Microsoft Word - diploma.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija dela Diplomsko delo univerzitetnega študija VLOGA KADROV PRI RAZVOJU KNJIŽNIARSKE DEJAVNOSTI V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR Mentor:dr. Jože Florjani Kandidatka: Marija Šauperl Kranj, oktober 2005

2 KAZALO 1. POVZETEK 2. KLJUNE BESEDE 3. UVOD 3.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA 3.2 PREDMET DIPLOMSKEGA DELA 3.3 CILJI IN NAMEN 3.4 METODE 3.5 TEMELJNE HIPOTEZE 4. VLOGA KADROV PRI RAZVOJU DRUŽBE 4.1 KADRI IN ZNANJE V DOLGORONEM RAZVOJU SLOVENIJE 4.2 KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 4.3 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ IN RAZISKOVALNO DELO 5. PLANIRANJE KADROV V ORGANIZACIJI 5.1 NAELA PLANIRANJA KADROV 5.2 CILJI PLANIRANJA KADRO 5.3 ORGANIZACIJA IN RAZVOJ KADROV 5.4 VPLIV OKOLJA NA RAZVOJ KADROV 5.5 PROCESI MOTIVIRANJA, OCENJEVANJA IN NAPREDOVANJA 6. KNJIŽNIARSTVO V SLOVENIJI 6.1 PRAVNA UREDITEV DEJAVNOSTI 6.2 VRSTE KNJIŽNIC 6.3 UNIVERZITETNE KNJIŽNICE 6.4 DELAVCI KNJIŽNIC 7. PREDSTAVITEV UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR 7.1 ORGANIGRAM KNJIŽNICE 7.2 SISTEMIZACIJA DELA IN STRUKTURA KADROV 7.3 INTERPRETACIJA KONTROLNEGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA 8. ZAKLJUEK 9. VIRI IN LITERATURA 10. PRILOGE

3 !" #$%$& "& '( &( & ) #( *( (' +$%, -'" (+ #(-* -%*. +("*(--+( '+$(/+(0( *(1* 2* +0($% ("0%,# "' & -(3+ '+$(/+(0 + *- (+ $%,'( %+("*(,(*'-*$& " +& %'& 4-%,+-& 1(1#(-' *-" %* 1+('&,# "0& *,"& "$(,*%/(+(,* *( 4-%,($% 1+!" # )* &+-*$% /-% 2#*$ +3(3%$)" 1) - -*'"+ (+, )4' ('%4+$ 1(-"+ *(&)# *(,'+3 +$% + #) *($ %*#

4 1. POVZETEK Kadri imajo odloilen vpliv na razvoj neke dejavnosti, še posebej knjižniarstva, ki zahteva veliko strokovnega znanja z razlinih podroij in so pomemben dejavnik, tako kadri v pripravi kakor tudi tisti, ki so že v delovnem procesu. Še posebej za slednje je zelo pomembno nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje, hitro odzivanje na spremembe. Glede na kljuni problem diplomske naloge kadri v knjižniarstvu, to pomeni, da je potrebno v skladu s cilji knjižnice natanno opredeliti naloge strokovnega kadra in tehninega osebja ter na osnovi tega opredeliti kadre, ki bodo najbolje, najuinkoviteje dosegli cilje, sicer se razkorak odraža na slabši storitvi knjižniarske službe. To je pomembno tudi zaradi vpetosti v sistem bibliotekarskih baz in vzajemnega kataloga preko sistema COBISS ter knjižninega informacijskega sistema, katerega del je sleherna knjižnica, ne glede na velikost in vrsto. Povsod so v ospredju vse veje in zahtevnejše potrebe uporabnikov, ki narekujejo skrbnejše in dolgoronejše planiranje kadrov; skrbno izbiro ustreznih ljudi na prava mesta, pri emer so pomembna tudi vsa široka znanja in sposobnosti posameznika. Le-te pa je treba znati»izvlei«iz delavca v najveji meri, v zadovoljstvo njega samega in organizacije, ob tem pa ga tudi ustrezno ocenjevati z uveljavljenimi in doreenimi kriteriji znotraj kolektivov, dobrim nagrajevanjem dela brez»uravnilovk«. Poveati se mora odgovornost posameznika za izvedbo posamezne naloge, postopka, procesa, projekta od zaetka do konnega uinka pa še naprej iz kroga organizacije v okolje in družbo do nartovanja izboljšav v naslednjem obdobju. e bo tako tudi z vodji na vseh nivojih, bodo spremembe v vseh organizacijah, ne glede na to, e so proizvodne ali storitvene, pozitivne v smeri veje racionalizacije, uinkovitosti, zadovoljstva uporabnikov in iz tega izhajajoe veje kvalitete življenja in razvoja družbe. Univerzitetna knjižnica Maribor je kot veja ustanova z uglednim položajem v svojem okolju, Sloveniji in Evropi ter s specifiko delovanja ustrezen primer za ugotavljanje pozitivne vloge strokovne moi in znanja, preverjanje delovanja informacijskega sistema, izstopanja v tradiciji kvalitete storitev pri povezovanju visokošolskih organizacij, predavateljev in študentov ter raziskovalnih delavcev, številnih dobrih rešitev v samem knjižniarskem sistemu. Spoznanja, do katerih smo prišli ob prouevanju problema na osnovi teorije o kadrih, konkretne dejavnosti in organizacije, so v tem, da bi za ohranjanje in dvig že uveljavljenih standardov bilo dobro na novo postaviti cilje celotnega visokošolskega knjižniarstva v skladu z novim položajem univerze, da bi dosegli nove vrednosti v uinkovitosti povezovanja dejavnosti znotraj Univerze v Mariboru in vseh univerz v Sloveniji in Evropi v spremenjenih vlogah in sistemih izobraževanja ter v povezovanju in udejanjanju raziskovalnih projektov v praksi. Na tej poti bi univerzitetna knjižnica kot raziskovalno-informacijska baza lahko veliko doprinesla in dobila nove razsežnosti svojega delovanja. Uveljavljene prednosti in znanje kadrov na posameznih fakultetah bi dobilo nove povezave v sodobnem modelu: tako organizacijskem, kot morda tudi vsebinskem. Ker se o spremembah veliko govori prav v letu jubileja Univerze v Mariboru, bo to verjetno tema naslednjih let in podobnih nalog.

5 ABSTRACT Human resources have decisive influence on development of everi social or economic activity, especially in librarianship, where both apprentices and those who are already full time employees are an important factor. Especially for the latter it is very important that they constantly improve the quality of thair work with new training and by doing that expand their knowledge and skills, so that they can quickly respond to changes. Regarding the key problem of diploma composition human resources in librarianship it means that, in accordance with library's goals must be defined, otherwise deviations would result in lower quality of librarian service. This is important because of interlace in librarianship information system, part of which is single library regardless of its size and type. Everywhere growing consumers needs are coming to the front and those needs dictate more careful and more long-term planning of human resources; careful choice of adequate people for right positions, where all broad skills and knowledge of an individual are also important. It is important that one knows how to»extract«those skills and knowledge from worker, so that both worker and organization are satisfied, but at the same time worker must be appropriately evaluated using traditional and exact criteria inside working collective and with good rewards without»levelling of wages«. The responsibility of an individual for accomplishment of each task, procedure and project from the beginning to the final result and even beyond the inner circle of organization, to the environment and society and to planning improvement for the next period, must be increased. If the same will be true for managers on all levels positive changes in all organizations, regardless of their type, will appear as greater rationalization, effectiveness, satisfaction of consumers and through that as higher quality of life and development of society. University of Maribor Library, as a larger institution with a good reputation in its environment, Slovenia and Europe and with a specific way of operation, is an appropriate example for assessment of positive role of professional strength and knowledge, verification of how the information system work, assessment of outstanding tradition of quality service at connecting faculties, lecturers, students and researchers, and assessment of numerous good solutions in librarianship system. Conclusions, to which we came by studying the problem using the human resource theory, concrete activity and organization, show that for preserving and upgrading the existing standards it would be good to newly define goals of whole university librarianship, in accordance to the new position of university, to achieve new values in effectiveness of connecting activities inside University of Maribor and with all universities in Slovenia and Europe in their changed roles and changed educational system and in connecting and carrying out of research projects in practice. On this path University of Maribor Library as a research-information database could contribute a lot and could get new extensions of its operation. Existing advantages and knowledge of human resources on individual faculty would get new connections in modern model : both in organizational point of view and maybe also in its content. Because there is a lot being said about cganges in the year of jubilee of University of Maribor, this could be the subject of talks in subsequent years and similar compositions.

