UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi

Transkripcija

1 UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi pogledi v zvezi z izobraievanjem in vzgojo mladih. To je zelo aktualna problematika in je nujna aplikacija geografije v tej smeri tudi v razredu. Kako naj mladi razumejo npr. Slovenijo 2000, projekt Sava, problem Cerkniško jezero. Za ekološko svetlejši jutri itd., če iz tega področja nimajo ustreznega znanja. Srečanje s problematiko vrednotenja pri pouku je pri prometu Geografske značilnosti SFRJ takoj na začetku snovi: Vrednotenje naravnogeografskih dejavnikov. Vprašanje je, kako naj učenci vrednotijo, te ne poznajo niti temeljnih znanj o snovi, kaj Sele o vrednotenju. Razlaga vrednotenja učencem zahteva poglobljeno delo in znanje. Oceniti (ovrednotiti, valorizirati) okolje je zelo zahtevno in problematično delo. Vedeti moramo, kako bomo ocenjevali, zakaj bo slutila ocenitev, kakšne kriterije bomo upoštevali. Pri tem se postavlja pomislek, ali je mogoče absolutno vrednotiti. Vrednotimo lahko relativno in sicer navadno tako, da primerjamo en pojav z istovrstnim pojavom v istem ali drugem prostoru. Izbor kriterijev je zelo zahtevno delo, odvisno od konkretnega primera, prav tako tudi postavitev mejnih vrednosti posameznih intervalov pri izmerljivih kriterijih; se večji problem pa so neizmerljive vrednosti npr. estetske vrednosti itd. Učencem razložimo, da vrednost prostora zavisi od konkretnega ugotavljanja primernosti okolja za določe- Dr.geogr., Srednji šola za trgovinsko dejavnost, Ljubljana, Poljanska 28 a, YU

2 no dejavnost. Za razumevanje vrednotenja izvedemo v razredu vajo. Učenci zberejo klimatske podatke za temperaturo, insolacijo, veter, padavine. Vidijo, da obstajajo razlike med kraji. Delitev vrednosti na intervale ±e poznajo, ko pa to uporabijo pri dani nalogi, so že razdelili kraje v različne vrednostne skupine. Ob poglobljeni razlagi spoznajo, da je vrednost npr. iste količine padavin za kmetijstvo oziroma turizem različna, da je pomen vetra za jadranje ali kopanje različen. Ob nadaljni razlagi ostalih prirodnih elementov vidijo, da je prirodno vrednotenje zelo zahtevno, potrebno in problematično (npr. vrednost nizkega in visokega reliefa je različna za kmetijstvo, naselitev, turizem itd.). Poleg tega tudi ni čiste narave, saj so povsod prisotni vplivi industrije, urbanizacije, zato je kompleksno vrednotenje prostora zelo težavno. če po taki poti pristopimo k razlagi vrednotenja posameznih pokrajinskih enot Jugoslavije, ob dejstvu, da obvladajo osnovne geografske značilnosti Jugoslavije, bo naše delo sigurno bolj razumljivo in uspeinejse. Razumevanje prirodne vrednosti pokrajine oziroma dejanske vrednosti pokrajine, to je vrednosti pokrajine z vplivi človekove dejavnosti, zahteva od učencev dokaj poglobljeno mišljenje. Učencu moramo prikazati prostor taksen kot je. človekovi posegi v naravo pospešujejo procese in oblikujejo v okolju nove elemente. Na posledice človekovih posegov v naravo moramo opozarjati. S problemom smotrnega in nesmotrnega gospodarjenja v okolju se učenci srečajo v prvem razredu, kjer se spoznajo s splošno problematiko, v drugem razredu z varstvom okolja v razvitih državah in v tretjem razredu s posledicami nenačrtnega in nepremišljenega posega v okolje v Jugoslaviji. Vse skupaj obsega le nekaj ur pouka. V teoretičnem pogledu geografija proučuje medsebojno odvisnost in prepletenost prirodnih in družbenih pojavov in tudi opozarja na stopnjo in značilnost preoblikovanja geografskega okolja. človekov poseg v prostor zajema pozitivne in negativne oblike spreminjanja

