posnetkih z diskusijo in izmenjavo izkušenj. Udeleženci bodo seznanjeni o pomenu otrokovih osebnih pobud za učenje, skozi katero otrok konstruira znanje in uresničuje svoje namene ter s kreativnimi načini vključevanja otrok v odločanje in izražanje svojih stališč o vidikih življenja in dela v vrtcu. MALA SEJNA SOBA ZAGREB MOJA DOMAČA POKRAJINA LIDIJA VODEB OŠ Elvire Vatovec Prade, Koper Sem učiteljica razrednega pouka in že vrsto let delam po metodologiji korak za korakom. Ena zanimivejših tem, ki jih obravnavamo pri družbi v 4. razredu je tema domača pokrajina, kjer so učenci vedno vedoželjni in pripravljeni na sodelovanje. Domačo pokrajino (našo obalo, koprsko primorje) smo opredelili funkcionalno in prostorsko. Spoznali smo naravne značilnosti pokrajine in dejavnosti v naši okolici ter se dotaknili tudi preteklosti. Vse dejavnosti so potekale načrtovano in z vključevanjem interesov učencev. Pomembno se mi zdi, da ponudim učencem vedno nove izzve in jih ohranjam zainteresirane za delo. Pri izvedbi so sodelovali tudi starši in učiteljice. Delo je bilo prepleteno z umetnostjo, jezikoslovjem, glasbo in tehnologijo. Učenci so izdelali relief naše dežele Slovenije in določili lego posameznih pokrajin. Za vsako pokrajino so poiskali ustrezno narečno besedilo. K pouku smo povabili različno narečno govoreče ljudi, ki so pripovedovali domišljijsko zgodbo ob pripovedovalni pahljači. Pobližje smo spoznali našo istrsko hišo in kulturno dediščino v domači pokrajini. Skupaj smo izdelali didaktično igro na temo istrske hiše. Učenci so delali po skupinah, kjer se je vsak posameznik lahko dokazal in ob tem vrednotil svoje delo. Ugotovili so, da niso povsod po Sloveniji enake hiše in opravili raziskovanje kako so hiše oblikovane v ostalih pokrajinah. Vsakokrat je bila učencem ponujena možnost raziskovanja in ob tem so krepili medsebojne odnose in sodelovanje. Učenci so svoje znanje nadgrajevali in povezovali tudi pri spoznavanju storitvenih in gospodarskih dejavnostih, ki so jih navezali na poklice, ki opravljajo posamezno dejavnost. Vsak učenec je individum in je vključen v domačo pokrajino s svojimi dejanji, interesi. Skupaj s starši smo posneli otroke in njihove dejavnosti, ki jih opravljajo v domači pokrajini in jih strnili v temo prijateljstva. Ker je vključenost posameznika pomembna smo strnili vtise tudi preko domišljijskih zapisov. 49

50 Pri ustvarjanju učnega procesa sem upoštevala načelo demokratičnosti, saj smo z učenci skupaj planirali in razvijali izdelek. Zanimivo pa je, da je sam potek dela veliko vplival na odnose v oddelku in tako kot primer dobre prakse pokazal, da so lahko učenci delni modelatorji pouka. Udeleženci bodo preko posnetkov videli kako se je mogoče učiti v avtohtonem okolju in preplesti učna področja med seboj. Navzoči bodo ob koncu vedeli iz katerih kamnin je zgrajena naša obala, kakšna je istrska hiša. Pridobili bodo možnost vpogleda v izdelane didaktične igre, ki jih lahko priredijo za svoja učna področja. MOJ VRT MOJE VESELJE MARJETA HOSTA Vrtec čebelica Šentjernej Spomin mi seže v prva leta mojega službovanja, ko sem na igrišču vrtca opazovala otroke z izjemno veliko željo po igri z vodo. Tam smo namreč imeli več pip z vodo, ki so otroke vsakodnevno privabljale, a mi jim igre z vodo nismo dovolili in smo jih dobesedno podili stran, saj so si ob naši premajhni kontroli hitro zmočili rokave ali se umazali, ko so mešali blato. To pa vzgojnemu osebju in staršem ni bilo prav nič všeč. Prav to je razlog, da sem začela razmišljati, na kakšen način bi potešila otroško željo po igri z vodo. V projektu Moj vrt moje veselje, sem videla veliko možnosti, da otrok spoznava lastnosti vode, se z njo poigra, z njo varčuje in jo tudi koristno uporablja za svoje zdravje. Po večletnih izkušnjah sem sama nad projektom zelo navdušena in bi zaradi velikih koristi, ki jih otrokom prinaša, želela navdušiti še koga. Projekt lahko traja skozi vse leto in ga je mogoče povezati z vsemi področji iz kurikula. Zaradi svoje bogate vsebine omogoča otroku veliko ponavljajočih se dejavnosti, ob katerih se korak za korakom aktivno uči. Vloga vzgojitelja pri projektu je velika, kajti vrtnariti z otroki ni čisto preprosto, kot se vidi na prvi pogled. Otrokom je treba podajati konkretna navodila, jih vzpodbujati, spremljati pri njihovem delu, zato pa je potrebno veliko dobre volje, veselja, vztrajnosti in dobrih sodelavcev s strani vrtca in staršev. Želim si, da bi moja predstavitev pomagala komu odgovoriti na vprašanje: Kje in kako začeti? Poskusite, ne bo vam žal! Moja predstavitev projekta je dokaj široka, vi pa lahko začnete z majhnimi koraki. Udeležence konference bi rada povabila k pozornemu opazovanju otrok, ki s pozornostjo spremljajo navodila in opozorila, ki iz ovir iščejo svoje rešitve in kjer bo mogoče na obrazih videti veliko vrtnarskih užitkov. O VOJNI - PROTI VOJNI MAJA LIPIČAR VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin Skozi predstavitev primera in diskusijo bi želela z udeleženci deliti izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu z otroki med projektom O vojni. Udeleženci bodo izvedeli kako sem prepletla aktualno temo v domačem okolju letnica prve svetovne vojne in izhajala iz otrok zavedanje lastnega vedenja in konstruktivno, nenasilno reševanje sporov v skupini. Ker so bili otroci brez izkušenj o vojni sva jim s pomočnico za začetek ponudili nekaj, kar jim je bilo najbližje. Na obisk smo povabili očeta vojaka. Ni izpostavil orožja ampak humanitarnost vojakov in preživetje v naravi. Po tem obisku smo pravo vojno spoznavali preko obiska muzeja, pričevalcev, literature za otroke in mladino, kjer je opisana vojna, posledice vojne, občutja vojakov in živali. Raziskovali smo pomen besed vojna, svoboda, mir, prostost. Odkrivali smo različna občutja, ki jih imamo kadar se prepiramo ali sobivamo v miru in prijetnem vzdušju. Skozi proces smo spoznavali nesmisel vojne in pomembnost konstruktivnega reševanje sporov. Ob tem smo ugotavljali, da smo med seboj različni, imamo različne potrebe, občutke, interese, želje. To različnost moramo upoštevati in biti slišani, da bomo končno vsi zadovoljni z rešitvijo, rezultatom. Otroci so seznanjeni z vojno in posledicami. Poznajo postopke reševanja sporov in jih v konkretnih situacijah uporabljajo. Potrebujejo še pomoč mediatorja: prijatelja ali odraslega. 50

51 SOBOTA 10:45-12:15 DVORANA TEMPEL PROJECT FOR (SELF) EMPOWERMENT OF ROMA PARENTS AND CHILDREN ELENA MISIK Step by Step Macedonia Foundation, Skopje, Macedonia This paper presents the initial findings of the evaluation of the Project for (Self) Empowerment of Roma Parents and Children. The project was implemented from 2013 to 2015, with the aim of raising awareness in the non-romani community, improving parent awareness, knowledge and skills for supporting children s early development and education, increasing access to quality early childhood care and education provision for Roma children, in the home and community, and building capacities of ECD professionals and paraprofessionals. In an environment of challenge to insufficient commitment by national and local authorities to Roma ECD, and need for breaking the cycle of dependence and poverty through focusing on the education and development of young children, the project has managed to equip 3 community centres with learning and play facilities and materials, provide 120 children with school readiness and language competences and improve their caregivers parenting awareness and skills. The evaluation found that significant progress has been achieved in improving the children s Macedonian language fluency and enriching their vocabulary, acquiring hygiene habits and communication skills, and approaching duties, both school-related and home-related, with timeliness and responsibility. Parents have acquired models of parenting that resulted in their greater interest and involvement in their children s education and learning. They are becoming active partners of the school in efforts to sustain their children s advanced progress. PROGRAM FOR CHILDREN AND FAMILIES STRONG FROM THE START - DAM LEN PHAKA MILENA MIHAJLOVIĆ Center for Interactive Pedagogy, Belgrade, Republic of Serbia PROGRAM FOR CHILDREN AND FAMILIES STRONG FROM THE START - DAM LEN PHAKA was designed to facilitate the development of more enabling and safer family settings for small children from poor Roma families living in informal settlements. The Program: targets children under 5.5 and families, comprises content and methodology needed for quality, structured and effective work with the families, children and Roma communities, supports the unity of the care and education of young children, is intended to Roma and other NGOs, education, health and social care institutions, can easily be tailored to other target groups, because it focuses on advancing child health, development, upbringing and learning that are universal to all children and all families. The Program was designed by the CIP Center for Interactive Pedagogy in cooperation with the Roma Civic Association Ponos, the Roma Educational-Cultural Community Rromanipen, Association of Citizens Educational Centre of Roma and 51