6 2. KLJUNE BESEDE Nekatere kljune besede s podroja knjižniarstva: KNJIŽNIARSTVO- dejavnost posebne stroke JAVNA KNJIŽNIARSKA SLUŽBA- nain izvajanja dejavnosti, ki je v interesu države KNJIŽNICA- ustanova prostor, zbirka OBMOJE KNJIŽNICE- obina, ve obin, regija KNJIŽNIAR- delavec knjižnice, tudi splošni izraz BIBLIOTEKAR- strokovni delavec knjižnice z univerzitetno izobrazbo INFORMATIZACIJA- opremljanje dejavnosti s sodobno tehnologijo za hitrejši prenos informacij KNJIŽNINO-INFORMACIJSKI SISTEM- sistem kot model delovanja ( Univerza v Mariboru) COBISS- raunalniški program, sistem, ki podpira knjižniarsko dejavnost VZAJEMNA BAZA PODATKOV vseslovenska knjižnina baza podatkov, preko katere enotno dobivajo podatke vsi uporabniki knjižnic LOKALNA BAZA PODATKOV- baza podatkov vsake knjižnice

7 3. UVOD 3.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo, NATO in številne druge oblike združevanja in povezovanja razvitega sveta tudi formalno vstopila v svet informacijske družbe, ki neizprosno drvi naprej. Terja veliko pragmatinosti, znanja, inovativnosti v smislu izbire prave poti, vizije, strategije, da bi lovek znal dovolj hitro in uinkovito uporabiti vse možnosti, ki mu jih daje tehnološki napredek, informacijska tehnologija in svetovne povezave (internet). Brez pretiranega razmišljanja je potrebno novo organiziranje, drugano upravljanje in pristop, saj je papirne vire v dobršni meri zamenjalo elektronsko komuniciranje in viri.pri vsem tem pa ne gre pozabiti okolja, v katerem se nahajamo, kjer so uporabniki vseh storitev vendarle ljudje, ki jih je potrebno šele upismeniti za tovrstne koncepte in je potrebno na vseh nivojih upoštevati to kot paralelni tir uvajanja konceptualnih inovacij. Knjižnice informacijske družbe bi seveda v svoji digitalni obliki morale že v veliki veini delovati po novih modelih. Digitalna knjižnica bo zagotovo spremenila tudi vlogo knjižniarja kot simbola marljivega zbiralca, obdelovalca, uvaja, distributerja, svetovalca, vseveda o knjižninem gradivu vseh vrst najvejem narodnem bogastvu, v sodobnega informacijskega strokovnjaka, igar vlogo pravzaprav šele gradimo. Njegova vloga je edalje bolj povezana z vse bolj usposobljenim uporabnikom, ki ga je vedno teže zadovoljiti. Predhodnik informacijskega opismenjevanja so bile bibliografske inštrukcije, knjižnine inštrukcije ali izobraževanje uporabnikov. Njihov rezultat so bile sposobnosti uporabnika, da se v knjižnici znajde. V strokovni literaturi je pojem informacijska pismenost pogosto obravnavan. Povzeli bomo najbolj splošnega kot sposobnost uspešnega delovanja v informacijski družbi (Južni, 2002, str.136). Prednosti informacijsko pismene osebe so: smisel za kontrolo, neodvisnost, samozaupanje, samospoštovanje, samoanaliza, izboljšanje uenja in njegovo sprejemanje kot izziv, izbiranje kakovostnih informacij, globalni pogled nanje, mnenjsko uenje, reflektivno uenje, izboljšanje spomina, poveanje zbranosti, avtonomno uenje, prenos znanja in konno boljši rezultati in uspeh. To pa pomeni kritino mišljenje, reševanje problemov in sposobnost uporabiti informacije pri delu ali v razlinih življenjskih situacijah. To je skupno vsem vedam, vsem znanstvenim disciplinam, vsem unim okoljem in vsem ravnem izobrazbe (Petermanec, 2004, str.187). V tej tranziciji družbe se pomembno spreminja tudi vloga knjižnic vseh vrst v tako imenovana informacijska središa, kjer bo uporabnik zadovoljil vse svoje potrebe in interese. Knjižnini strokovnjaki morajo biti zato vsestransko usposobljeni za takšno novo vlogo, ki se bistveno razlikuje od vloge klasinega knjižniarja. Veliko dilem je, ali so knjižnice na pravi poti, ali so dovolj hitre pri uvajanju nove vloge in še posebej, ali so dovolj hitro ustrezno usposobile zaposlene ter ustrezno opremile svoje ustanove, v katerih mora že zunanja podoba pokazati njeno sodobno naravnanost. Do druge svetovne vojne so bili med slovenskimi knjižniarji le posamezniki, ki so utili potrebo po bibliotekarskem strokovnem znanju. Knjižniarske generacije druge polovice štiridesetih in petdesetih let so prispevale k širšemu organiziranju osnovnih oblik knjižniarske dejavnosti, k postopni profesionalizaciji knjižnic in knjižniarskega dela in k družbenemu priznanju bibliotekarske stroke. V šestdesetih letih je bil uveljavljen prvi splošni slovenski zakon o knjižnicah in se je zaela uresnievati potreba po rednem višješolskem knjižniarskem strokovnem izobraževanju.

8 Sedemdeseta leta so usmerila slovensko knjižniarstvo v organizacijsko posodobitev in mednarodno usklajeno standardizacijo bibliotekarskega strokovnega poslovanja v vseh vrstah knjižnic. V osemdesetih letih pa sta slovenskemu knjižniarstvu uspela dva pomembna dosežka: z novim zakonom o knjižniarstvu se je vkljuilo v moderne mednarodne tokove sodobnega knjižniarstva, z uvedbo visokošolskega študija bibliotekarstva pa je doseglo najvišjo stopnjo organiziranega strokovnega izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega delovanja ter s tem najvejo družbeno uveljavitev bibliotekarske stroke in knjižniarske dejavnosti na Slovenskem (Beri, 1998, str. 34). Profesionalna identiteta knjižniarja je kljunega pomena za vitalnost stroke, in to v korelaciji s formalnim izobraževanjem, neformalnim izobraževanjem, s parmanentnim izobraževanjem, vseživljenjskim izobraževanjem. Kje drugje kot v univerzitetni knjižnici je pomembno stiiše potreb zbiralcev informacij, tako imenovanih uporabnikov knjižninih storitev in knjižniarja, z eno besedo izraženega katerega koli delavca knjižnice. ( Urbanija, 2004, str. 119) 3.2 PREDMET DIPLOMSKEGA DELA Vloga kadrov pri izvajanju knjižniarske službe v univerzitetni knjižnici v spremenjenih razmerah v družbi je zelo zahtevna. Determinira jo podrona zakonodaja, pogojuje jo razvoj univerze in izobraževanja na sploh in svoj odraz puša tudi razvoj vede o kadrih, predvsem pa jo krojijo potrebe in interesi uporabnikov in prav po tem se Univerzitetna knjižnica Maribor in vloga knjižniarja kot strokovnjaka v njej bistveno razlikuje od drugih knjižnic in vloge drugih knjižniarjev. Spremembe v informacijsko družbo pomenijo hitrost in kakovost informacij. Kako zadovoljiti uporabnika? Kakšno vlogo imajo pri tem kadri? Ali ima knjižnica ustrezno organizacijo, opremo, informacijski sistem, dovolj usposobljene strokovnjake? Kakšen model razvoja izbrati ob vstopu v evropski prostor? Je dovolj prisotna zavest, da knjižnica pravzaprav nima ve zidov in deluje 24 ur, tudi takrat torej, ko ni odprta. Je ON LINE komuniciranje z uporabniki zaželjeno ali so v rabi številni izgovori, ki pravzaprav samo potrjujejo osnovo problema tudi konzervativnost spada v knjižniarjev smisel delovanja in na drugi strani neverjetna kombinacija ustvarjalnosti, odgovornosti, fleksibilnosti, v prihodnost usmerjenih ljudi s humano podobo za ljudi (uporabnike). Od kadrov v knjižnicah je najve odvisno; ne samo, kakšno bo poslanstvo knjižnice, posredno tudi, kakšen uinek bo imelo v razvoju družbe. 3.3 CILJI IN NAMEN Namen mojega dela je prikazati pomen vloge kadrov pri razvoju družbe, v dolgoronem razvoju Slovenije, pri emer imajo knjižnice že po svojem skupnem poslanstvu poseben pomen, še posebej pa univerzitetne knjižnice, ki so neverjetno blizu znanju in procesu izobraževanja. Poseben pomen planiranja kadrov, razni vplivi, ocenjevanje in napredovanje ima v knjižniarski stroki samo na videz formalno vlogo. Predstavila bom dejavnost knjižniarstva v Sloveniji, vrste knjižnic, delavce in v posebej obdelala konkreten primer, Univerzitetno knjižnico Maribor.