3 okolja. Onesnaženost je le določena stopnja oziroma oblika preoblikovanja (Radinja, 1972). To pomeni, da je spreminjanje doseglo tisto stopnjo preobrazbe, ki je že neposredno nevarna človeku za njegov obstoj in nadaljni razvoj. Onesnaženost ni samo stranski produkt sicer pozitivnih človeških posegov v okolje, onesnaženost je akutna stopnja njegove preobrazbe. Največje spremembe je v okolje prinesla industrializacija, ki je povzročila sicer dvig materialnega standarda, a hkrati večje izkoriščanje naravnih virov in veliko količino odpadkov, ki bremenijo okolje. Bistvo ekološke krize je v nesprejemljivem odnosu do narave in načina proizvodnje, ki je ekološko destruktivna. Vse to je treba mladini prikazati tako, da bo zavzela do te problematike aktiven odnos. Pota do tega so različna: uporaba literature, prikaz slik, referati ter delo, ki naj zajema anketo, dalje opazovanje onesnaženosti, merjenje, kemične analize vode in zraka. Navajamo primer vaje, ki so jo učenci izvedli na temo: onesnaženost okolja: Učenci so opazovali dimne stebre v šolski okolici. V ta namen so uporabili iz Plutove knjige "Za ekološko svetlejši jutri" sliko različnih dimnih stebrov. Določali so obliko dima, gostoto, naklon in smer dima. Za to delo jih je bilo treba pred terenskim delom pripraviti. Priprava je potekala v dveh smereh in sicer splošno kot frontalna in individualno za vodje skupin pri terenskem delu. Splošna priprava je vključevala splošno problematiko onesnaževanja okolja s posebnim poudarkom na onesnaževanju zraka in problemu različno velikih koncentracij SO, dima itd. ter kotlinske lege. Individualna priprava pa se je nanašala na nekaj učencev, ki so vodili skupine na terenu. Usposobili so se zlasti za določanje smeri dima. Po opravljenem terenskem delu je sledila temeljita analiza in sinteza dela. Povezava tega opazovanja je bila se pri fiziki, kemiji, biologiji, kjer so prav tako delali poskuse v zvezi z onesnaževanjem okolja. Na osnovi kritične obravnave opazovanih primerov in svojih opazovanj se učenci seznanijo s problemi onesnaževanja okolja. Ne smemo pa jih navajati na nekritično borbo

4 proti vsem posegom človeka v okolje, proti procesom, ki so nezadržni in jih sproža tehnološki napredek. Sklepne misli: Okolje, spremembe v okolju in vrednotenje okolja so temeljna vprašanja, ki bi jih morali konkretno (s primeri) obravnavati tudi z učenci, torej potrebna bi bila aplikacija geografskih spoznanj s tega področja. Učenci naj spoznajo naravne zakonitosti in njih vrednosti, posege v naravo in njihove pozitivne in negativne posledice, naj pa vedo tudi, kaj pomeni varstvo narave in kulturne dediščine. Učenci morajo spoznati procese, sredi katerih živijo. Kritično naj spremljajo človekovo dejavnost v okolju in razmišljajo o posledicah neproučenih dejanj v prostoru. Okolje morajo videti v luči današnjega dne in njegovo perspektivo. Nujno pa je, da zavzamejo aktiven odnos do okolja, v katerem živijo in delajo. Geografsko okolje je rezultanta naravnega okolja in vseh pozitivnih in negativnih vplivov človekovih posegov. To skušamo zapisati matematično in pojasniti učencem. Ocenitev geografskega okolja je zelo zahtevna, tako da je skoraj nemogoče podati neko splošno vrednost okolja. Kako to prikazati učencem? želimo objektivno ugotoviti vrednost prostora. Z uporabo metode točk vrednotimo relativno, primerjalno v opazovanem prostoru. Pri uporabi kakršnegakoli vrednostnega intervala pripadajo vrednosti določenega pokazatelja v zgornji, srednji ali spodnji del takega razreda. Iz tega sledi, da je nujna, določena generalizacija na področje. Na osnovi izbranih pokazateljev, izbrane metode in postopka valorizacije, vrednotimo okolje. Vsak pokazatelj točkujemo, največja vrednost okolja je tam, kjer bi bili vsi pokazatelji najvišje ovrednoteni in bi tudi vplivi človeka delovali v pozitivni smeri. Koeficient pa je razmerje med številom točk, ki jih dobi okolje glede na določen pokazatelj in številom točk, ki jih dobi prostor pri najboljši vrednosti. Na tej osnovi lahko napišemo, da