52 the Child Center Little Princ, supported by the Open Society Foundation London. The parents and the children actively contributed. Program is open resource. 21 topics are grouped in three categories: Family and Community Roles and Responsibilities for Raising Children, Child and Family Health Protection and Encouraging Child Development. The Implementation Manual was designed. The Program comprises: Educational material for the facilitators, Workshop with parents and Home visits scenarios, Material for parents, Workshops with children scenarios. Activity material: cards, posters, PPT, Leaflets, Posters, Photo and video documentation, Roma stories for kids, Roma beliefs and customs and Roma legend. During presentation, film on Program implementation will be presented, participants will receive brochure and DVD with Progam resources on English and Serbian. DVORANA STYRIA VRTEC V SREDIŠČU IVANA LESKOVAR Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica Vrtec je za lokalno skupnost izjemnega pomena in tega dejstva se v našem vrtcu dobro zavedamo. Vsakodnevno smo namreč v stiku s preko tisoč otroki in njihovimi družinami. Če seštejemo te številke, ugotovimo, da imamo lahko s pravim pristopom velik vpliv za veliko število ljudi. Sodelovanje z družinami vsako leto nadgrajujemo in se približujemo njihovim potrebam, zato so naši starši zadovoljni starši. Njihove sugestije sprejemamo na način, da izboljšamo kakovost našega dela. Vključevanje družin pomaga pri dopolnjevanju programa vrtca, pri izoblikovanju vrednot, načrtovanju dejavnosti, katerih glavni cilj je vedno skupno dobro. V vrtcu je zaposlen kader, ki se zaveda odgovornosti (do sebe in do drugih). Z različnimi srečanji, izobraževanji za vse, zaposleni sodelujejo pri razvoju vrtca. Vrtec se vključuje v projekte, ki sovpadajo k zastavljenim vrednotam in podpirajo zastavljene cilje. Zavedamo se, da potrebno imeti zaposlene, ki živijo te vrednote, saj jih le tako lahko avtentično posredujejo naprej bodisi otrokom bodisi staršem. Govorili bomo o tem, kako je pomembno, da se vsak, ki vstopa v vrtec zaveda svojih kompetenc in tega, kaj lahko vsak posameznik prispeva v skupnost in kako to doseči. Stremimo k zadovoljnim zaposlenim, ker bodo tako bolj kreativni, dajali bodo pobude in čutili se bodo vredne za delo, ki ga opravljajo. Ko imajo otroci ob sebi takšne ljudi, imajo omogočeno spodbudno učno okolje, iz katerega se lahko naučijo kar največ, predvsem pa gradijo na dobri samopodobi. Želja vsakega starša je zadovoljen otrok, otrok, ki napreduje, ki je vedoželjen itd. Različne ankete in vprašalniki so nam potrdili zaupanje, ki ga starši čutijo do našega vrtca. To pa je primerno okolje, v katerem se lahko učimo in vplivamo ter sodelujemo drug z drugim. In le takšno sodelovanje lahko deluje za skupno dobro, za trajnostni razvoj celotne skupnosti. Vsebina delavnice bo interaktivna, s slikovno popestritvijo in se zaključila z diskusijo o možnostih prenosa prakse v druga okolja. VSAKO LETO ZMOREMO VEČ VESNA SEVER BOROVNIK Vrtci Brezovica V prispevku, v Power point izvedbi, bom predstavila nekaj oblik dela z otroki, spoznanj, idej, različnih oblik sodelovanja s starši in družinami ter prikazala prilagoditve dela od prve starostne skupine do predšolske. Osredotočila se bom na delo po različnih programih, tudi po metodologiji Korak za korakom, v katerega sem vključena kratek čas, poiskala primerjave 52

53 in razlike v načinu dela in prikazala, da so, ne glede na to po kakšnem programu delam, v središču pozornosti otroci kot aktivni posamezniki. Le pot do zagotavljanja otrokove dobrobiti in kakovostne predšolske vzgoje, je lahko drugačna, različna. V vsakem primeru pa upoštevajoč interakcije, inkluzijo, spodbudno učno okolje, demokratizacijo medsebojnih odnosov, razumevanje, sprejemanje, spoštovanje in spodbujanje enkratnosti otroka, različne strategije poučevanje, spremljanje, ocenjevanje, načrtovanje, dokumentiranje pedagoške prakse in kritično reflektiranje, partnerski odnos s starši, družinami in širšo skupnostjo ter profesionalni in osebni razvoj. Udeležence bom na osnovi primerov iz prakse spodbudila k razmišljanju o vključitvi metodologije Korak za korakom v delo z otroki, o prednostih dela po tej metodologiji in prilagoditvah od prve starostne skupine dalje. TKANJE PREPROGE GENERACIJ V VRTCU RINGARAJA PETRA USENIK JVIZ OŠ Dobrepolje, vrtec Ringaraja, DE Ciciban Vrtec Ringaraja je v šolskem letu 2014/15 začel izvajati aktivnosti po mednarodnem projektu TOY - TOGEDHER OLD & YOUNG, ki ga je izvajal Pedagoški inštitut. Cilji projekta, ki smo si jih zastavili so, medgeneracijsko sodelovanje, graditi in vzdrževati stike med ljudmi v skupnosti, podpirati socialno kohezijo v skupnosti, podpirati starejše kot skrbnike, varuhe znanja, upoštevati vlogo starih staršev v otrokovem življenju in okolju, obogatiti okolje in življenje starejših in mlajših. Pobudo za izvajanje projekta smo dobili od sodelavke, ki se je udeležila usposabljanja za izvajalce, kjer so tlakovali pot in spoznavali ter snovali možnosti za vzpostavitev trajnostnih medgeneracijskih stikov na lokalni oz. nacionalni ravni. Ker živimo v podeželskem okolju skupaj s starimi starši in drugimi starostniki, kjer je še posebej potrebno negovati medsebojne odnose, smo se kot vrtec odločili, da pričnemo z izvajanjem medgeneracijskih dejavnosti. Skupaj gradimo solidarnost ob skupnem učenju, delimo izkušnje in se učimo spoštovanja in upoštevanja drugačnih. Otroci in starostniki so fizično, čustveno in duhovno vključeni v razvoj v odnosu do sebe, drugih in okolja. Dobrobit temelji na družbenem pogledu, kjer imajo vsi udeleženci možnost doseči svoj potencial in vsi prispevajo k razvoju aktivnega načina življenja. Udeleženci dejavnosti, ki jih organiziramo, so otroci, babice in dedki, varovanci in uslužbenci Zavoda sv. Terezije in vzgojiteljice vrtca. Skupaj gradimo solidarnost ob skupnem učenju, delimo izkušnje in se učimo spoštovanja. S primeri dobre prakse smo medgeneracijsko povezani, razveseljujemo starejše, otroci pa se učijo odgovornosti, spoštovanja do starejših kot tudi premagovanja stereotipov. Projekt bom predstavila v interaktivni obliki, na koncu pa bom udeležence povabila v diskusijo (Kaj druženje pomeni za starejše, kaj bodo s tem pridobili otroci?). Rezultat predstavitve bo poudarek na izginjanju vrednost, katere poskušamo okrepiti na način, ki je zanimiv za otroke in starejše. DVORANA DONAT SVETLOBA, SENCE ALENKA SETNIKAR Vrtec Hansa Christiana Andersena, Ljubljana Tema prispevka je igra s svetlobo in senco. Preko posnetka bo prikazano na kakšen način so jo otroci spoznavali, kako so bili motivirani. Do te vsebine smo prišli, ko si je strokovna delavka v okviru sodelovanja v projektu Comenius (praznovanje Sv. Lucije in svetlobe) zaželela za svoj rojstni dan, da bi otroci v vrtec prinesli svetilke. Opazili sva, kako zelo so bili otroci navdušeni, da jim je bilo zelo zanimivo, ter da jih je ta igra zelo pritegnila. Zato sva vsebino še razširili in otroci so sami načrtovali igro po kotičkih. V posneti dejavnosti je razvidna aktivnost otrok, bogato učno okolje, 53

54 možnosti raziskovanja, preučevanja, spoznavanja, dopolnjevanja, opazovanja in eksperimentiranja. Okolje je otrokom nudilo izzive, ob vsem tem so gradili in nadgrajevali znanje, ter uživali, saj so to dojemali kot igro in ne kot učenje. Otroci so imeli pomembno vlogo, pomagali so si med seboj, iskali rešitve. Na voljo so imeli veliko nestrukturiranega materiala, kar jih je spodbujalo k raziskovanju. Interakcija je tekla med otrok-otrok in vzgojitelj-otrok. Otroci so ob odprtih vprašanjih ali ob lastni aktivnosti razmišljali in prišli do določenih rešitev. V igri je opazen konstruktivizem. Opaziti je vlogo strokovnih delavk kot koordinatork. Prispevek bo v obliki ogleda posnetka dobre prakse. Udeleženci bodo imeli nalogo, da posnetek ogledujejo skozi določeno področje kakovosti. Sledila bo kritična analiza strokovnih delavk, ki vodiva oddelek na posnetku. Nadalje bom udeležence s provokativnimi vprašanji spodbudila k strokovnemu razmišljanju, analizi posnetka in debati. Prikazati si želimo kako se konstruktivizem izvaja v praksi. Prispevek bo dodana vrednost konference, ker se bomo na podlagi primera iz prakse, učili analize posnetkov, samokritike, konstruktivne strokovne debate in nadgradnje lastne prakse. FOTOGRAFIRANJE POVRŠJA ZEMLJE PRI POUKU V DRUGI IN TRETJI TRIADI JURE RADIŠEK OŠ Franja Malgaja Šentjur V predstavitvi povzemam primer dobre prakse uporabe spleta pri pouku geografije in računalništva v drugi in tretji triadi na OŠ Franja Malgaja Šentjur, kjer smo kot prva šola v Slovenije izvedli fotografiranje Zemljinega površja s krova Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in želimo to izkušnjo prenesti med ostale šole. Izobraževalni program Sally Ride EarthKAM, ki poteka pod pokroviteljstvom Ameriške vesoljske agencije (NASA), omogoča učencem edinstveno perspektivo pogleda na Zemljo iz vesolja. Cilj programa je izboljšanje kakovosti izvajanja naravoslovnih vsebin, dvig IKT kompetenc učitelje in učencev, razvijanje samostojnega učenja in dela z računalnikom oz. spletom ter usvajanje angleškega jezika. Izvajanje programa poteka interaktivno v angleškem jeziku med učenci in Nasinim spletnim portalom, pri čemer je učiteljeva vloga zgolj usmerjevalna, učenci pa po želji izbirajo njim zanimiva območja za fotografiranje. Tako pridobljene fotografije so lahko odlična osnova za delo pri pouku geografije, fizike, naravoslovja, tehnike in tehnologije, umetnosti in še kje. Ker je vsaka fotografija učenčevo avtorsko delo, imajo te poleg izobraževalne tudi osebnostno noto. Udeležence konference bom seznanil z vsemi tehničnimi pogoji, ki so potrebni za uspešno izvedbo fotografiranja Zemljinega površja, od postopka registracije in prijave na spletni strani programa, do demonstracije fotografiranja željenega površja na Zemlji. V nadaljevanju bom predstavil praktično uporabo fotografij pri pouku geografije, s katerim lahko lažje dosežemo nekatere učne cilje, popestrimo pouk in izboljšamo motivacijo učencev ter njihovo sposobnost samostojnega učenja. V primeru, da bo na dan konference mogoč neposreden stik z ISS, bo predstavitev interaktivna za vse udeležence konference, ki bodo s sabo imeli ustrezno mobilno napravo (prenosnik, telefon). ANALIZA UČINKOV DELA ROMSKIH POMOČNIKOV IZ VIDIKA UČITELJEV, STARŠEV IN OTROK MARTA LICARDO Pedagoška fakulteta UM, Maribor Trije večji problemi pri izobraževanju romskih otrok so: slabo znanje ali neznanje slovenskega jezika, pogosto izostajanje romskih otrok od pouka ter nezainteresiranost romskih staršev za vzgojo in izobraževanje njihovih otrok. V zadnjih letih je bil v Sloveniji izvajan projekt Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, v okviru katerega so bile zastavljene aktivnosti za spoprijemanje s problematiko izobraževanja romskih otrok. Novost je bila uvedba romskih 54