9 Cilji naloge: - v teoretinem delu naloge predstaviti knjižniarsko dejavnost, vrste knjižnic in knjižninih delavcev - povezati zahteve podroja knjižniarstva s teorijo planiranja kadrov in pomenom nartovanja kadrov - na praktinem primeru ugotoviti pomen in vlogo kadrov pri uveljavljanju knjižnice kot univerzitetnega informacijskega, raziskovalnega, kulturnega in izobraževalnega študijskega središa regije in hkrati stroke - preveriti pravilnost ugotovitev pri poznavalcih stroke in uporabnikih 3.4 METODE Pri svojem delu bom uporabljala predvsem metode opazovanja, zbiranja gradiva in dokumentov, analize, sinteze, pogovora, intervjuja, kratke ankete kontrola ugotovitev. 3.5 TEMELJNE HIPOTEZE 1. Izobrazba ni edini pogoj za uspešno delo v sodobni knjižnici; ob njej je še prilagodljivost uporabniku, iznajdljivost pri reševanju problema, široka usposobljenost na veih podrojih, dobra organiziranost dela in optimalna izraba znanja in sposobnosti strokovnih delavcev. 2. Kadri so osrednjega pomena pri uresnievanju poslanstva javne knjižniarske službe. Kadri s profesionalno identiteto: - ustrezno formalno izobraženi na pravem mestu - nenehno v usposabljanju in izpopolnjevanju - motivirani in uspešni, ustrezno nagrajeni 3. Knjižnice niso dovolj hitre pri uveljavljanju nove vloge, pri usposabljanju knjižni- arjev, ustreznem opremljanju in povezovanju ter prilagajanju sistemizacije delovnih nalog novim zahtevam ter na osnovi tega notranje organizacije dela. 4. V skladu z novimi zahtevami evropskih norm in usmeritev v izobraževalnih progra mih morajo univerzitetne knjižnice spremeniti svoj ustroj in vlogo.

10 4. VLOGA KADROV PRI RAZVOJU DRUŽBE 4.1 KADRI IN ZNANJE V DOLGORONEM RAZVOJU SLOVENIJE Kadri to pomeni ljudje so kljunega pomena v razvojni strategiji slehernega sistema. Ker pa je razvoj povezan z družbeno ekonomskimi možnostmi, teejo ti procesi vzporedno. Dejstvo pa je, da se nain dela v obdobju industrializacije bistveno razlikuje od dela, ki ga pred ljudi postavlja informacijski as. Rutinsko delo se umika. Individualna odgovornost se poveuje. Organiziranje, uinkovitost in uspešnost dobivajo nove dimenzije, ki jih je potrebno trdno nasloniti na razvoj kadrov, ki brez povezav z upravljanjem in vodenjem lahko peljejo tudi v propad. Naložbe v kadre in njihovo sposobnost dobivajo vedno vejo veljavo. Najtežje je zagotoviti ustrezne profile kadrov v dani organizaciji v danem trenutku; še posebej je pomembno znanje vodij. Tržno gospodarstvo zahteva kvalitetnejše delo, zato ni udno, da raven znanja kadrov postaja skoraj izkljuni dejavnik poveevanja konkurennosti, takoj za razvojem nove tehnologije. Tako so dobili velik vpliv v kadrovski funkciji organizacije vodilni delavci. ( Florjani, 1996, str.178) V informacijski družbi je dodana vrednost ne ve toliko v tehnologiji kot v znanju.tako postajata informacijska in tehnološka pismenost bistveni zahtevi za delo na skoraj vseh podrojih. Spreminja se delo, še bolj pa organiziranost in vodenje, komuniciranje in zaposleni se morajo znajti pod vplivom informacijske družbe. Zelo hitro se spreminja poslovno okolje in ve priložnosti za maksimalno produktivnost imajo organizacije z dobro tehnologijo, ustreznim znanjem in usposobljenostjo. Pri tem postane aktualen problem permanentnega izobraževanja, saj bi pri podaljšanju delovne dobe delavec moral kar 3 do 4 krat v svoji karieri prenoviti svoje znanje. (Novak, Florjani, 2003, str.63) V dolgoronem razvoju Slovenije bo imelo znanje in loveški viri na sploh velik pomen v uspešni preobrazbi razvitosti. Pri tem bo odloilnega pomena, kako se bomo uspeli sporazumeti glede strateških ciljev razvoja znotraj države in kako se bomo uspeli povezati znotraj družbe pri uresnievanju teh ciljev. Pomembno bo, kako bomo plaali znanje in nagradili produktivnost in kako bo z inovacijsko usposobljenostjo podjetij ter na osnovi višje tehnologije z boljšimi programi. Le tako bomo lahko dohitevali razvite družbe. ( Florjanši, Paape, 2002, str.55) 4.2 KADRI IN IZOBRAŽEVANJE Razvoj sodobne družbe je prinesel toliko sprememb, da ljudje brez boljše splošne izobrazbe družbenih pridobitev, ki jih lahko kot civilna družba soustvarjajo, sploh ne bi mogli koristiti. Pri razvoju, tudi znanstvenem in tehnološkem prihaja do sprememb predvsem v dejstvu, da se as od razlinih odkritij do uporabe skrajšuje, da se krajša tudi življenjska doba posameznih produktov, ker se pojavljajo novi, boljši.

11 Stalno izobraževanje ljudi je nujno. Glavne dimenzije planiranja izobraževanja in usposabljanja so naslednje: - planiranje oziroma ocena potreb po izobraževanju in usposabljanju, - definiranje ciljev izobraževanja in usposabljanja, - planiranje poteka izobraževanja, - drugo. Znotraj organizacije lahko prepoznavamo ve potreb po uenju ( individualno uenje posameznikov, uenje timov, uenje na ravni organizacije). V zadnjem asu velikokrat slišimo za ueo se organizacijo, za katero je znailen sistemski nain razmišljanja, odlinost osebja, mentalni modeli, vizije, usmerjene v izgradnjo prihodnosti, timsko uenje. Izobraževanje je proces pridobivanja znanj, spretnosti in navad. Poteka v šolah, drugih izobraževalnih ustanovah, podjetjih, drugje. Cilji izobraževanja so: - spoznavni ( znanje splošno in strokovno-teoretino) - vzgojni (odzivanje, kritino sprejemanje, razvoj znaaja, vrednote, kritini odnos do vrednot in moralnih norm okolja) - cilji psihomotornega podroja ( spretnosti specifini gibi, nebesedno sporoanje, govorne spretnosti,..) Poleg navedenih ciljev pa je potrebno upoštevati tudi posebnost organizacije, analizo dela in znanja in potrebe posameznikov. (Florjani, 1999, str. 125) Pridobivanje znanja z izobraževanjem postaja nain življenja. Vse bolj postaja pomembno razvijanje sposobnosti in pripravljenosti za samostojno uenje in izobraževanje skozi vse življenje. lovek živi in biva v doloeni družbi in naravi, v doloenem prostoru in asu. Temeljni cilj razvoja kadrov naj bi bil usmerjen v dopolnjevanje in izpopolnjevanje znanj ter sposobnosti zaposlenih, kot jih zahtevajo trenutne potrebe delovnega procesa. (Florjani, 1996, str.367) 4.3 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ IN RAZISKOVALNO DELO V našem dosedanjem razvoju je pomanjkanje dolgoronega nartovanja razvoja, ki temelji na inovacijskem procesu in lastnem znanju, pogojevalo znailnosti podiplomskega študija. Število visokošolskih diplomantov je bilo dokaj visoko, za podiplomski študij VII/2 in VIII pa je bil znailen velik osip. Temu je botrovala nizka motivacija, slabo vrednotenje diplomantov, slaba podpora v organizacijah, neurejeni materialni pogoji študija, Zanimiva je bila projekcija 2000 novih raziskovalcev do leta etudi bi bila ustrezna finanna podpora, ni bilo dovolj kandidatov. Zaradi enostranskega izobraževanja se nismo pravoasno pripravili na prehod na višjo, zahtevnejšo stopnjo razvoja. V Sloveniji je strokovna izobrazba zaposlenih še vedno razmeroma nizka, eprav se iz leta v leto izboljšuje, kakor se vea tudi število tistih, ki se vkljuujejo v podiplomski študij. Odprtost v svet in konkurenno tržno gospodarstvo mora nujno spremljati investiranje v kadre, spodbujanje raziskovalnega dela, igar dosežke bomo uvajali v gospodarski razvoj, izmenjava informacij v organizaciji navzgor in navzdol, biti nenehno v»gibanju«in ne zadovoljen sam s sabo, so možnosti za obstoj v konkurenci velikih in monih. Izsledke znanosti in raziskovalnega dela domaega uma je potrebno še veliko bolj povezati s prakso v modelu od fakultete do proizvodne organizacije oziroma storitvene dejavnosti.

