Vodenje in kakovost v osnovni šoli Quality and Leadership in Primary Schools Milan Rejc, Osnovna šola Gorje Povzetek Vse bolj se zavedamo, da je za na

Transkripcija

1 Vodenje in kakovost v osnovni šoli Quality and Leadership in Primary Schools Milan Rejc, Osnovna šola Gorje Povzetek Vse bolj se zavedamo, da je za napredek celotne družbe potrebno kakovostno delo. To seveda velja tudi na podroíju vzgoje in izobraževanja. Vsak ravnatelj šole si želi, da bi bilo njegovo delo in delo njegovih sodelavcev kakovostno in uspešno, saj to predstavlja tudi osnovo za dobro delo z uíenci in njihovo uspešnost oziroma kakovostno znanje. Prispevek skuša prikazati izdelavo modela, ki bi bil lahko s svojimi kazalci primer za ovrednotenje kakovosti dela oziroma vodenja v osnovni šoli, na osnovi vprašalnikov in raíunalniško podprtega sistema za odloíanje programa DEXi. Abstract The concept of quality in education is getting more and has been the central issue in the development of society as a whole. This is also true for the field of education. Every headmaster wishes to be successful and have successful and satisfied co-workers, i. e. staff. That is considered paramount not only for the quality classroom work; but also for success of students and issues of quality. The second part of this paper shows the creation of a model which could be used as an example of evaluation of quality of work and leadership in primary schools. Model is created on the basis of poll and computer-assisted decision support system called DEXi. Kljuíne besede osnovna šola, vodenje, organizacija, kakovost, sistemi za pomoí odloíanju, DEXi Key words primary school, leadership, organization, quality, decision support systems, DEXi Uvod Kakovost v izobraževalni organizaciji je težko opredeliti. Obstajajo razliíne teorije oziroma smernice. Kakovost je skupek vseh lastnosti storitve (ISO-9000, ISO 8402). Sistem zagotavljanja kakovosti temelji na ljudeh (Crosby, 1990). Obstaja pet naíel: kakovost je vedno mogoíe presojati, ugotavljanje kakovosti je možno šele, ko so opredeljena merila za presojo, kakovost vedno prinaša ekonomske koristi, kakovost je treba zagotavljati na veí hierarhiínih ravneh, kakovost je rezultat dela vseh služb. Na izobraževalne rezultate lahko vplivajo šole kot spremenljivke in ne le družbeno okolje. Koraki k izboljševanju kakovosti Vsaka šola mora jasno izoblikovati šolsko kulturo filozofija kakovosti ta temelji na komunikaciji, pripadnosti idej, kulturi. Pri tem je vloga ravnatelja pomembna. Svojim uíiteljem mora biti opora, oblikovati mora strategijo izobraževanja posamezne organizacije, upoštevati mora dejavnike, ki vplivajo na osebnostno rast zaposlenih.

2 Da lahko šola postane dobra šola, se mora ravnatelj odloíiti za sistem neprisiljenega vodenja in prepriíati uíitelje, da je to njihova odloíitev. Uíitelj je kljuíni dejavnik sprememb, ravnatelj in šolski sistem pa sta tista, ki morata omogoíiti njegovo rast in razvoj. Uíitelje in njihove osebnosti oblikuje mnogo dejavnikov. Uíitelji in ravnatelji zaradi osame na delovnem mestu lahko postanejo poklicno odtujeni. Sodelovanje med uíitelji, skupno naírtovanje in pogovori dajejo takim uíiteljem in kolektivom obíutek, da lahko nekaj dosežejo. Delo v timu ne pomeni, da smo vsi enaki in da moramo eden drugemu prikimavati. V sodelovalni šoli so vodje mnogi, pravzaprav vsi uíitelji. Sodelovalne šole so moíno vrašíene v lokalno, državno in mednarodno okolje. Poznamo veí vrst sodelovanja; od balkanizacije prevladujejo loíene skupine, ki med seboj tekmujejo do udobnega sodelovanja predvsem vezanega na sodelovanje dveh uíiteljev istega razreda in naírtovalnega sodelovanja, najboljše oblike sodelovalne kulture; ta je odvisna od zaupanja in trdnosti odnosov. V šoli se ne izobražujejo le uíenci, paí pa tudi uíitelji in ravnatelj. Šola je organizacija, ki se uíi, spreminja in raste. Zaíetek sprememb Za zaíetek sprememb smo potrebni najprej mi sami. Pomembno je, da imamo dovolj notranje energije. Ravnateljeva vloga spodbujevalca sodelovanja je nepogrešljiva. Nauíiti se mora razumeti kulturo šole. Ceniti mora svoje uíitelje in spodbujati njihovo strokovno rast. Povezovati se mora s širšim okoljem. Ravnatelji, posamezniki in majhne skupine uíiteljev, timi, morajo ustvarjati take šole in kulture, kakršne si želijo. Pri tem je pomembno poznati položaj ravnatelja v šoli. Ravnatelji v šolah predstavljajo vezni ílen med okoljem in šolo. Tak položaj ravnatelja osami. Kaj, komu, kako in kdaj zaupati, je problem ravnatelja kot menedžerja. Naloge menedžmenta so povezovanje uíiteljev, sodelovanje s starši in okoljem, uresniíevanje skupne vizije šole, prepoznavanje šibkih in dobrih toík šole, doloíanje prioritet in seveda odloíanje. Dober menedžment temelji na dobrem odloíanju Odloíanje je proces, v katerem med veí variantami izberemo tisto, ki najbolj ustreza zahtevam. Najpogostejši problemi so veliko število dejavnikov, številne ali slabo definirane variante, obstoj veí skupin odloíevalcev z nasprotujoíimi si cilji, ter omejen ías in drugi viri. Pri odloíanju nam je v pomoí uporaba raíunalnika. Uporabimo lahko raíunalniške programe, ki jih imenujemo ekspertni sistemi. Temeljijo na uporabi veíparametrskih odloíitvenih modelov. Namenjeni so reševanju kompleksnih problemov oziroma vrednotenju izbranih variant. Problem razgradimo na manjše»podprobleme«. Variante nato razgradimo na posamezne parametre-kriterije in jih ocenimo loíeno, torej upoštevaje vsak primer. Parametre nato združujemo po principu odloíitvenega drevesa in tako dobimo koníno oceno variante. Ekspertni sistemi so praviloma sestavljeni iz treh modulov: baze znanja dveh tipov: dejstva in hevristike ekspertna pravila sklepanja in odloíanja, mehanizmov sklepanja; ti omogoíajo dejavno uporabo znanja reševanja problemov, poleg iskanja rešitev doloíajo tudi zaporedje korakov za reševanje problema, komunikacijskega, to je uporabniškega vmesnika, ki omogoía komunikacijo s sistemom.