55 pomočnikov na razredni stopnji osnovne šole. V prispevku predstavljamo analizo rezultatov dela romskih pomočnikov na štirih mariborskih osnovnih šolah na področjih: a) prisotnost romskih otrok pri pouku, b) učni uspeh romskih otrok, c) znanje slovenskega jezika in d) sodelovanje s starši romskih otrok. Za učitelje se je kot dobrodošla izkazala uvedba dodatnega strokovnega delavca za pomoč romskim otrokom, saj so tako bili delno razbremenjeni pri pedagoškem procesu. Medsebojno sodelovanje učitelji in romski pomočniki ocenjujejo kot dobro. Rezultati kažejo, da so pozitivne spremembe nastale predsem pri učnem uspehu romskih otrok in pri sodelovanju s starši. Učitelji in strokovni delavci šole opažajo, da starši zaradi dela romskih pomočnikov sodelujejo bolje, bolj pogosto prihajajo na pogovorne ure, izboljšal se je učni uspeh romskih učencev. Analiza intervjujev z romskimi starši in njihovimi otroki je pokazala, da oboji sprejemajo romske pomočnike kot most med družino in šolo. Udeleženci bodo pridobili vpogled v delo romskih pomočnikov, zlasti učinkov njihovega dela z vidika učiteljev, romskih otrok in staršev. Poglobili bodo razumevanje problematike integracije in inkluzije romskih otrok na razredni stopnji osnovne šole, po predstavitvi bo potekala diskusija. KAISER RESTAVRACIJA GIBANJE SKOZI PRAVLJICO Z GLASBO MARJETKA LEKŠE OŠ Leskovec pri Krškem, Enota vrtec Otrok za svoj razvoj potrebuje gibanje. V predšolskem obdobju moramo otroku omogočati učenje preko gibanja in igre z aktivno vlogo. V prispevku Gibanje skozi pravljico z glasbo želim predstaviti medpodročno povezovanje gibanja, jezika in glasbe. Predstavitev vsebuje novejša teoretična izhodišča medpodročnega povezovanja, pojasnjuje pomen predšolskega obdobja in vlogo vzgojitelja v otrokovem razvoju. Skozi primere iz prakse predstavim poglobljeno seznanjanje otrok s pravljicami Pod medvedovim dežnikom, Palček Pohajalček in Palček Smuk. Otroci svoja doživetja izrazijo skozi glasbo in gibanje. Izhajajoč iz teorij o otrokovem razvoju, pomenu gibanja za otroka, možnosti povezovanja področji gibanje, jezik in glasba, kot del umetniškega področja, predstavim tri praktične primere priprave na gibalno/športno aktivnost z elementi pravljice in glasbe. Pri otrocih sem sproti opazovala in beležila ali so aktivno sodelovali ali je pravljica z glasbo otroke spodbudila h gibanju, kako in katere naravne oblike gibanja so otroci izvajali, na kakšen način so izražali svoja doživetja pravljice z glasbo in ali je prihajalo do interakcije. Po vsaki gibalni/ športni aktivnosti sem opravila evalvacijo dela in odzivov otrok. Glede na velik interes otrok in skupne ugotovitve po izvedeni evalvaciji lahko sklepam, da so otroci aktivno sodelovali, dajali pobude za aktivnosti in poglobljeno spoznali pravljice ter svoja doživetja izrazili v gibalnem delu. Poleg tega bi želela izpostaviti pomen timskega dela v oddelku, ki omogoča kvalitetni vzgojno izobraževalni proces, posamezniku pa da možnost uveljavljanja svojih kompetenc in povezovanja teoretičnega znanja s prakso. Sama predstavitev poteka preko Power Pointa, kar omogoča udeležencem vizualno spremljanje ključnih točk in fotografij otrok udeleženih v vzgojno izobraževalnem procesu. Na podlagi teorij in praktičnih primerov bodo udeleženci spoznali inovativne, zanimive pristope dela z otroki na področju gibanja v povezavi s področjem jezika in glasbe. Udeleženci bodo seznanjeni, kako lahko s pravljico in glasbo spodbudimo otroke h gibanju, omogočimo celostno vključevanje v gibanje in spodbujamo njihov razvoj. 55

56 SPREMLJANJE GIBALNEGA RAZVOJA OTROK PRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA IN OBMOČJE BLIŽNJEGA RAZVOJA NATAŠA ŽIVKOVIČ Spremljanje otrokovega gibalnega razvoja omogoča individualizirano in diferencirano nadaljnje načrtovanje dejavnosti v območju bližnjega razvoja. Obenem omogoča opazovanje otrokovega načina učenja, konstruiranja znanja, potreb ter vstopanja v interakcijo z drugimi - bodisi z otroki, vzgojitelji oziroma drugimi odraslimi - ter omogoča načrtovanje motorično spodbudnega učnega okolja z različnimi izzivi, tveganji in namernimi oblikami pomoči, ter otroku najbolj pomembne igre. Udeležencem bomo na predstavitvi prispevka predstavili primer spremljanja gibalnih sposobnosti otrok starih od enega do dveh let. Opazovali smo grobomotorične in finomotorične gibalne sposobnosti ter na podlagi spremljanj načrtovali gibalne dejavnosti v območju bližnjega razvoja. Pri tem smo bili pozorni na objektivnost, upoštevali smo kontekst dogajanja. Sodelovali smo s starši, ki so pomembno pripomogli k razumevanju in načrtovanju gibalnih nalog. Načrtovanje mora potekati na vsebinski ravni katere gibalne izzive ponuditi v območju bližnjega razvoj,katere rekvizite in pripomočke. Načrtovali smo različne oblike naravnih oblik gibanja. Razdelili smo jih v sedem sklopov, znotraj katerih so bile razdeljene dejavnosti. Ti sklopi so naravne oblike gibanje, upravljanje s prsti, rokami in nogami, vzpostavljanje in ohranjanje ravnotežja v različnih položajih / med gibanjem, elementarne igre, plesne igre, dejavnosti v ritmu, osnovne dejavnosti z žogo. S pomočjo prosojnic, fotografij in posnetkov si bomo ogledali primere gibalnih dejavnosti, ki smo jih izvajali. Ob konkretnih primerih bomo skušali odgovoriti na vprašanje koga, kdaj, kako in zakaj načrtno opazovati, katere so najpogostejše napake in dileme pri opazovanju in interpretaciji. Udeleženci so bojo seznanili z različnimi tehnikami opazovanja ter zaključili predstavitev prispevka z razmislekom o vprašanju izboljšanja lastnega načrtnega opazovanja. UPORABA RUTK PRI URI ŠPORTA DOLORES PALINKAŠ Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna Predšolska in mlajša šolska doba sta izjemno pomembni za razvoj otrokovih motoričnih sposobnosti. To je obdobje, ko je organizem najbolj plastičen in dojemljiv za različne dražljaje in obremenitve zlasti kratkotrajne. Daljša koncentracija je usmerjena samo na nove, zanimive in konkretne predmete. Športne dejavnosti prilagodimo otrokovim sposobnostim, potrebam in predznanju. Otroci imajo zelo bujno domišljijo, zato jim poskušamo šport približati skozi igro. Ruta je improviziran pripomoček pri ritmični gimnastiki in je nadomestek traku. Vendar z današnjo predstavitvijo ure ne bom posegala v gimnastično področje, pač pa na področje osnovne motorike. Pri otrocih poleg razvoja osnovnih motoričnih sposobnostih, razvijamo gibalno estetsko ustvarjalni občutek in pravilno držo telesa. Ura je predvsem namenjena vzgojiteljicam, učiteljicam prve in druge triade, športnim pedagogom, ker bo: popestrila in naredila zanimivejše ure športa, z rutkami bodo otroci lahko izrazili svojo ustvarjalnost in domišljijo. Veliko pozornost pa ravno pri teh vajah lahko posvetimo pravilni telesni drži in krepitvi mišic stopalnega loka. Predstavila pa bom uporabo rutk v vseh treh sklopih učne ure: igrice in vaje, ki so namenjene pripravljalnem delu ure, glavnem delu in zaključnem delu ure. Z mlajšimi izvajamo osnovne elemente gibanja z ruto. Vse vaje,ki jih izvajamo morajo biti izvedene z obema rokama ne glede ali je otrok desničar ali levičar. Z ruto se igramo in uporabljamo domišljijo pri izvedbi likov. Na koncu lahko vadbo zaključimo z igrico, štafeto ali z sestavo vaje. Za otroke so te vaje atraktivne že zaradi uporabe raznobarvnih pisanih rutk, ki jih lahko naredimo tudi sami. Prednost teh vaj, pa je da ne zahtevajo velikega prostora, pač pa jih lahko izvajamo v učilnici ali na hodniku. Posebno pozornost pri uri pa je potrebno posvetiti varnosti otrok (zaščita radiatorjev, odmik predmetov z ostrimi robovi..). Udeležence bom seznanila z različnimi načini uporabe rutk pri gibalnih vajah. 56