12 5. PLANIRANJE KADROV V ORGANIZACIJI 5.1 NAELA PLANIRANJA KADROV Vsaka organizacija stremi k razvoju in s tem k celi vrsti bolj ali manj usklajenih procesov planiranja, usmerjanja, usklajevanja, kontrole in odgovornosti v t.i. krožnem toku procesa. planiranje odgovornost usmerjanje kontrola koordiniranje Shema 1: Procesi v razvoju organizacije Planiranje kadrov razlagajo z razlinimi definicijami. Najvekrat pa v tem okviru zajemamo: Planiranje pomeni predvidevanje potrebnega števila kadrov za doloeno asovno obdobje. Planiranje pomeni kritino analizo obstojee strukture kadrov. Planiranje pomeni permanentno spremljanje in izpopolnjevanje kadrov. Planiranje kadrov pomeni sestavni del planiranja v podjetju. Planiranje kadrov pomeni izhodiše za izdelavo plana izobraževanja, s tem pa napredovanja kadrov v podjetju. Planiranje kadrov je del strateškega razvoja organizacije. Je nujno za sodobno podjetje, saj so plani kadrov pomembno sredstvo za stabilnost poslovanja..

13 Po Armstrongu so kadrovske dejavnosti: - pridobivanje kadrov, - ohranjanje obstojee kadrovske strukture, - motiviranje, - razvoj kadrov Osnovna naela planiranja kadrov so: znanstvenost, integralnost, realnost, kontinuiteta, elastinost in konkretnost. Pri dolgoronem planu kadrovskega razvoja neznanke znanstveno predvidevamo z domnevami na osnovi analiz, ocene vrednosti in prognoz. Z naelom integralnosti pojmujemo loveka v vsej njegovi popolnosti. Od tod ve vrst kadrovskega planiranja: razvojno (priakovane spremembe razvoja kadrov), inovativno (velike spremembe, nove povezave, dodatni cilji in programi), alokacijsko (bilanca kadrov, usklajena z ekonomskimi in tehninimi strukturami), adaptivno( pri razvoju kadrov je treba upoštevati dogodke v okolici). Plani razvoja kadrov morajo biti realni, sicer nastajajo frustracije in travme. Planiranje je stalen proces, zato moramo kontinuirano planirati. Kadrovski plani morajo biti elastini, da se lahko usklajujejo z drugimi podsistemi. Vsako spremembo je treba uskladiti. ( Florjani, 1999, str. 32) 5.2 CILJI PLANIRANJA KADROV Planiranje kadrov je kontinuiran proces in se sproži na osnovi konkretnih ciljev širše poslovne politike in ima kot glavni cilj skupaj z drugimi segmenti planiranja uresniitev strategije in dosego ciljev organizacije. V vsaki organizaciji mora biti prisotna osebna odgovornost za rezultat. Iz dneva v dan pomembnejša je racionalna organiziranost, to pa nalaga kadrovski funkciji vedno bolj odgovorno vlogo. Dobiva popolnoma novi položaj v podjetju. Z njo se ne ukvarjajo ve samo kadrovski specialisti, ampak tudi vodje, ki so nosilci predvidenih sprememb. Cilji planiranja kadrov: - pridobiti in ohraniti potrebno število in profil kadrov, ki jih organizacija potrebuje, - predvidevati probleme v zvezi s številom kadrov (višek, pomanjkanje), - razvijati, izobraževati in drugae prilagajati kadre potrebam organizacije, - omejiti odvisnost od zunanjih virov kadrov kljunih profilov, kar pomeni vzpostaviti zaupanje med posamezniki in organizacijo. Planiranje kadrov vedno poteka v ve fazah: analiza sedanjega stanja kadrov - ocena potreb v prihodnosti - razvoj instrumentov za zadovoljitev bodoih potreb

14 V svetu štejejo za uspešne organizacije tiste, ki glede kadrov izpolnjujejo naslednje pogoje: - so inovativne, - so sposobne za hitro adaptacijo, - imajo ustrezno fleksibilno strategijo razvoja, - uporabljajo kooperativni stil vodenja, - se hitro uijo in spreminjajo svoje postopke, - so sprejele koncepte in vrednote loveka kot svobodnega posameznika, - imajo tudi njihovi kadri sposobnost hitrega uenja.(florjani, Globalni..,1994, str.178) S planiranjem kadrov prepreimo pomanjkanje ali presežek kadrov; neustrezno strukturo kadrov glede na zahteve; neurejeno planiranje izobraževanja; neustrezno vlaganje v kadre; nezadovoljstvo in fluktuacijo; nepravilno zasedbo delovnih mest, veji absentizem, slabša proizvodna zmogljivost; negotovost pri izvrševanju nalog v organizaciji. (Florjani, Operativni, 1998, str.99) 10 kljunih ciljev moramo dosei v organizaciji, da bi kadrovski management ustrezno deloval: - zagotavljanje ljudi z ustreznimi znanji in vešinami, - usposabljanje in preusposabljanje, prestrukturiranje organizacije, - sistemi dela, - organizacijska kultura, - razvoj kadrov, - fluktuacija, - izbor in obdržanje kadrov, - odnosi med zaposlenimi, - nagrajevanje dela. Za dosego teh ciljev pa moramo zagotavljati še: kadre z ustreznimi znanji in vešinami na pravih mestih, najustreznejše oblike in pogoje za opravljanje dela, kadrovske pogoje za uinkovito prilagajanje spremembam, vzdušje in odnose za doseganje ciljev ter razvoja posameznikov in organizacije, povezanost rezultatov dela in nagrajevanja ter ustreznih motivacijskih strategij za spodbujanje doseganja ciljev in razvoja. (Florjani, Izgradnja.., 1999, str. 22) 5.3 ORGANIZACIJA IN RAZVOJ KADROV Kadrovski sistem je del sistema organizacije in kadri so nosilci razvoja. Organizacija je»mreža razmerij med ljudmi, ki je veciljno orientirana in se nahaja v trajnem procesu izmenjave z okoljem, ki nanjo vpliva in na katero organizacija vpliva«(florjani, Kadrovska.., 1998, str. 53). Ob tem pa je pomembno vodenje, ki pomeni planiranje, usmerjanje, koordiniranje in kontrolo ob odgovornosti lastniku in družbi. V organizaciji potekajo razlini procesi, pri emer je odloilnega pomena povezava med ljudmi v organizaciji. Tu imajo veliko vlogo vodje; pa tudi odgovornost. Organizacije se nenehno prilagajajo impulzom iz družbe. V njej se prepleta ve ciljev: cilji posameznikov in cilji organizacije; interesi lastnikov in lanov organizacije ter družbene potrebe. Lahko jo prikažemo kot delujoi sistem, igar elemente ima tudi kadrovski podsistem.