3 Mehanizem sklepanja in uporabniški vmesnik veíinoma obravnavamo kot en sam modul, ki ga imenujemo lupina ekspertnega sistema. Baza znanja je odvisna od konkretne domene, to je problema, lupina ekspertnega sistema pa je vsaj naíeloma neodvisna. Program DEXi in njegove prednosti V okviru programa RO raíunalniškega opismenjevanja in v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Fakulteto za organizacijske vede (UNI MB) in Inšitutom Jožef Stefan je bil izdelan program DEXi; namen izdelave je bila uporaba pri predmetu informatika in raíunalništvo, pa tudi pomoí pri odloíanju. Temelji na principu veíparametrskega modeliranja. Osnova je programsko orodje DECMAK. Zajemanje in preverjanje znanja možnost s pomoíjo induktivnega uíenja. Uporaba znanja preprosta raíunalniška predstavitev. Kakovost odloíanja mehanizmi zajemanja znanja s primeri, razlago odloíitve. Kakovost postopka odloíanja kratek zagonski ías. Omogoía sodelovanje veí ljudi. DEXi omogoía, da se pri postopku realizacije vedno lahko vprašamo, kaj se bo zgodilo, íe se bodo pokazale spremembe. Izdelava veíparametrskega modela za ocenjevanje kakovosti vodenja in kakovosti Ocenjevanje kakovosti v izobraževalni organizaciji in kakovosti vodenja je težko opredeliti, kot sem zapisal že v uvodu. Pri izdelavi modela sem si pomagal z vprašalniki iz publikacije Modro oko: Spoznaj, analiziraj, izboljšaj (Zorman, 2001) in raíunalniškim programom DEXi. Identifikacija problema (vodenje in kakovost je koren drevesa). Identifikacija kriterijev vodenja in kakovosti. Spisek kriterijev in strukturiranje drevesa štirje sklopi: spremljanje novosti in seznanjanje z njimi, naírtovanje in odloíanje, spremljanje in komuniciranje, pouk. Osnovni (tretji nivo kriterijev) sestavljajo vprašanja iz vprašalnikov publikacije Modro oko: Spoznaj, analiziraj, izboljšaj. Ocena kakovosti vodenja in kakovosti je lahko katera od ocen na štiristopenjski lestvici: nezadovoljivo, zadovoljivo, dobro, odliíno. Tudi štirje glavni kriteriji so ocenjeni na podlagi vrednosti nezadovoljivo, zadovoljivo, dobro, odliíno. Preostali kriteriji po drevesu navzdol pa imajo vrednost: nezadovoljivo, dobro, odliíno. Model je oblikovan tako, da so kriteriji najvišjega nivoja enakovredni, vsak sklop ima vrednost 25 %. Na naslednjih nivojih pa so vrednosti posameznih kriterijev izražene glede na odloíitvena pravila, oblikovana v funkciji koristnosti.