5 Je vrednost okolja podana z enačbo:. d»j. pi. ei, a. V Za koeficient vrednosti okolja postavimo pet vrednostnih kategorij: - zelo ugoden - ugoden - zaskrbljujoč - kritičen - zelo kritičen Vrednost okolja Je odvisna od naravnih danosti in smotrnega posega človeka v okolje. Izraženo je s tem, da koeficientu vrednosti naravnih dejavnikov prištevamo koeficient vrednosti človekovih dejavnosti. če moramo koeficient vpliva človekovih dejavnosti odštevati, Je to znak destruktivnega vpliva človeka v okolju in naravni elementi so pri tem poškodovani ali uničeni. Koeficient vrednosti okolja je pri tem zaskrbljujoč, kritičen ali pa celo kaie na popolno destrukcijo naravnega okolja. S to enačbo moremo valorizirati prostor in s pomočjo yrednostnih intervalov tudi izvesti regionalizaci jo. če bi to enačbo o ocenitvi okolja uporabili v razredu pri razlagi valorizacije prostora, bi učenci z njeno uporabo razumeli valorizacijo in regionalizacijo na tej osnovi ter iz enačbe ugotovili, da so v okolju problemi, ki jih je treba obravnavati z visoko stopnjo kritičnosti in odgovornosti.

6 Literatura 1. Gams I., Osnove pokrajinske ekologije, Ljubljana, Radinja D., Onesnaženost človekovega okolja v luti geografske terminologije, GO 1, Ljubljana, Lah A., Proučevanje, urejanje in varstvo okolja, GO 4, Ljubljana, Ileiič S., O geografskih aspektih varstva okolja, GO 2, Ljubljana, Ferjan T., Kvaliteta prostora - pogoj za razvoj turističnih aktivnosti, Zbornik radova simpozija: Geografski aspkt prirodnih resursa Jugoslavije, Priština 1984.

7 Tatjana Ferjan UBLUfiTIOH OF EHUIROHHEHT Summary This: treatis refers to environment, its changes and valuation. It is also very actual to explain this problem to pupils at lessons. There are different kinds of environments: natural, geographic, antropogene, urban, cultural, turistic, etc. Geographic environment is different from natural one, since man has applied to it his proper effects. Geography treats geographical environment from the point of view of natural phenomena, modification of environment, social activities and development trends in it. Environment is being modified. Environmental polution means that stage of mutation, which is directly dangerous to man for his existence and further evolution. The question arises how to valuate environment. This mostly depends on the purpose for which valuation is being carried out. In this respect a series of problems arises. - at selection of common criteria for individual valuations - at the valuation process, since this is a rather complicated process - because of changes of value of individual indicators It is not easy to state the valuation value of environment as a result of natural environment and all positive and negative influences of human activity. Valuation is always relative, comparative. Point method is applied. On this bases the value of a place can be

8 stated, obtained by the following eguation: C - Coefficient VE - Value of environment VNE - Value of natural environment VHA - Value of human activity