15 VHOD (INPUT) (KADRI IN KAPITAL) PROCESOR (ORGANIZACIJA) REZULTAT (OUTPUT) DOBIEK STORITEV SPREMEMBE V DRUŽBI Shema 2- Delujoi sistem (kar je tudi kadrovski sistem). Razvoj organizacij je najbolj odvisen od sposobnosti njenih lanov, da dosegajo njene dolgorone cilje. Zato sta proces razvoja organizacije in proces permanentnega izobraževanja neposredno povezana. ( Florjani, prav tam, str..51) Razvoj kadrov in kadrovske funkcije je prav tako hiter kot razvoj vseh ostalih procesov in sistemov v organizaciji in družbi. Vse bolj je pomembno, kakšen lovek naj dela na kakšni nalogi, katere sposobnosti ima, potrebe in tudi vrednote; enako pomembno pa je tudi, kakšna je organizacija, kakšne cilje ima, komu služi, kakšne potrebe imajo njeni uporabniki in uspešna povezava med ustreznimi kadri in zahtevami daje maksimalni uinek. Pa še ena povezava in soodvisnost je zelo pomembna: razvoj moderne družbe in skrb za razvoj ljudi in njihovega delovnega in socialnega položaja, torej skrb za razvoj kadrov. Po številnih ugotovitvah in raziskavah dejanskega stanja prihaja do razkoraka oziroma razlike na tem podroju. Tako tudi na podroju knjižniarstva. Razkorak se kaže namre v zahtevah in potrebah uporabnikov in stanja družbe ter organiziranosti in stanju kadrov, pri emer ni vprašanje znanje in usposobljenost kadrov, ampak izraba tega znanja za ustrezne ciljne skupine uporabnikov; pri emer bi lahko govorili tudi o neracionalizaciji v delovanju knjižniarske službe oziroma organiziranosti, ki ni prilagojena najnovejšim potrebam družbe in ljudi. 5.4 VPLIV OKOLJA NA RAZVOJ KADROV Že prejšnja ugotovitev kaže, da ima okolje velik vpliv na razvoj kadrov. Najpomembnejše se mi zdi na tem mestu izpostaviti problem razkoraka med razvojem socialnega sistema, ki ga sestavljajo ljudje, njihove vrednote, nivo izobrazbe in kulture, njihova stališa in med spremembami v tehnologiji. Hitrost spreminjanja socialnih razmerij se zdale ne spreminja tako hitro kot v tehnološki sferi, saj je za spremembo loveka potreben dolgotrajen proces prešolanja in poveanja splošne in osebne kulture v razmerah civilizacijskega razvoja. (Florjani, kadrovska.., 1998, str38)

16 Pogosto slišimo za besedi turbulenca in kaos in opisujeta lovekovo zaznavo dogajanja v okolju, v podjetju in pogosto tudi v sebi. Kompleksnost procesov v loveku samem, v drugih ljudeh, in okolju je tako zapletena, nerazvidna, pogosto nerazumljiva in nepredvidljiva, da jih lovek ni sposoben dokonno spoznati in obvladovati. Pogosto se je potrebno znajti s pomanjkljivimi informacijami, zato je tudi predvidevanje prihodnosti težko. Hitrost sprememb je pojem, ki se uporablja za oceno dinamike sprememb v okolju, na drugi strani pa je pomembna sposobnost oganizacije slediti tem spremembam in se jim prilagajati. e je organizacija pravilno usmerjena v izdelke in storitve, ki jih trg potrebuje, ima potencial, s katerim sledi spremembam in jih celo uravnava; v nasprotnem primeru lahko obstaja samo skupaj s partnerji. Vplivi okolja lahko izhajajo iz konkurence dejavnosti, politike, strateških sprememb, socialnih razmer, itd.. DRŽAVA, ZAKONODAJA - MOŽNOSTI RAZVOJ DRUŽBE STRATEGIJA RAZVOJA LOKALNE SKUPNOSTI - NADZOR, SREDSTVA DEJAVNOST KNJIŽNICE RAZVOJ KADROV ZAPOSLENI INTERS, POTREBE JAVNOST VPLIV, KADRI V PRIPRAVI UPORABNIKI/ LANI - ZAHTEVE Shema3 Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na planiranje in razvoj kadrov v knjižnici

17 5.5 PROCESI MOTIVIRANJA, OCENJEVANJA IN NAPREDOVANJA MOTIVIRANJE Vsi mehanizmi v organizaciji morajo imeti vgrajeno tudi motivacijsko komponento. Z motivacijskimi ukrepi usmerjamo vedenje ljudi v doseganje ciljev organizacije. Ta proces se zane pri kadrovskem nartu, odloitvah vodilnih ali pa projektnega tima. Najprej je potrebna analiza stanja, ki ji sledi izbor motivacijskih sredstev z najvejim uinkom, glede na specifiko organizacije in kadrov v njej. Lahko predvidimo tudi poskusno izvajanje ukrepov. Te pa je treba sistematino spremljati, pri tem pa sodelovati. Aktivnosti za uvedbo ukrepov motivacije morajo biti del narta, ki je tudi formalno uveljavljen in je v skladu s cilji organizacije. Neprestano poteka spremljanje uinkov in spreminjanje, v nasprotnem primeru spremenimo program in tako v ciklini obliki naprej, saj se mora organizacija nenehno prilagajati notranjim in zunanjim spremembam. Na podlagi spremljanja izdelamo tudi poroilo, ki ga hranimo v arhivu. (Florjani, Izgradnja.., 1999, str. 76) Za doseganje strateških ciljev organizacije je zelo pomembno, da so delavci kreativni nosilci uresnievanja poslovne politike; le tako so kljuni faktor za poveanje produktivnosti in uinkovitosti. Dosedanji organizacijski modeli ne omogoajo ustrezne motiviranosti zaposlenih; od tod nezadovoljstvo, brezciljnost, brezvoljnost. Bistvenega pomena pri spreminjanju takšne situacije je razumevanje potreb in želja posameznikov. Zaposlene lahko motiviramo z uinkovito organizacijsko kulturo, komunikativnim nainom vodenja, priznanji in kritiko, nagrajevanjem koristnih predlogov, inovacij, izboljšav. POTREBA DELOVANJE CILJ kot sredstvo za zadovoljitev potrebe Shema 4 - Mehanizem motiviranja Motivacija je torej zbujanje hotenj (motivov) loveka, da bi z delovanjem zadovoljeval (svoje) potrebe oziroma dosegal cilje. ( Florjani, Organizacija.., 2002, str.99,100) OCENJEVANJE Ocenjevanje temelji na izdelanih kvalitativnih kriterijih, ki jih izdela kadrovski sektor oziroma /in strokovni tim. Na osnovi kriterijev, ki jih sprejme vodstvo organizacije, je potrebno izdelati navodila za zbiranje podatkov in tako pride do sistema ugotavljanja delovne uspešnosti. Ocene imajo veljavo v sistemu nagrajevanja in napredovanja delavcev po veljavnem dogovoru v organizaciji, ki je verificiran. ( Florjani, Izgradnja.., 1999, str. 91)

18 Primer liste za oceno uspešnosti delavcev ene izmed javnih knjižnic IME, PRIIMEK DELAVCA: DELOVNO MESTO: OCENJEVALNO OBDOBJE: VRSTA OCENE: DELOVNA USPEŠNOST ŠT. OCENJEVANA LASTNOST A B C D E 1. Strokovnost 2. Kvaliteta 3. Gospodarnost 4. Koliina 5. Odnos do dela 6. Odnos do sodelavcev 7. Odnos do vodje 8. Odnos do podrejenih 9. Odnos do strank 10. Samostojno delo 11. Timsko delo 12. Vzor za sodelavce 13. Odprtost za spremembe 14. Pripadnost organizaciji 15. Funkcionalnost 16. Iniciativnost 17. Pripravljenost na izobraževanje 18. Ažurnost OZNAKE: A OCENA NI MOŽNA B NI TAKŠEN C JE DELOMA TAKŠEN D JE V GLAVNEM TAKŠEN E JE V CELOTI TAKŠEN Tabela 1 Ocena uspešnosti

19 5.5.3 NAPREDOVANJE Proces napredovanja delavcev temelji na sistemu napredovanja. Kadrovski sektor oziroma vodilni prouuje možnosti napredovanja, evidentira zahteve delovnih nalog, pri emer upošteva letni plan, organizacijo in sistemizacijo, sistem pla ter opise delovnih nalog. Za vsako delovno nalogo je potrebno imeti kriterije, ki jih je potrebno upoštevati pri napredovanju. Na osnovi tega je narejena kadrovska zasedba na posameznih nalogah; e ni dovolj delavcev, poišemo delavce zunaj organizacije (v okviru možnosti seveda). V povezavi s tem je tudi dodatno usposabljanje in izpopolnjevanje ter izobraževanje. Vse spremembe v zvezi z napredovanjem delavca je potrebno vnašati tudi v kadrovsko evidenco.(prav tam, str. 71) Primer: Napredovanje v knjižniarstvu (Predpisi s podroja kulture, MK, 2003, str. 713) 1. Tarifni razredi (od I do IX). 2. Napredovanje po Pravilniku o pripravništvu, strokovnih izpitih ter sporazumu o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke. Tarifni razredi so osnovna razporeditev glede n a stopnjo izobrazbe delavca, s katero je povezan tudi strokovni naziv: V. stopnja knjižniar; VI. stopnja višji knjižniar; VII. stopnja bibliotekar; VIII. stopnja bibliotekar z magisterijem znanosti; IX. stopnja bibliotekar z doktoratom znanosti. Znotraj vsakega tarifnega razreda je možno napredovanje za vsaj pet razredov. Posebno napredovanje po posebej doloenih kriterijih pa si pridobijo delavci na osnovi delovne dobe in uspešnosti pri delu: knjižniar knjižnini referent; višji knjižniar višji knjižnini referent; bibliotekar višji bibliotekar, svetovalec in svetnik. Ker je napredovanje proces, ki traja ve let, je dobro izdelati kvaliteten sistem, ki ga ne menjavamo prepogosto, saj tudi pogosto menjavanje kriterijev za napredovanje deluje na delavce destimulativno in jih ne motivira pri izvajanju delovnih nalog in ciljev organizacije. V veini poklicnih podroij obstaja primeren dogovor o napredovanju delavcev na nivoju Slovenije, npr. na podroju kulture, šolstva, zdravstva, itd.