4 Vrednotenje odgovorov Odgovori lahko imajo vrednost nezadovoljivo, dobro in odliíno. Pri vrednotenju odgovorov sem upošteval prevladujoíe število odgovorov za posamezne vrednosti. Opis variant Variante v mojem primeru so ravnatelji, uíitelji in starši, ki so odgovarjali na vprašanja, opisana z vrednotenimi odgovori, kot je vidno s slike. S slike so vidna odstopanja posameznih variant, ocene uíiteljev in staršev so nižje, vendar je ocena dobro še vedno v redu. Pri ravnateljih je pri treh sklopih ocena odliíno, le pri pouku je ocena dobro. Pri uíiteljih imamo le pri svetovanju in odloíanju oceno odliíno, drugje pa dobro. Razmerja med sklopi pri starših so še nekoliko slabša, saj ima sklop spremljanje in komuniciranje le zadovoljivo vrednost. Vrednotenje in analiza Najslabše je ovrednoteno anketiranje staršev iz sklopa spremljanje in komuniciranje. Ugotovimo lahko, da se je kot najšibkejše pokazalo anketiranje staršev oziroma komuniciranje z njimi. Ugotavljanje stanja je lahko izhodišíe za izboljšanje podroíij, na

5 katerih s pomoíjo ekspertnega sistema odkrijemo šibke toíke v sistemu. Delu s starši bo v prihodnje potrebno posvetiti veí pozornosti. Sklep Podroíje kakovosti v šolstvu je zanimivo in polno neznank. Šolski sistem ne prinaša jasnih navodil. Na voljo je veliko gradiva o kakovosti in delu v šoli, nekaj razmišljanj o vodenju in o položaju ravnatelja sem tudi zapisal. Pri izdelavi modela sem uporabil vprašalnike iz publikacije Modro oko: Spoznaj, analiziraj, izboljšaj. S pomoíjo raíunalniško podprtega sistema za odloíanje DEXi sem prikazal izdelavo modela za ovrednotenje kakovosti vodenja oziroma dela v šoli. Viri in literatura 1) BOHANEC, M., V. RAJKOVIì. Veíparametrski odloíitveni modeli. V: Organizacija 28, 7 (1995), ) RAJKOVIì V. Ekspertni sistemi v izobraževanju. V: 3) RAJKOVIì, V., M. BOHANEC. Veíparametrski odloíitveni modeli. V: 4) ERìULJ, J. (1999). Motiviranje sodelavcev. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 5) ERìULJ, J. Kakovost znana neznanka. V: Vzgoja in izobraževanje. 31 (2000), št. 1. 6) ERìULJ, J., N. TRUNK ŠIRCA (2000). S sodelovanjem do kakovosti Mreže uíeíih se šol. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 7) FERJAN, M. (1996). Skrivnost vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu. Radovljica: Didakta. 8) FERJAN, M. Kaj ravnatelji dejansko delajo? V: Didakta, št. 30/31(1996), str ) FERJAN, M. (1999). Organizacija izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija. 10) FULLAN, M., A. HARGREAVE (2000). Za kaj se je vredno boriti v naši šoli? Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 11) GLASSER, W. (1994). Uíitelj v dobri šoli. Radovljica: Regionalni izobraževalni center. 12) KOREN, A. (1999). Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 13) KRAPEŽ, A., V. RAJKOVIì (2003). Tehnologija znanja pri predmetu informatika; vodnik za izpeljavo sklopa tehnologije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 14) MAYER, J. et al. (2001). Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana: Dedalus Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin. 15) RAJKOVIì, V., BOHANEC, M., A. KRAPEŽ, A. Ekspertni sistemi v izobraževanju Kaj lahko storimo za boljše odloíanje? V: Much (2001), Raíunalniško opismenjevanje. 16) ŠIREC, A. (2001). Ravnatelj v okovih zakonodaje. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 17) TRNAVìEVIì, A. (ur.) (2000). Raznolikost kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 18) ZORMAN, M. (2001). Modro oko: Spoznaj, analiziraj, izboljšaj. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Avtor Milan Rejc je zaposlen na Osnovni šoli Gorje. To je manjša šola v okolici Bleda. Je ravnatelj, dolga leta pa je bil tudi raíunalnikar. V šoli se že vrsto let poudarjeno ukvarjajo z uporabo raíunalnika pri pouku in interesnih dejavnostih. Sodelovali so v številnih projektih prek interneta v okviru Kidlinka in I*EARN-a. Nekaj jih jih tudi sam vodil. e-pošta: Milan.Rejc@guest.arnes.si Author Milan Rejc works at Gorje Primary School. This is a smaller school near Bled. I am the headmaster and I used to be a teacher of Computer Studies. Our school has been using computers in the classroom as well as for various extra curricular activities for several years. We have participated in several national and international on-line projects, e. g. KidIink, I*EARN, some of these project were led by me. e-pošta: Milan.Rejc@guest.arnes.si