57 DVORANA ALLEGRO DVIG SAMOZAVESTI OTROKA - ENAKE MOŽNOSTI ZA VSAKEGA MELITA LEVAK OŠ Leskovec pri Krškem, Enota vrtec Pedagoško področje kakovosti: Interakcije. Načelo 1.2: Pedagogove interakcije spodbujajo razvoj učeče se skupnosti, v kateri vsak posamezni otrok čuti pripadnost in podporo pri doseganju ciljev. Kaj: Predstaviti želim, na kakšen način lahko vsem otrokom omogočamo, da izrazijo svoje želje, kljub primanjkljaju na govornem področju. Zakaj: Zavedamo se, da otrok, ki se zaradi govornih ovir ne more enakovredno vključevati v proces, izgublja svojo pozitivno samopodobo, se ne počuti dobro in varno v okolju. Predstavljeni primer je eden od načinov, kako lahko vsakemu otroku omogočimo izražanje nekaterih svojih želja. Aktivno opazovanje otroka in prepoznavanje njegovih potreb in njegovih ovir vodi v individualizacijo, ki pa tukaj ni očitna. Vsi otroci sodelujejo in si lahko pomagajo z opisanimi aplikacijami. Otrok zato nima občutka, da je zanj kaj drugače kot za ostale. Ob izražanju svojih želja razvija svoj občutek pripadnosti skupini in da je pomemben člen skupine, kar vpliva na njegovo samopodobo. Predstavljeni primer omogoča vsem otrokom, da izrazijo svoje želje, kljub primanjkljaju na govornem področju. Mislimo, da lahko na ta način omogočimo izražanje želja in vključevanje v dnevne dejavnosti tudi otrokom, ki jim slovenščina ni materni jezik in/ali imajo težave pri sporazumevanju. Kako: Ob besedni razlagi in slikovnem gradivu bomo predstavili konkreten način, kako omogočiti otroku, da izrazi svojo željo in s tem pripomore k oblikovanju poteka dejavnosti. Predvideni rezultati: Udeleženci konference bodo seznanjeni s prakso, ki je v našem oddelku prinesla dobre rezultate. Predstavili jim bomo potek dejavnosti, kako smo otrokom, tudi tistim s primanjkljajem na govornem področju, omogočili izražanje svojih želja. * Do objave programa s strani avtorja nismo prejeli popravka prispevka. SOCIALNO IN ČUSTVENO UČENJE OTROK Interaktivna delavnica FANIKA BALIČ Vrtec Pobrežje Maribor Socialni in emocionalni razvoj otrok predstavlja temelj za njihovo uspešno življenje. Otroci se v predšolskem obdobju učijo spoznavati ter regulirati svoja čustva in vedenje, zaupanja vase in v druge, samostojnosti in iniciativnosti, gradijo svojo identiteto ter se učijo povezovanja z drugimi. Prav zaradi tega potrebujejo kakovostno načrtno in sistematično socialno in emocionalno učenje. V delavnici želimo: Predstaviti razloge, zakaj je pomembno spodbujati socialno in čustveno učenje otrok v predšolskem obdobju, ugotoviti, katere strategije uporabljamo v praksi za spodbujanje socialnega in emocionalnega učenja v vrtcu ter predstaviti strategije, ki jih uvajamo v prakso za spodbujanje razvoja socialnih kompetenc, sposobnosti samoregulativnega vedenja, reševanja konfliktov, vzpostavljanja interakcij ter razvijanja pozitivnih medsebojnih odnosov in sodelovanja (pozitivna disciplina, oddelek kot skupnost, oddelčna srečanja ali sestanki, izbira odgovornosti, rutine, kolo izbire, pravila aktivnega poslušanja, zgodbica Želva.). S predstavljenimi strategijami želimo obogatiti nabor strategij, ki jih lahko vzgojitelji uporabljajo pri zagotavljanju spodbudnega učnega okolja na področju socialnega in čustvenega učenja otrok ter razvijanju pozitivnega želenega 57

58 vedenja oziroma življenjskih veščin. Delavnica bo potekala interaktivno z mini predavanjem in delom v skupinah. V delavnici bomo pregledali drugo načelo kakovosti, s ISSA pedagoškega področja kakovosti Strategije poučevanja, ki se glasi:»pedagog uporablja strategije poučevanja, ki spodbujajo emocionalni in socialni razvoj«. Udeleženci bodo za vsak posamezni kazalnik zbrali dejavnosti, ki jih izvajajo v praksi. Ob Power point prezentaciji bomo predstavili nove strategije, nadgradili strategije, ki se že uporabljajo v praksi ter spodbudili izmenjavo mnenj in izkušenj. MALA SEJNA SOBA ZAGREB RAZISKOVALNI KOTIČEK PRI NAJMLAJŠIH V VRTCU BLANKA STRGAR VVZ Kekec Grosuplje Predšolski otroci raziskujejo svet z vsemi svojimi čutili. Predmete spoznavajo tako, da z njimi eksperimentirajo. Raziskovanje je zanje eden od najpomembnejših načinov učenja. Zato sva se s sodelavko odločili, da najmlajšim otrokom omogočiva spoznavanje različnih materialov v raziskovalnem kotičku. V igralnici smo imeli vse leto postavljen»vodni«kotiček. Otrokom sva glede na njihov interes ali trenutno temo ponudili različne materiale. Z raziskovanjem različnih materialov so se otroci učili ter razvijali spretnosti in sposobnosti na vseh razvojnih področjih. Predstavila bom nekaj materialov, ki so bili za otroke še posebno zanimivi: Aluminijevo folijo v roli in kolute trakov iz papirja so prosto razvijali. S snegom smo napolnili različne posode. V naslednjih dneh sva prinesli v kotiček še ledene kocke. Spoznavali smo tudi toaletni papir (suh/moker) in pisarniški papir iz stroja za razrez. Pri temi Nogavička se igra z nami smo se igrali z lutkami. Mivko smo zamenjali s koščki stiroporja. Ko smo začeli s temo o kužkih, so igri s stiroporjem dodajali svoje plišaste in plastične kužke ter njihove posodice, škatlice, tulce. Pri igri z zemljo so snov prijemali, stresali v posode, pozneje pa sadili vanjo različne rastline. Škrob smo mešali z vodo, ga obarvali in z njim ustvarjali slike na trdi podlagi. Raziskovalni kotiček smo napolnili tudi z moko, otroškim oljem in kamenčki. S kamenčki so odtiskovali, jih barvali, izdelovali mozaik Letos, ko so otroci stari 2 3 leta, nadaljujemo z raziskovalnim kotičkom, in sicer s senzoričnimi pladnji. Za otroke je to način učenja, prijetno druženje ob zanimivem opravilu in tolažba ali počitek po aktivnem dnevu. Moj namen je spodbuditi vse vzgojiteljice k uporabi raziskovalnega kotička v prvem starostnem obdobju, saj imajo tako otroci možnost prostega raziskovanja in odkrivanja različnega materiala na edinstven način. IGRAJE Z MATEMATIKO-PO KORAKIH DO MATEMATIČNEGA ZNANJA MATEJA FUNKL Vrtec Galjevica, Ljubljana Matematične izzive srečujemo vsakodnevno-doma, v vrtu, v okolju. Že v zelo zgodnjem otroštvu lahko otroka sistematično seznanjamo z matematiko. Otroci so pri tem aktivni akterji, z lastnim učenjem in pridobivanjem izkušenj gradijo na svojem matematičnem znanju. Zelo pomembno je, da se matematiko učijo postopoma z različnim mate- 58

59 matičnim izdelanim materialom, matematičnimi igračami, v spodbudnem okolju in da imajo dovolj časa pri reševanju matematičnih problemov. Spodbudno dejstvo pri učenju matematike majhnih otrok je, da se le-ti ob reševanju matematičnih problemov učijo o matematičnih pojmih in strategijah (De Corte,1996). V prispevku želim prikazati, kako že najmlajši otroci (v oddelku od 2-3 leta) uporabljajo matematiko v igri in tudi v načrtovanih dejavnostih. Vloga in interes vzgojitelja je tako ključni element pri usvajanju matematičnih znanj, spretnosti in stališč, ki zaznamujejo matematično kompetenco. Znanja, ki smo jih povezali z matematično kompetenco so predvsem matematični izrazi, razumevanje matematičnih vsebin, logična matematična mišljenja in predstave. Želim poudariti, da je zelo pomembno,da otroci že v predšolskem obdobju pridobijo prijetne matematične izkušnje, ob katerih sproščeno razvijajo starosti ustrezno mišljenje, spretnosti in izražanja. V prispevku bom predstavila naslednje matematične procese in pojme: predštevilsko obdobje (razvrščanje, urejanje, vzorci, relacije), števila (razumevanje številske predstave in štetje v pravilnem vrstnem redu), oblike (krog,trikotnik, kvadrat) in preprosto obdelavo podatkov (drevesni in Carrolov diagram). V nadaljevanju prispevka bom izpostavila predštevilsko obdobje razvrščanja predmetov, igrač in naravnega materiala. Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na dano značilnost. Pri razvrščanju otroke spodbujamo k opazovanju in s tem vzpostavimo matematični red določene skupine. Želela bi poudariti pomen naravnega materiala pri reševanju matematičnih izzivov in različnih matematičnih nalog. Predstavila bom različno izdelane pripomočke, utrinke v oddelku pa bom predstavila s pomočjo računalniške prezentacije. Udeležence bom seznanila s pridobljenimi rezultati pri igri z matematiko. OBLIKE OKOLI NAS / SHAPES AROUND US LIDIJA VODEB OŠ Elvire Vatovec Prade, Koper Na OŠ Elvire Vatovec Prade se zavedamo, da ima zgodnje učenje tujega jezika mnogo prednosti, zato na soli izvajamo izbirno, eno uro tedensko angleščino v 1. razredu. V oddelku, kjer poučujem angleščino delam po metodologiji korak za korakom in učenci dobro poznajo možnosti izbire in samostojnega sprejemanja odločitev. Teme pri pouku tujega jezika se navezujejo na vsebine drugih predmetov v prvem razredu. Kot govori metodologija korak za korakom je bistvenega pomena, zavedanje, da je to proces, ki se postopno razvija in izhaja iz interesa otrok. Pri učni uri, ki jo bom predstavila, smo obravnavali oblike (shapes), ki pa so jih učenci v svojem maternem jeziku že poznali. Učence spodbudim z zgodbico in tako zbudim njihovo radovednost, željo po učenju, potrebo po sporazumevanju in jih navajam na sposobnost posnemanja ter izgovarjanja novih, neznanih besed. Med učenci je vidna razlika v predznanju in njihovih govornih veščinah, vendar je moje delo naravnano k spodbujanju in medsebojnem sodelovanju. Moj prispevek bo predstavljen s krajšimi posnetki poteka učne ure in prikazom dejavnosti s pomočjo v naprej pripravljenih aplikacij za učence. Udeleženci bodo videno lahko vnesli v svoje delo z otroki, kajti didaktični material lahko oblikuješ za vsa področja, tako v vrtcu kot v šoli. Oblikovala sem spodbudno okolje za učenje in omogočila razvoj samopodobe učenca. Prednost učenja angleščine v prvem razredu vidim v tem, da je poleg daljše izpostavljenosti jeziku tudi strpnejši odnos do drugačnosti. Učenje pozitivno vpliva na otrokov spoznavni razvoj. Udeleženci bodo lahko videli kako prvošolci sprejemajo tuj jezik, kako se vidno odzivajo na dane aktivnosti in kako pridobivajo jezikovne veščine. 59