20 6 KNJIŽNIARSTVO V SLOVENIJI 6.1 PRAVNA UREDITEV DEJAVNOSTI Pravno podlago za svoj obstoj imajo knjižnice v ustavi in zakonih. Po ustavi država Slovenija zagotavlja svojim državljanom pravico do izobraževanja in informiranja. Leta 2001 je bil sprejet zakon o knjižniarstvu (Uradni list RS, št /2001, z dne 8. novembra); leta 2002 pa je bil spremenjen na osnovi sprejema krovnega zakona, /2002(ZUJIK), z dne 14. novembra 2002). Na osnovi zakona o knjižniarstvu je bil sprejet še Sklep o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnino dejavnost in (Uradni list RS, št /2002, z dne 16. aprila 2002) Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti ( Uradni list RS, št /2002, z dne 8. avgusta 2002). Sprejet je tudi Pravilnik o pogojih za izvajanje javne knjižniarske službe (Ministrstvo za kulturo, 2004). Leta 2002 je bil sprejet zakon o uresnievanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) (Uradni list RS, št /2002, z dne 14. novembra 2002) Na osnovi tega zakona pa so bili sprejeti še nekateri pomembni podzakonski akti, ki se nanašajo na knjižniarstvo, in sicer: Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ( Uradni list RS, št /2003, z dne 20. januarja 2003), Pravilnik o nainu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na podroju kulture (Uradni list RS, št /2002, z dne 28. decembra 2002), Pravilnik o strokovnih komisijah ( Uradni list RS, št /2002, z dne 13. decembra 2002), Pravilnik o vodenju evidence javnih zavodov na podroju kulture ( Uradni list RS, št /2003, z dne 31. januarja 2003), Pravilnik o vodenju evidence javne infrastrukture na podroju kulture ( Uradni list RS, št /2003, z dne 31. januarja 2003), Uredba o metodologiji za doloitev osnov za izraun sredstev za izvajanje javne službe na podroju kulture (Uradni list RS, št /2002, z dne 28. decembra 2002). Knjižniarstvo urejajo v nekaterih segmentih tudi naslednji zakoni: Zakon o varstvu kulturne dedišine (Uradni list RS, št /1999, z dne 5. februarja 1999, /2002, z dne 18. decembra 2002), Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (Uradni list RS, št /1998, z dne 27. marca 1998, /2002, z dne 12. decembra 2002), Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št /1997, z dne 10. aprila 1997, 32/97- popravek z dne 5. junija 1997), Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št /95, z dne 14. aprila 1995, 9-531/2001, z dne 9. februarja 2001, /2001, z dne 26. aprila 2001), Zakon o medijih (Uradni list RS, št /2001, /2002- sklep US), Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti ( Uradni list RS, št /94, z dne 22. julija 1994, /96, z dne 26. julija 1996, /99, z dne 8. oktobra 1999, /2000, z dne 10. novembra 2000, /2001, z dne 22. junija 2001, /2001, z dne 3. avgusta 2001). Slovenija je ratificirala tudi številne mednarodne pogodbe s podroja kulture in intelektualne lastnine.

21 6.2 VRSTE KNJIŽNIC Knjižnice v skladu s strokovnimi naeli organizirajo zbirko knjižninega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo: - lastnega gradiva in z njim povezanih informacij, - medknjižnine izposoje, - zunanjih dostopnih informacijskih virov. Knjižnice so vpisane v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica; njihov razvoj pa usmerjajo standardi in strokovna priporoila. Knjižnice delimo po prevladujoem krogu uporabnic in uporabnikov na: - splošne (izvajajo knjižnino dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju in za ljudi s posebnimi potrebami), - šolske (podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnino dejavnost predvsem za uence, vajence, dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol), - visokošolske (podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnino dejavnost predvsem za študente, visokošolske uitelje in visokošolske sodelavce), - specialne (izvajajo knjižnino dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih podrojih), - nacionalna (je osrednja državna knjižnica in ima poleg obiajnih nalog knjižniarske službe še številne dodatne naloge v smislu centra za razvoj knjižnic po Sloveniji). (Predpisi s podroja kulture, str.95) 6.3 UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Univerzitetne knjižnice so glavne visokošolske knjižnice univerz. Opravljajo obiajne naloge (ki jih opravljajo tudi druge knjižnice): - zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižninega gradiva, - zagotavljanje dostopa do knjižninega gradiva in elektronskih publikacij, - izdelovanje knjižninih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, - posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, - sodelovanje v medknjižnini izposoji in posredovanju informacij, - pridobivanje in izobraževanje informacij, - informacijsko opismenjevanje, - varovanje knjižninega gradiva, ki je kulturni spomenik, - drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. Poleg teh nalog pa opravlja še: - koordinira knjižnino dejavnost na univerzah, - koordinira nabavo in ponudbo knjižninega gradiva v okviru univerz, - organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnine izposoje, - koordinira deponiranje in izloanje gradiva na univerzah, - koordinira izdelavo bibliografije visokošolskih uiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev svoje univerze,

22 - pridobiva in obdeluje obvezne izvode gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze, vkljuno z diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami, - usklajuje pripravo in izvedbo programov izobraževanja uporabnikov na univerzah, - nudijo strokovno pomo delavcem v knjižnini dejavnosti v okviru univerz, - lahko opravljajo domoznansko dejavnost, - lahko opravljajo druge naloge, katerih izvajanje nanje prenese nacionalna knjižnica. Visokošolske knjižnice lanic univerz se povezujejo v nacionalni vzajemni bibliografski sistem koordinirano, preko univerz. V Sloveniji imamo dve univerzitetni knjižnici. V Mariboru pokriva Univerzo v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), v Ljubljani pa to nalogo opravlja Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK). (Predpisi s podroja kulture, str. 101) Verjetno pa bo z mrežo univerz v Sloveniji nastala še katera. 6.4 DELAVCI KNJIŽNIC Tipini poklici v knjižniarstvu so knjižniarji, višji knjižniarji in bibliotekarji. Knjižniar je strokovni delavec, ki ima konano srednjo stopnjo izobrazbe in opravljen strokovni izpit bibliotekarske stroke za V. stopnjo izobrazbe, s imer si je pridobil strokovni naziv knjižniar. Višji knjižniar ima višjo stopnjo izobrazbe in opravljen strokovni izpit za VI. stopnjo ter s tem naziv višji knjižniar. Bibliotekar je strokovni delavec z univerzitetno izobrazbo ter opravljenim strokovnim izpitom za VII. stopnjo, kar mu da naziv bibliotekar. V knjižnicah so zaposleni pod temi nazivi kadri z razlinimi strokovnimi usmeritvami na doloeni stopnji izobrazbe, kar je za uspešno izvajanje programa knjižnice po mojem mnenju celo bolje, kot samo enosmerno usposobljeni ljudje, na primer s konanim študijem bibliotekarstva, saj so potrebe v knjižnici takšne, da zahtevajo zelo širok spekter znanj razlinih strok pri delu z uporabniki. Prav tako je v knjižnici zaposlenih tudi nekaj tehninih profilov delavcev (šoferji, manipulanti, knjigovezi, sistemski inženirji raunalništva, elektrotehniki, istilke, arhivarji, poslovne sekretarke, raunovodje, itd..), ki pa se pri svojem delu prav tako po navadi usposobijo tudi za kakšno nalogo neposrednega dela z uporabniki, saj potrebe knjižnic in premajhno število zaposlenih v veini slovenskih knjižnic to narekuje. Številni deficit zaposlenih pa ni edini problem kadrovskega nartovanja v knjižnicah; najveji peat v trenutnih razmerah dajejo hitre spremembe v družbi: tako v samem gradivu (knjige, elektronske publikacije, virtualna knjižnica, ), kakor tudi v zahtevnosti uporabnikov, ki imajo iz dneva v dan veje potrebe in zelo razline interese in te tudi zelo neposredno izrazijo. To pomeni, da tudi knjižnica ni ve tisti zašiteni, posveeni prostor, imun na vse vplive zunaj, okoli nje, ampak se je zelo na hitro znašla sredi pravega vrtinca nepredvidljivega, kar je povzroilo predvsem pri starejših delavcih pravi šok. Na tej toki moramo biti organizatorji dela in nartovanja na kadrovskem podroju na eni strani zelo hitri in uinkoviti, da nadoknadimo zamudo, na drugi pa previdni, saj je delo z ljudmi vedno najbolj obutljivo.