60 SOBOTA 12: DVORANA TEMPEL BUILDING PROFESSIONAL LEARNING COMMUNITIES IN CROATIAN SCHOOLS SANJA BRAJKOVIĆ, MAŠA KOMADINA OA Step by Step, Zagreb, Croatia Experience with onetime forms of professional development of teachers like seminars, workshops, conferences, or lectures, has shown the need of continuous professional development opportunities within the school/kindergarten. The process of developing professional learning communities (PLC) of educators in Croatian schools/kindergartens will be presented, including the training of PLC leaders and follow-up support to PLC leaders, the structure of PLC meetings, and supporting materials used. The interactive workshop will simulate the meeting of a professional learning community, involving participants in discussion about the quality of teaching on some aspect of teachers work and using ISSA s Definition of Quality Pedagogy. Participants will be invited to join discussions on advantages, disadvantages, and challenges of this type of professional development of educators. DVORANA STYRIA VLOGA VZGOJITELJA PRI ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTNIH PEDAGOŠKIH PRISTOPOV V ODDELKU, V KATEREGA SO VKLJUČENI DEPRIVILIGIRANI OTROCI EVA SEMOLIČ Vrtec Galjevica, Ljubljana Kot ugotavljajo študije OECD (2012) so ukrepi, s katerimi si družba prizadeva za enake možnosti na področju izobraževanja svojevrstna»investicija«v socialni kapital. Socialni kapital pomeni socialne mreže in aktivno participacijo socialnemu okolju in se razume kot družbeni vir, ki je last vseh in so do njegovih učinkov upravičeni vsi člani družbe, saj so le-ti predpogoj za medsebojno sodelovanje, solidarnost in medsebojno zaupanje (Marovič, 2010). Najpomembnejše pri razumevanju tega termina je»investiranje v medsebojne odnose, socialno izmenjavo, razvoj skupnosti ter stopnjo zaupanja in varnosti. Socialni kapital torej omogoča socialno vključevanje posameznika v skupnost«(marovič, 2010, str. 259). Razen tega je James Heckman ekonomist in Nobelov nagrajenec ugotovil, da ima predšolska vzgoja, ki je visoko kakovostna in dostopna vsem slojem in etničnim skupinam tudi ekonomske učinke; omogoča tudi splošen dvig izobraževalnih dosežkov. Kot nakazujejo longitudinalne raziskave, so prav otroci depriviligiranih skupin tisti, ki potencialno največ»pridobijo«, če so vključeni v visoko kakovostne vrtce. Široko dostopen in kakovosten sistem predšolske vzgoje ima širše in dolgoročne pozitivne posledice, ki se kažejo v boljšem zdravju, zmanjšani možnosti tveganih vedenj, močnejšem civilnem in socialnem delovanju. Socialno vključeni in angažirani posamezniki pa pomenijo tudi večje družbeno zaupanje oz. socialni kapital (OECD, 2012). 60

61 Na začetku prestavitve bomo izhajali iz zgoraj navedenih študij. V nadaljevanju bomo predstavili vlogo vzgojitelja, ki s svojim učinkovitim pedagoškim pristopom uspešno vključuje depriviligirane otroke iz socialno ogroženih skupin in otroke priseljencev v kakovostno vzgojo in izobraževanje. Z vzgojiteljevo pomočjo lahko otroci spoznajo, da je izobraževanje prijetno in smiselno in vodi do kvalitetnejšega življenja. Predstavitev bo v Power Point obliki, z opornimi točkami, ob katerih bomo utemeljevali svoja spoznanja na omenjeno tematiko. Za zanimivejšo predstavitev prispevka bomo vključili slikovni material. Udeleženci bodo spoznali, da se je vredno za vsakega otroka posebej potruditi in vzpostaviti zaupen, medsebojni odnos, ki je temelj za zdravo družbo. LUTKE NA OBISKU V ROMSKI SKUPNOSTI JUDITA RAJNAR, TAJA OŽBOLT ILAŠ VVZ Kekec Grosuplje Udeleženci bodo seznanjeni s projektom»zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem«. ki jih tim vzgojiteljic ter vodstvo VVZ Kekec Grosuplje v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom izvaja v romskem naselju Smrekec v Grosuplju. Dejavnosti potekajo z željo medsebojnega zbliževanja, zaupnja, prepoznavanja potreb in željo, da bi bilo v naš vrtec vključenih več romskih otrok. Verjamemo, da bi se s tem povečala dobrobit romskih otrok ter njihovih staršev, saj bi se s socializacijo v vrtcu lažje vključili v širše okolje, s kakovostnim izvajanjem predšolskih programov bi jim olajšali prehod v šolo, opolnomočili bi njihove starše, hkrati pa bi tudi diskriminatorno okolje z vključitvijo vsaj delno premagovalo bariere ter precej zakoreninjene stereotipe ter predsodke o romski skupnosti. V preteklem letu smo kot medij povezovanja in zbliževanja uporabili lutko ter v lokalni skupnosti izvedli lutkovno predstavo, katere so se udeležili tako romski kot neromski otroci. Nekaj romskih otrok je tudi že obiskalo naš vrtec, v prihodnje pa si želimo v vrtcu kontinuirano izvajati delavnice in srečanja za romske predšolske otroke in njihove starše. V prispevku bodo izpostavljene tudi dileme, ovire in pobude na katere smo naleteli v preteklem letu in jih aktivno rešujemo to šolsko leto z zavedanjem, da lahko stvari, pogoje in odnose spreminjamo le korak za korakom, pa naj gre pri tem za jezikovne ovire, predvsem pri delu s predšolskimi otroci, za vzpostavljanje zaupanja med strokovnimi delavkami in starši ter samo zaupanje romskih staršev v javni vrtec kot institucijo. Predstavitev teme (delavnic v romskem naselju) bo potekala ob powerpointu (pričakovanja, izvedba, evalvacija delavnic, načrti in želje v prihodnjem letu), sledil pa bo pogovor in diskusija z udelezenci. ZGODBA NEKEGA VRTCA - ZGODBICA JEKIŠKARO VRTICIŠKARO - PRVI KORAKI DO ZNANJA PO POTI OD ZAUPANJA STARŠEV DO VKLJUČITVE OTROKA V VRTEC MAJA KORETIČ, TEJA MEŠIČEK, SARENKA HUDOROVAC, OLIVERA MIRKOVIĆ OŠ Leskovec pri Krškem in CŠOD, Ljubljana Člani tima Vrtca Kerinov Grm želimo predstaviti, kako s celostnim pristopom in postopoma v vrtec vključujemo romske otroke iz socialno ogroženih okolij že od najzgodnejšega obdobja in se trudimo zagotoviti enake možnosti, pravice in temeljne pogoje za njihov vsestranski razvoj in napredek glede na potencial vsakega posameznega otroka. Prikazali bomo, zakaj je v nekaterih okoljih še vedno pomembno, da je vrtec v domačem okolju. Le z upoštevanjem kulture, različnosti in demokratičnih vrednot ter z gradnjo partnerstva med pedagogi, družinami in drugimi člani skupnosti lahko ustvarimo temeljne pogoje za uspešnejše otrokovo nadaljnje učenje, razvoj ter inkluzijo. Zavedamo se, da imajo vsi otroci enake pravice in ob izenačenih pogojih tudi primerljive potenciale. Romski otroci so žal še vedno pogosto izločeni in potisnjeni na rob družbe. Še vedno mnogi otroci»ne obstajajo«,»pozabimo nanje«in niso del 61