23 Za posebne naloge mora imeti knjižnica specializiran strokovni kader. Specializacijo potrebujejo delavci, ki delajo z mladimi bralci, delavci v knjižnino informacijski in dokumentacijski dejavnosti, strokovni delavci ter raziskovalci v posebnih zbirkah, v matini dejavnosti ter v drugih specialnih službah.

24 7 PREDSTAVITEV UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR Za prouevanje vloge kadrov pri izvajanju knjižnine dejavnosti sem izbrala Univerzitetno knjižnico Maribor, ki spada med veje knjižnice in tudi specifina je po svoji vlogi. Slika 1 - Nova zgradba Univerzitetne knjižnice v Mariboru in njen logotip ob 100-letnici 7.1 SPLOŠNA PREDSTAVITEV, ZGODOVINA, TRENUTNO STANJE, CILJI Univerzitetna knjižnica Maribor je del Univerze v Mariboru, katero je soustanovila leta 1975 in praznuje letos visoki jubilej 30-letnico delovanja. UKM (Univerzitetna knjižnica Maribor) je bila ustanovljena leta 1903 kot knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko in bila leta 1918 javna mestna ustanova, ki se razvija v Študijsko knjižnico postane knjižnica mariborskih visokih šol. Leta 1975 se preimenuje v Univerzitetno knjižnico Maribor, potem ko se ustanovi Univerza v Mariboru dobi novo sodobno zgradbo na Gospejni ulici in1993 praznuje svojo 90- letnico in letnico kot osrednja knjižnica Univerze v Mariboru in usmerjevalec visokega in specialnega knjižniarstva v severovzhodni Sloveniji, kot znanstvena knjižnica za Maribor in njegovo zaledje, kot arhivska knjižnica za vse knjižnino gradivo, ki nastaja v Sloveniji, kot domoznanska knjižnica za Maribor oziroma severovzhodno Slovenijo. Pri zbiranju in prouevanju gradiva in zgodovinskih dejstev ne moremo mimo ugotovitve, da je že ustanovitev in vsako pomembno spremembo pomembno zaznamoval izbor ljudi kadrov torej. Že za ustanovitev se lahko zahvalimo v asu najhujših nacionalnih bojev na Spodnjem Štajerskem mariborskim slovenskim rodoljubom in narodnim delavcem. Nadaljnja srea je bila, da se je po prvi vojni v njej zaposlil Janko Glazer in jo vodil od 1931 do 1959 ter

25 kot pomemben ustvarjalec prispeval k strokovni urejenosti knjižnice. Marsikaj od dobrih usmeritev je prekinila druga svetovna vojna in je bilo po njej potrebno knjižnico ponovno postaviti na noge. Glazerju je tudi to uspelo. S svojo vsestransko dejavnostjo, visokim strokovnim delom ter izbrano nabavno politiko je v asu nastajanja mariborskih visokošolskih zavodov postala osrednja knjižnica nove slovenske univerze. Že v letu 1965 pa vse do leta 1989 pa se v njenem vodstvu pojavi novo veliko ime Bruno Hartman, ki je vodil UKM skozi vse prelomne dogodke: ustanovitev univerze, prizadevanja za nove prostore, gradnja prve nove knjižnice, selitev in morda najveja težava v zgodovini obstoja zaetek poslovanja v novih prostorih. To je bil prelomni dogodek tudi v najveji zamenjavi kadrov: upokojitve, žal tudi smrti so skoraj popolnoma spremenile kadrovsko strukturo. Spremembe so iskali v razlinih racionalizacijah in reorganizacijah delovnih opravil ter izboljševali delovno organiziranost. Z nekaterimi prostorskimi možnostmi (dvorana in razstaviša) se je bistveno spremenila njena vloga kot prizoriša kulturnih in drugih prireditev. Slika 2 - Glazerjeva dvorana UKM Primer programa v Glazerjevi dvorani za oktober 05 ( od 17. do 19. ure: Muzej NO, klepetalnica Majde Potrate (Kontaktna oseba: ga. Mira Graši, tel ) od 9. do 14. ure Aktuar, seminar (Kontaktna oseba: ga. Medeja Poek, tel. 04/ ) od 16. do 18. ure: ŠOUM, predavanje (Kontaktna oseba: Maja Rober, tel ) od 10. do 15. ure: Patlib center in UKM, predavanje (Kontaktna oseba: Breda Brezovšek, tel ) od 9. do 14. ure: Aktuar, seminar (Kontaktna oseba: ga. Medeja Poek, tel. 04/ ) od 9. do 14. ure: Aktuar, seminar (Kontaktna oseba: ga. Medeja Poek, tel. 04/ od 17. do 19. ure: Muzej NO, predstavitev knjige; Julij Titl: Kelti in Slovenci (Kontaktna oseba: g. Marjan Žnidari, tel ) od 9. do 15. ure: Fakulteta za strojništvo, predavanje (Kontaktna oseba: Mateja Novak, tel ) Trenutno je program mesenih prireditev redno objavljen na domai strani knjižnice in poleg dogovorjenih ciljnih skupin dostopen tudi drugim zainteresiranim udeležencem.

26 Irena Sapa, sedanja ravnateljica UKM, je v intervjuju za asopis Mariboran povedala: Kakšni so splošni podatki o knjižnici? Celoten knjižnini fond obsega enot, med katerimi je okoli knjig in naslovov periodinih publikacij. Knjižnica ima aktivnih uporabnikov, ki so si v letu 2003 izposodili enot knjižninega gradiva; to pomeni enajst odstotkov ve kot leta Medknjižnina izposoja je posredovala enot. Knjižnica zaposluje 78 delavcev. Delovanje UKM poteka v okviru petih enot. Katerih in kakšna podroja pokrivajo? Poslanstvo knjižnice je zagotavljati knjižnine in informacijske storitve univerzitetnim uiteljem, raziskovalcem in študentom. Pri tem so njene zbirke na voljo tudi drugim uporabnikom, ki potrebujejo gradivo za izobraževanje ter strokovno in izobraževalno delo. UKM ima pet organizacijskih enot. Naloga enote za obdelavo knjižninega gradiva je pridobivanje tega gradiva ter njegova obdelava v vzajemnem bibliografskem sistemu. Enota za domoznanstvo pridobiva in obdeluje domoznansko gradivo ter posreduje informacije. Naloga enote strokovnih referentov je ugotavljanje potreb uporabnikov na posameznih strokovnih podrojih, vsebinska obdelava knjižninega gradiva in posredovanje posebnih informacij uporabnikom. Naloge enote za delo z uporabniki so posredovanje informacij, izposoja gradiva na dom in v italnicah, medknjižnina izposoja knjižnega gradiva ter izobraževanje uporabnikov. Tajništvo z upravno-tehninimi službami skrbi za delovanje knjižnice s pravnega, kadrovskega, finannega in drugih vidikov. Uporabniki lahko išejo v raunalniškem katalogu s pomojo osebnih raunalnikov v knjižnici ali doma, izposojo gradiva pa lahko opravijo z osebnim obiskom v knjižnici, po telefonu ali samostojno na spletni strani OPAC (online javno dostopni katalogi). Gradivo, ki ga želijo, lahko rezervirajo osebno v knjižnici ali samostojno na spletni strani. Za rezervacijo in podaljšanje izposoje preko spletne strani potrebujejo geslo. Podatke o gradivu poišejo uporabniki sami v katerem izmed katalogov, zahtevnejše informacije pa prejmejo pri Kakšna je dosegljivost podatkovnih zbirk, elektronskih revij in drugih elektronskih virov UKM? Uporabniki knjižnice imajo zagotovljen dostop do elektronskih revij pri informacijskih servisih, kot so Science Direct, Springer Link, EBSCO Eifl Direct, OCLC, Emerald in drugi. Slednji ponuja, na primer, dostop do ve kot tristo elektronskih revij s podroja ekonomskih poslovnih ved. Zagotovljen je tudi dostop do podatkovnih zbirk, kot so Compendex, znanstvena baza podatkov, ki daje pregled nad znanstvenimi lanki s podroja strojništva in drugih tehninih ved, Art&Humanities Citations Index, ki omogoa pregled nad publikacijami s podroja umetnosti in humanistike v mednarodnem okviru, in številne druge. Kaj predstavljajo patentni dokumenti? Knjižnica ima že vrsto let bogato zbirko patentnih dokumentov. Nabavo zbirk in razširitev zmogljivosti strežnika je sofinancirala Mestna obina Maribor. Decembra 2003 je UKM postala uradni center Patlib v Sloveniji in je tako uvršena na seznam centrov Patlib Evropske patentne organizacije, kar je razvidno iz domae strani European Patent Office. Med patentnimi dokumenti sta tudi zbirki Romarin, ki vsebuje podatke o blagovnih znamkah, ter Espace s podatki o patentnih dokumentih v Evropi.