62 družbe in družbenih procesov. Če želimo, da bi zrasli v zadovoljne, odgovorne in samostojne državljane Slovenije, jim moramo zagotoviti vključitev v vrtec v najzgodnejšem obdobju. Tako si gradijo pozitivno samopodobo in samostojnost, se čustveno razvijajo in socializirajo, vsestransko napredujejo ter v dvojezičnem okolju poleg materinskega jezika pridobijo še znanje jezika večinskega prebivalstva, v katerem poteka vzgojno izobraževalni proces. Izjemno pomembno je tudi vzporedno, vsakodnevno delo s starši, ki s svojimi vrednotami, kulturo in socialno-materialnimi bivalnimi pogoji vplivajo na njihovo življenje in vključevanje v družbo in institucije. Ob slikovnem gradivu bomo s konkretnimi primeri predstavili naše glavne aktivnosti, inovativne pristope in načine povezovanja s katerimi zagotavljamo romskim otrokom pogoje za vključevanje v vrtec. Predstavili bomo dosedanje rezultate našega dela in konkretne učinke našega programa ter izpostavili tudi ovire s katerimi se srečujemo. DVORANA DONAT KOTIČKI KOT SPODBUDNO UČNO OKOLJE SELMA ŠALIKA Vrtec Murska Sobota Tema za katero sem se odločila in bi vam jo rada predstavila, je uvedba igralnih kotičkov v oddelku. Igralne kotičke smo začeli oblikovati in uvajati v 1. starostnem obdobju in sicer pri otrocih starih 2-4 let. Ko so bili otroci stari 3-5 let, smo vse police, zaboje in igrače označili z barvnimi trakovi, tako da so otroci vedeli, kje imajo igrače svoje mesto, kam jih morajo pospraviti. Ko so bili stari 4-6 let, smo dodali še osebne oznake otrok, ki so jih otroci obesili v igralnih kotičkih, v katerem so bili aktivni oz. dejavni. Za predstavitev tega procesa skupnega delovanja sem se odločila zato, ker je bil nadvse uspešen in učinkovit. Otroci so bili pri tem glavni akterji, pobudniki in oblikovalci igralnih kotičkov. S sodelavko sva jih pri vsem tem usmerjali, spodbujali in jim po potrebi pomagali. Ob vsem tem, kar smo počeli so otroci uživali, se veselili, bili ustvarjalni in kar je najbolj pomembno, vsak je k temu nekaj prispeval. Na ta način sva s sodelavko pri njih vzbudili samozaupanje in pripadnost skupini. Proces uvajanja igralnih kotičkov bom predstavila preko Power Point predstavitve, ob pomoči fotografij, z vmesno razlago in končno diskusijo. V uvodu bom na kratko opisala temeljne značilnosti učnega okolja po metodologiji Korak za korakom. Udeleženci konference bodo seznanjeni s postopno uvedbo igralnih kotičkov pri mlajših otrocih in kako pomembno je, da otroci pri tem tudi sami sodelujejo. Ob moji predstavitvi bodo udeleženci pridobili nova spoznanja; kako mora biti spodbudno učno okolje oblikovano, da so zagotovljeni interesi otrok in s tem pokrita vsa področja dejavnosti, ki so potrebna za otrokov razvoj. Če si udeleženci želijo, da bodo otroci v oddelku imeli možnost izbire, pozitivne odnose med seboj in obenem vzdrževati urejenost kotičkov, jih bo moja predstavitev spodbudila k uvedbi igralnih kotičkov v oddelku. ŽABICA ROZIKA - MASKOTA ODDELKA ANA VRHOVEC VVZ Kekec Grosuplje Žabica Rozika je projekt na ravni VVZ Kekec Grosuplje v okviru metodologije Korak za korakom in je bila maskota oddelka Žabice v enoti Zvonček, starost otrok pa je bila 4-6 let. Žabica Rozika je družine obiskovala od meseca oktobra 2014 naprej, in sicer vsak vikend je obiskala drugega otroka. Čez teden je bila prisotna v vrtcu pri načrtovanih in spontanih 62

63 dejavnostih, jutranjem krogu, sprehodih in drugih aktivnostih. Primer dobre prakse je potekal v vrtcu in doma pri družinah, poudarek je bil na sodelovanju vrtca in družine ter na participaciji družin v oddelek. Izvajal se je na vseh možnih lokacijah: telovadnica, igrišče, dom, igralnica, kulturne in družbene ustanove, travnik, gozd, pomladni vrtec na kmetiji S pomočjo maskote smo sprejemali in vabili družine za sodelovanje ter odkrivali različne poti za participacijo vseh družin v vzgojno-izobraževalne procese ter v življenje učeče se skupnosti. Lahko rečemo, da so otroci dobili večji občutek pripadnosti skupini, posamezni otroci so postali bolj odprti, obogatil se je govor in besedni zaklad, pri vseh pa je bila vidna večja samopodoba. Otroci so s pomočjo maskote urili ročne spretnosti, fino motoriko in samostojnost pri oblačenju oblačil, vezanju vezalk Čutiti je bilo ponos pri vseh otrocih, ko smo brali zapise iz zvezka, okrepilo se je sodelovanje med vrtcem in družinami, prav tako pa tudi sama participacija družin. Udeleženci konference bodo seznanjeni z novo idejo, kako uporabiti maskoto oddelka, s celim procesom izdelave in na kakšen način lahko vse maskoto oddelka vključujemo v svoje delo kot strokovni delavci, prav tako pa kot motivacijo za participacijo družin. Maskoto oddelka in priložen zvezek z vtisi družin si bodo lahko ogledali tudi na predstavitvi. Maskoto oddelka, Žabico Roziko bi predstavila s pomočjo slikovnega gradiva, z maskoto in njenimi pripomočki ter Power Point predstavitvijo. OD SPOZNANJA, DA JE OTROK PRI UČENJU VEDNO AKTIVEN, DO PARTICIPACIJE OTROK V VZGOJI SONJA RUTAR Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Pedagoški inštitut, RRCPI Korak za Korakom V prispevku bomo predstavili različna pojmovanja aktivnosti otrok pri učenju. Današnja pričakovana aktivnost otrok v obliki participacije pri učenju in življenju v učeči se skupnosti izhaja iz Konvencije o otrokovih pravicah; natančneje iz 12. in 13. člena konvencije, ki določata, da imajo otroci pravico do svobodnega izražanja o vseh zadevah, ki so v zvezi z njimi in pravico biti slišani. Interpretacije otrokovih pravic pa so zaradi različnih kulturnih kontekstov ter vrednot okolja, iz katerih izhajajo različne podobe o otroku in s tem pojmovanja poslanstva in ciljev vzgoje, zelo različne. Zagovarjamo tezo, da podoba o otroku in poslanstvo vzgoje, ki temelji na transmisiji znanja in vrednot sicer omogoča aktivnost otrok, vendar onemogoča uvid v perspektive otrok, ki izhajajo iz otrokovih avtentičnih situacij njegovega lastnega življenjskega prostora. Šele lastno izražanje lastnih perspektiv v odnosu z drugimi, z možnostjo prispevanja in deljenja v skupnosti, omogoči vzpostavljanje smisla vzgoje vsem vključenim v proces vzgoje. V diskusiji bo poudarjena razlika med splošnimi razlagami koncepta aktivnosti otrok pri učenju, ki izhajajo iz teorij učenja, navidezno ter dejansko participacijo otrok v vzgoji. Kritično bodo obravnavane navidezne oblike participacije, kot so: dekoracija, manipulacija in participacija s posrednikom. Poudarjena bo razlika med navidezno in dejansko participacijo otrok v vzgoji. V procesu vzgoje je poznavanje pojavnih oblik otrokove aktivnosti v vzgoji pomembno predvsem zaradi profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Profesionalna refleksija, ki temelji na nediferenciranem pojmovanju aktivnosti otrok v vzgoji lahko vodi k dominantnim razlagam učnega procesa in obenem zavira spremembe na področju zagotavljanja participacije otrok v vzgoji. 63

64 KAISER RESTAVRACIJA ŽIVLJENJE NEKEGA RAZREDA KLAVDIJA MIRT OŠ Leskovec pri Krškem Glede na lastno aktivno sodelovanje v programu KZK se po več letih izkušenj in izobraževanja odpirajo novi vidiki in pogledi dela v razredu. Triletna izkušnja z istimi otroki, med katerimi sem spoznavala in se učila o najrazličnejših različnostih med njimi, se zdi kot dober razlog za predstavitev nekaterih segmentov življenja v tem razredu, katere si, po temeljiti analizi, upam omenjati kot primere dobre prakse. V našem razredu je 19 učencev. Od tega devet deklic in deset fantov. Eden ima močno alergijo na jajca, mleko in arašide. Nekateri živijo v mestu, nekateri na vasi. Ena deklica je bila usmerjena v OŠPP. Nekateri se doma pogovarjajo v maternem jeziku, ki ni slovenščina. Nekateri se doma zelo malo pogovarjajo. Dva nosita očala. Eden samo občasno. Dve deklici obožujeta krila. In Robi, ki sicer prihaja iz Kerinovega Grma, skupaj s še dvema deklicama, med poukom pripravi najboljši jabolčni zavitek, da nas razveseli ob koncu pouka, ko njegov IP preprosto več ne vzdrži. O tem bi govorila. In v zvezi s tem o inkluziji, kot nujni, za uspešno izvajanje nečesa v praksi, kar je bilo pred leti zapisanega na papir. Predstavitev bo temeljila na prikazu in komentarju fotografij, nastalih med poukom, ki po mojem prepričanju ponujajo nekatere pokazatelje inkluzije v omenjenem razredu, kakor tudi nekatere, predvsem pozitivne, posledice takšnega načina življenja nekega razreda. Glede na to, da bom v tem času spet v prvem razredu, bi se rada, če bo čas dopuščal, dotaknila tudi opismenjevanja v prvem razredu. Kakšni rezultati so predvideni? Senzibilizacija in odpiranje novih pogledov z medsebojno izmenjavo izkušenj in kritično vrednotenje predstavljenega. SODELOVANJE S STARŠI IN PROGRAM KREPIMO DRUŽINE MARIJA KOS Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica»Strokovno delo se v našem vrtcu pozna, saj je tu veliko otrok, sodelovanje in dobro počutje doma.«to je naša vizija vrtca, ki vključuje sodelovanje s starši, saj se zavedamo medsebojnega sodelovanja in sprejemanja drug drugega. Zelo pomembno je, da ustvarimo medsebojno zaupanje in da skupaj z roko v roki hodimo po isti poti pri razvoju posameznega otroka v skladu z njegovimi razvojnimi kot tudi individualnimi zmožnostmi in posebnostmi. V našem vrtcu pripravljamo različne oblike srečanj s starši, tako formalne kot neformalne oblike. Formalna srečanja so sestanki s starši, pogovorne ure in izobraževanja za starše, neformalna pa športne igre, pohodi, pikniki, čajanke, debatni popoldnevi, ustvarjalne delavnice, nastopi K izbiri in načrtovanju srečanj vključimo tudi starše. Od leta 2011 v našem vrtcu peljemo program Krepimo družine, ki narekuje nov pristop pri preprečevanju zlorab in zanemarjanja otrok v predšolskem obdobju, saj so v tem obdobju otroci najbolj ranljivi in občutljivi. Skozi izobraževanja so vzgojiteljice spoznale, da na tem področju že veliko počnemo, le da smo sedaj to še bolj ozavestile in smo pri sodelovanju s starši osredotočene na krepitev družin, odkrivamo njihova močna področja ter delujemo na petih zaščitnih faktorjih: prožnosti staršev, socilanih mrežah, znanju o starševstvu in otrokovem razvoju, konkretni podpori in otrokovem socialnem in čustvenem razvoju. Če nam torej uspe okrepiti družine, nam uspe zmanjšati tveganje za zlorabo otrok. Na podlagi analize dnevnikov se je število srečanj staršev v oddelku povečalo in na podlagi lastnih izkušenj ugotavljam, da se vedno več družin udeleži srečanj. Vzgojitelji smo tisti člen v verigi, ki povezujemo starše in otroke z vrtcem in skupaj ustvarjamo zadovoljstvo nas vseh. 64

65 VRTEC KOT SREDIŠČE SKRBI ZA KAKOVOST PRISTOPOV V STAROSTI OTROK DO TRETJEGA LETA STAROSTI JERNEJA JAGER, MATEJA REŽEK Pedagoški inštitut, RRCPI Korak za Korakom Vedno bolj se poudarja pomen premisleka in kakovosti v skrbi za otroke mlajše od treh let. V nasprotju z medicinskim pristopom, ki je v skrbi do teh otrok prevladoval v preteklosti, se v zadnjem času uveljavlja»pedagogika skrbi«(rockel 2009, v Framework 2015), ki se nanaša na kakovostno nego otrok do tretjega leta in ki poudarja pomen odnosov v skrbi za male otroke. Ta pristop poudarja, da otroci do tretjega leta starosti razvijajo in učijo prek odnosov, ki jih z njimi vzpostavijo ključne odrasle osebe. Osebe, ki stopajo stik s to starostno skupino otrok morajo zato sodelovati v kulturi razmišljanja, refleksije in dialoga. Vrtec kot institucija, ki otroke vključuje in zanje skrbi, s kadrom, ki se zaveda pomena kakovostne skrbi opravlja in bo v prihodnosti vedno bolj opravljal vlogo povezovalca različnih servisov in posameznikov, ki kakorkoli prihajajo v stik s tako starimi otroki in njihovimi starši. V prispevku bomo predstavili dokument Okvir kakovosti za prakse v zgodnjem otroštvu pri strokovnem delu z otroki do tretjega leta starosti, ki je bil oblikovan s strani mednarodne organizacije ISSA. Namen dokumenta je spodbujati dialog med različnimi deležniki, t.j. zdravstvenim sektorjem (zdravstveni dom, patronažna služba, medicinsko osebje v bolnišničnih oddelkih...), sektorjem za socialo (centri za socialno delo...), ponudniki zasebnega otroškega varstva itd, in tako prispevati k skupnem razumevanju kakovosti in s tem h kakovostnejši skrbi za otroke do tretjega leta starosti. Udeleženci bodo spoznali dokument»okvir kakovosti za prakse v zgodnjem otroštvu pri strokovnem delu z otroki do tretjega leta starosti«, na kakšen način dokument lahko prispeva k odpiranju dialoga med različnimi deležniki ter vlogo vrtca v tem procesu. Seznanili se bodo z načinom preizkušanja dokumenta, ki je bil v okviru pilotne faze uporabljen na različne načine in z različnimi ciljnimi skupinami. Seznanili se bodo z (delnimi) rezultati pilotiranja inštrumenta ter izvedeli, na kakšen način lahko njihovi instituciji, (vrtcu) pomaga pri zagovarjanju kakovostnih pristopov v skrbi za otroke in njihove družine. Predstavitvi bo sledila diskusija z udeleženci. DVORANA ALLEGRO PRVI KORAKI V SKUPINSKO REFLEKSIJO LASTNE PRAKSE ALENKA ŽAVBI Vrtci Brezovica V preteklem letu smo v Vrtcih Brezovica reorganizirali način izvajanja strokovnih izobraževanj: do sedaj smo sledili izobraževanjem za celotni kolektiv. Na osnovi izraženih potreb strokovnih delavk medse povabili določenega predavatelja. To prakso smo v letošnjem letu opustili. Strokovne delavke smo prihajale na izobraževanja bolj ali manj nemotivirane. Navdušenje nad idejami predavanj je bilo čutiti le nekaj dni po predavanju, preskušanja novih praks je bilo le ščepec in kratkoročna. Želeli smo, da strokovne delavke podkrepimo v znanjih in izkušnjah, ki jih že imajo ter da le ta kritično prediskutirajo, reflektirajo svojo prakso in jih nadgrajujejo. Želeli smo, da je profesionalni razvoj neposredno povezan s prakso v vrtcu. Strokovne delavke so se porazdelile v manjše učeče se skupnosti. V dveh skupinah so potekala supervizijska srečanja, ena skupina je potekala po metodi Wanda, skupina Kairos je imela poudarek na vpeljevanju pristopov socialne dela v pedagoško delo, ostali skupini sta imeli poudarek na komunikaciji s starši ter spodbujanju ustvarjalnega razmišljanja. Ker smo prepričani, da je refleksija ključ do napredovanja v lastni praksi, smo se z izvajalci dogovorili, da srečanja potekajo skozi celo leto, enkrat mesečno, da je poudarek na delavniški obliki izvedbe, da so usmerjena v refleksijo lastne prakse ter da imajo udeleženci vedno izziv do naslednjega srečanja. 65

66 Na konferenci bom predstavila, v čem vse vidimo razlike med»prej«in»potem«spodbujanja razvoja kompetenc s poudarkom na notranjih virih znanj ter refleksije lastnih praks. Predstavila bom tudi nekatera razmišljanja strokovnih delavk na začetku pred izkušnjo sodelovanja v učeči se skupnosti ter na koncu šolskega leta po omenjeni izkušnji. Na koncu predstavitve bodo udeleženci v manjših skupinah razmišljali: a) o njihovih trenutnih oblikah refleksijah lastne prakse, b) o željah, c) ovirah pri uresničevanju le teh, d) priložnostih. POT OD RAZVOJA SAMEGA SEBE DO INOVATIVNOSTI KSENIJA JERMAN SKRBINEK Vrtec Slovenske Konjice Živimo v času, ki od nas zahteva aktivnosti na večih področjih. Zaradi tega vse bolj pozabljamo nase in na svoje notranje želje in potrebe. Oddaljujemo se sami od sebe. Tako hiter in pester življenjski ritem ponavadi, nehote, prenašamo na naše otroke. S tem povzročimo pri otrocih, da bledi njihova empatija, dovzetnost za druge, predvsem pa zmožnost prisluhniti samemu sebi in svojim potrebam ter željam. Ko smo enkrat izgubili prvotno povezanost s samim seboj, se nam slej kot prej v življenju pojavijo težave, ki jih brez skladnosti našega delovanja le stežka rešimo. V našem vrtcu imamo možnost velike izbire kvalitetnih in sodobnih izobraževanj, ki so namenjena, med drugim, tudi osebni rasti posameznika. Tako smo pred petimi leti kot eni prvih v Sloveniji pričeli s tečaji Senzibilizacije. To izobraževanje nam ponuja poglobitev vase, v svoj prvinski svet in povezanost z njim. S tem dosežemo, da se naše ravnovesje znova počasi vzpostavi in da lahko delujemo aktivno, produktivno, inovativno ter pozitivno z okoljem ki nas obdaja (tako z živim, kakor neživim). Sprva je tečaj namenjen vzgojiteljicam, ki s pomočjo različnih vaj prisluhnejo sami sebi, se povežejo z naravo in preko vsega tega krepijo svojo zavest, samozavest in samozaupanje. Tako okrepljen posameznik lahko deluje kvalitetnejše, kar se nenazadnje odraža tudi pri delu. V oddelku otrokom prenašamo to znanje na način, da zmore slednji ohranjati svojo prvotno usklajenost s samim seboj in išče inovativnost ter znanje v naravi, ki ga obdaja. K vsemu temu pa vključujemo tudi otrokove starše, saj jim tako ponudimo vpogled v drugačen nivo vzgoje in izobraževanja, ki ga nudimo njegovemu otroku ter pripomoremo, da sam naredi premik v svoji osebni rasti. Po predstavitvi, bom namenila čas diskusiji. Usmerjena bo v razmišljanje ali se morda že odraža pri posameznikih tak pristop dela oziroma kako bi lahko ta način dela prenesel v svojo strokovnost. Poudarek diskusije bo na praktičnih primerih. DOSTOPEN IN KAKOVOSTEN VRTEC TUDI ZA ROMSKE OTROKE SAMANTA BARANJA, PETRA ZGONEC Pedagoški inštitut, RRCPI Korak za Korakom Doslej znani rezultati raziskav po svetu jasno dokazujejo, da lahko kakovostni programi za predšolske otroke, ki vključujejo njihove družine, bistveno prispevajo k razvoju potencialov in h kakovosti življenja otrok ne le v predšolskem obdobju, ampak tudi pozneje v življenju, in tako tudi k napredku družbe kot celote (Grunewald in Rolnick, 2007, v Vonta, 2009). Vpliv visokokakovostnih programov se je dokazal za vse otroke, najbolj pa za tiste, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij, med katere zanesljivo sodijo romski otroci (prav tam). Pri tem je pomemben sistemski in integriran pristop k storitvam predšolske vzgoje v obliki tesnega medsektorskega sodelovanja vrtca z različnimi sektorji, kot so socialne zadeve, zdravstvo, ipd. (Dawn, T. idr., 2011; Evropska komisija, 2013). Z namenom zagotavljanja dostopnih in kakovostnih predšolskih programov za romske otroke in njihove starše izvajamo usposabljanja za profesionalni razvoj strokovnih delavcev, hospitacije z refleksijo in oblikovanjem individualnih načrtov profesionalnega razvoja, monitoringe in druge oblike strokovne podpore. Posebno pozornost namenjamo tudi 66

67 povezovanju vrtca s širšo lokalno skupnostjo in tako skupaj z vrtci načrtujemo in izvajamo srečanja s predstavniki lokalne in romske skupnosti. Ustanovili smo tudi mrežo REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Udeleženci bodo seznanjeni s pomenom dostopne in kakovostne predšolske vzgoje za romske otroke in njihove starše, oblikami in materiali na področju izvajanja predšolskih programov za romske otroke in njihove starše, učinki, rezultati in smernicami na omenjenem področju ter izzivi in načrti v prihodnje. Predstavitvi vsebine, ki bo podkrepljena s fotografijami in video materialom, bo sledila diskusija. MALA SEJNA SOBA ZAGREB RAZVIJANJE OTROKOVE LIKOVNE USTVARJALNOSTI V VRTCU MARTINA ŽNIDARŠIČ Namen prispevka je osvetliti pomen otrokovega likovnega izražanja v predšolskem obdobju, s poudarkom na vplivu pobarvank na otrokovo likovno ustvarjalnost. Likovne aktivnosti pri otrocih spodbujajo in razvijajo različne psihične procese, kot so opazovanje, pozornost, čustva, mišljenje, pomnenje, motivacija, ročne spretnosti, ipd. Otroci so ustvarjalni in spontani pri svojem izražanju. Vrlič (2001b) poudarja nekaj najpogostejših napak in postopkov pri vodenju likovnih aktivnosti, kot npr.: risanje otrokom in učenje risanja, popravljanje otrokovih oblik, uporaba pobarvank, širjenje shematskih oblik med otroki, itd. Pomembno je, da otroke spodbujamo pri likovnem izražanju, da s svojimi rešitvami ne vplivamo na njihovo kreativnost, ustvarjalnost, hkrati pa jim sporočamo, da niso sposobni priti do lastnih likovnih rešitev (Pogačnik-Toličič, 1986). Predšolski otroci so s starostjo vedno bolj dovzetni za vplive okolja, za kriterije katera risba je»lepa risba«, hkrati pa se srečujejo s pobarvankami itd. (Duh, 2003). Otroci se v predšolskem obdobju izražajo na način, ki ga na svoji razvojni stopnji obvladajo in razumejo. To zavedanje je izhodišče za kakovostno izvajanje likovnih aktivnosti v neposredni pedagoški praksi, in spreminjanje že obstoječih načinov, metod in oblik dela s predšolskimi otroki na področju likovne ustvarjalnosti. S pomočjo opravljenih intervjujev z vzgojiteljicami smo skušali ugotoviti njihova stališča, mnenja o pomenu razvijanja otrokove likovne ustvarjalnosti v predšolskem obdobju, s študijo primera z otroki pa smo ugotavljali njihovo zanimanje, motiviranost za pobarvanke, za risanje le-teh. V raziskavo je bilo vključenih 19 otrok starih od 5 6 let. Otroke smo aktivno vključili v načrtovanje in urejanje učnega okolja v umetniškem kotičku. Otrokova participacija je vplivala tudi na počutje vsakega posameznika. Na podlagi opazovanj otrok smo spreminjali likovne motive za likovna izražanja. Otrok, ki nima v predšolskem obdobju možnosti, da se kadarkoli in popolnoma svobodno likovno izraža, se ne more polnovredno razvijati (Vrlič, 2001). Otroku moramo dati možnost, da pri likovnem delu uživa, ustvarja, ne smemo ga ovirati, ko preizkuša vse mogoče načine z nekim materialom. Glede na opravljeno raziskavo želimo spodbuditi vzgojiteljice / vzgojitelje k spreminjanju lastne prakse na področju likovnih aktivnosti v vrtcu, hkrati pa izpostaviti pomembno vlogo otrokove participacije. * Do objave programa s strani avtorja nismo prejeli popravka prispevka. 67

68 SPREMLJANJE, DOKUMENTIRANJE NEUSMERJENE IN USMERJENE INSTRUMENTALNE USTVARJALNE GLASBE - IGRANJE NA RITMIČNE INSTRUMENTE: IZMIŠLJARIJE RENATA BEGUŠ Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, Vrtec Radovljica V prispevku izpostavljamo, kako zagotavljamo uresničevanje umetniškega potenciala pri otrocih v vzgojno-izobraževalnih programih, in sicer na področju glasbenih izmišljarij.kakor so majhni otroci rojeni znanstveniki, so tudi rojeni umetniki. Otrokova radovednost, želja po raziskovanju in odkrivanju, je temelj znanosti, njegova domišljija in ustvarjalna potreba pa temelj umetnosti. Otroci se bodo ustvarjalno izražali le takrat, ko jim bomo nudili svobodo, da se bodo lahko izrazili v svojem bitju točno to kar so in to kar vidijo. Na podlagi naših opazovanj smo prilagodili spodbudno učno okolje otrokom v želji pri pridobivanju neposrednih izkušenj o glasbenih izmišljarijah, starih 5 let, v vrtcu Radovljica. Želeli smo ugotoviti, ali otroci usmerijo ustvarjalno igranje na lastne izmišljarije ali čakajo na motivacijske usmeritve, ki jih posreduje vzgojitelj z usmerjenim ritmičnim igranjem. V raziskavi je sodelovala celotna skupina, vendar so se v glasbeni kotiček»zatekali«vedno isti otroci (predstavljeni v raziskavi: dve deklici in šest dečkov), za katere lahko menimo, da imajo zelo močno razvito glasbeno inteligenco; kar pomeni, da niso imeli težav z neusmerjenim ali usmerjenim ustvarjalnim igranjem na glasbila (ksilofon, zvončki, kastanjete, električne klaviature, blok flavta...). V sklepnem delu so nas otroci presenetili v smeri njihovega samoiniciativnega igranja melodično glasbenih vsebin. Udeleženci bodo skozi predstavitev dobili vpogled v otrokovo doživljanje glasbe, kako nam otrok nudi vir informacij o njegovem delu in hkrati želi pokazati, kaj in kako naj ga učimo? Izpostavili bomo konkretna spoznanja o otrokovem razmišljanju o sebi ter njegovim pregledom nad lastnim učenjem in vedenjem do sedaj. Predstavitev bo potekala preko prezentacije z vključenimi fotografijami otrok kaj se je dogajalo. Po izpostavljenem primeru iz prakse bodo udeleženci, v manjših skupinah imeli možnost konkretnega pridobivanja neposrednih izkušenj o glasbenih izmišljarijah... Ob zaključku udeležence povabimo k diskusiji o slišanem in izvedenem. NAČRTOVANJE UČNIH IZZIVOV NA PODLAGI OPAZOVANJA OTROKOVEGA ROKOVANJA Z NESTRUKTURIRANIM MATERIALOM JANA ŠEFIC GLOBOKAR Vrtec Galjevica, Ljubljana Okolje, v katerem otrok živi, je pomembno za njegov razvoj. Lahko je spodbudno, če je organizirano na način, ki otrokom omogoča neposreden stik s predmeti in aktivno raziskovanje z vsemi čuti, z možnostmi izražanja, spreminjanja, sestavljanja in združevanja predmetov po lastnih interesih in idejah in če dejavnosti potekajo v pozitivnih socialnih interakcijah, ki otrokom nudijo občutke varnosti, zaupanja in spodbude za iskanje lastnih rešitev in avtonomno konstruiranje znanj (povzeto po Hohman in Weikart, 2005). Učenje je lahko učinkovitejše, če poteka dejavnosti ne načrtujemo vnaprej, temveč otrokom omogočimo njihovo aktivno in samoiniciativno delovanje, jih pri tem opazujemo, sledimo njihovim vzgibom ter jih spodbujamo z novimi izzivi. Pri takem procesu aktivnega učenja so otroci zaradi lastnih interesov in pobud za dejavnost notranje motivirani, samozavestni, zaupajo sebi in odraslim ter si prek dejavnosti izgrajujejo pozitivno samopodobo. S prispevkom bom predstavila projekt načrtovanja učnih izzivov in postavljanja ciljev na podlagi opazovanja otrokovega rokovanja z nestrukturiranim materialom. Opazovanje otrokove manipulacije z volno, kot izhodišče projekta, njihova dejavnost individualno raziskovanje lastnosti volne ter odkrivanje možnosti, ki jih ponuja, je otroke zabavala, jih v nadaljevanju povezala in spodbudila k sodelovanju pri ustvarjanju»pajkove mreže«, kakor so poimenovali svojo prvo kreacijo. Sprva 68

69 je odkritje pajkove mreže postalo osnova za postavljanje izzivov s področja gibanja (prehajanje mreže), družbe, narave in matematike (z vključitvijo nerednega pajka - klasificiranje in razvrščanje odpadnega materiala). Prek opazovanja dejavnosti otrok z zapisanih področij pa so se porajale ideje za načrtovanje novih izzivov, ki so skozi celoten projekt segali na vsa kurikularna področja, dejavnosti pa s tem omogočale celostni razvoj otrok. Predstavitev procesa dela s podporo slikovnega gradiva bo potekala s programom PowerPoint, prek nje bodo udeleženci pridobili vpogled v način in rezultate tovrstnega načrtovanja, zaključila pa se bo z diskusijo, izmenjavo mnenj, idej ter dobre prakse. 69

70 70

71 71

72 72

73 73

74 74

75 75

76 76

77 77

78 78

79 79

80 PROGRAM IN POVZETKI PRISPEVKOV KONFERENCE»Kakovost in enake možnosti : ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti«, Mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom v Sloveniji Organizacijski in programski odbor: Samanta Baranja, Jerneja Jager, Urša Novak, Mateja Režek, Sonja Rutar, Tatjana Vonta, Petra Zgonec Tehnična urednica, oblikovanje in prelom: Katarina Kokalj Izdajatelj: Pedagoški inštitut Zanj: dr. Igor Ž. Žagar Tisk: Grafika 3000 Naklada: 230 izvodov Ljubljana, Pedagoški inštitut, Ljubljana ISBN Besedilo ni lektorirano. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.01(082) KAKOVOST in enake možnosti : ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti : mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom v Sloveniji = Quality and equal opportunities : key steps in education and care from birth to 10 years old : international conference for 20th anniversary of Step by step program in Slovenia : program in povzetki prispevkov konference, 20. in 21. november 2015, Grand Hotel Sava, Rogaška Slatina / [urednice Samanta Baranja... et al.]. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2015 ISBN Vzp. stv. nasl. 2. Baranja, Samanta