27 V prostorih UKM potekajo tudi številne prireditve, od razstav v knjižnem in likovnem razstavišu do razlinih posvetovanj v Glazerjevi dvorani. Kako deluje ta dejavnost? Razstavno dejavnost v knjižnici skrbno nartujemo. Razstave pripravljamo v avli, knjižnem in likovnem razstavišu ter v mali vitrini. V letu 2003 smo pripravili trideset razstav v razstavišu in enajst priložnostnih razstav v mali vitrini. Med razstavami v knjižnem razstavišu moram omeniti naslednje: Zapušina skladatelja in glasbenega pedagoga Emerika Berana, Pesnik in igralec Tone Kuntner, Umetnost kot nain življenja - v okviru Slovenskih dnevov knjige, 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor, Razkriti zakladi izbranih slovenskih nahajališ mineralov in fosilov, Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru in Novi bliš stare dame razstava ob odprtju stare dvorane SNG Maribor. V Glazerjevi dvorani se je v lanskem letu zvrstilo 154 prireditev, ki se jih je udeležilo okoli 7000 obiskovalcev. Poleg delavcev UKM so jih pripravili tudi številni zunanji sodelavci, ustanove ter strokovna društva, med njimi Zgodovinsko društvo Maribor, Slavistino društvo, Društvo bibliotekarjev in drugi. Ob stoletnici naše knjižnice smo leta 2003 pripravili posvetovanje z naslovom Podobe knjižnic in izdali zbornik referatov. Kakšna je povezanost UKM s knjižnicami fakultet Univerze v Mariboru ter drugimi knjižnicami doma in v tujini? UKM se povezuje s knjižnicami fakultet in visoke šole Univerze v Mariboru v enoten knjižnini in informacijski sistem. Gre za informacijsko, bibliografsko, arhivsko in pedagoško funkcijo sistema. Naša knjižnica se strokovno povezuje s številnimi knjižnicami v Sloveniji, med njimi predvsem z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, Centralno tehnino knjižnico in knjižnicami Univerze v Ljubljani. V okviru programa študijskih obiskov sodelujemo z Univerzitetno knjižnico v Bayreuthu v Nemiji in Nacionalno knjižnico v Pragi. Dobro sodelujemo tudi z vsemi univerzitetnimi knjižnicami v Avstriji, posebno s tistimi na Dunaju ter v Gradcu in Celovcu. Sodelujemo tudi v mednarodnih bibliotekarskih organizacijah IFLA, LIBER in ELAG. Kakšne so razvojne možnosti UKM? V prihodnje bomo razvijali sistem strokovnih referentov specialistov za literaturo iz humanistinih, družboslovnih, naravoslovnih in tehniških ved. Skupno z drugimi slovenskimi knjižnicami bomo razvijali sodelovanje v sistemu COBISS. Prav tako bomo razvijali informacijsko dejavnost s ponudbo zbirke COBIB, elektronskih revij in drugih publikacij v elektronski obliki ter podatkovnih zbirk vseh znanstvenih podroij v obliki CD-ROM in s pomojo mreže internet. Okrepili bomo referenno službo za uporabnike, ki s knjižnico komunicirajo z osebnimi obiski, in tistimi, ki za stike z nami uporabljajo elektronsko pošto in internet. Pospeševali bomo dejavnost centrov in italnic, torej Avstrijske italnice, Evropskega dokumentacijskega centra in Informacijskega centra britanskega sveta, ki delujejo v okviru UKM. Pomembna naloga bo nabava ubenikov za novoustanovljeno medicinsko fakulteto v Mariboru. Naj omenim še izobraževanje uporabnikov v uilnici Brede Filo ter razvoj domoznanske dejavnosti, ki dobiva z informacijsko tehnologijo nove možnosti. Po zgledu nacionalnih in univerzitetnih knjižnic tudi v UKM nartujemo prenos redkih in starejših

28 publikacij ter gradiva posebnih zbirk v digitalno obliko; tako želimo ohraniti izvirne dokumente za prihodnje rodove. Pomembna naloga je tudi ohraniti v UKM nain zagotavljanja dveh obveznih izvodov in tako nadaljevati pomembno poslanstvo knjižnice pri ohranjanju kulturne dedišine. Naj za konec dodam še to, da smo zelo veseli opove diplome, ki jo je UKM prejela na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije oktobra 2003 na Otocu. Prizadevali si bomo, da bomo tudi v prihodnje sledili razvoju knjižniarstva v Evropi. ( Pri izvajanju same dejavnosti, še posebej pri delu z uporabniki pa se pojavlja pomembna dilema informacijske pismenosti, ki spozna za informacijsko pismeno osebo tisto, ki je sposobna spoznati, kdaj potrebuje informacijo, jo zna najti, oceniti in uinkovito uporabiti. Informacijsko znanje vkljuuje tudi poznavanje knjižnice, vsebuje pa tudi znanja, ki jih potrebujemo pri komunikaciji, študiju, branju in uenju. Spet smo pri kadrih. Klju vsega je profesor. Želi, da študentje poglobljeno študirajo literaturo. Ni pa preprian, da je potrebno študente sistematino seznanjati s knjižnico in informacijskimi viri. Knjižnica za raziskovalce namre ni absoluten vir. Kljuna ugotovitev je bistvena za vse udeležence v procesu izobraževanja in raziskovanja. e je bibliotekar kompetenten strokovnjak, bo z njim sodeloval vsak profesor in bo tudi vsak študent oziroma raziskovalec videl v njem ustreznega sogovornika in usmerjevalca, kar pa je lahko samo visoko usposobljeni strokovnjak s podroja knjižniarstva. S to dilemo se pravzaprav ukvarja ustanova vedno znova in tudi prav je tako. Razpored prostorov je prispeval tudi k sodobnejši razporeditvi dejavnosti in s tem prostega pristopa uporabnikov, ki jim daje veje udobje in svobodo. Nova knjižnica je bila pomembna prelomnica, saj je prostor, sodobno urejeni prostor, eden od pomembnih elementov uspešne, sodobne knjižnice in uspešne dejavnosti. Slike prikazujejo dejavnost v posameznih etažah nove knjižnice, kar posredno prikazuje tudi razpored dela in delovnih nalog. ( Zbornik.., 1993, str. 14, pogovori z nekdanjimi delavci, drugi viri)

29

30 Slika 3 Tloris vseh treh nadstropij nove stavbe kažejo tudi razpored dejavnosti. Velikost Univerzitetne knjižnice Maribor je m 2. Prostor je eden izmed pomembnih dejavnikov pri izvajanju knjižniarske službe, vendar je še bolj pomemben njegov vpliv na kadrovsko funkcijo. To lepo vidimo tudi na primeru UKM, ko se je preselila na novo lokacijo. Nenadoma ni bilo pomembno samo strokovno znanje delavcev, ampak organizacija dela, saj je novi položaj in nova razporeditev terjala kar precej asa in napora, da so se delavci»ujeli«v normalen ritem delovanja posameznih podroij knjižnice. Kar pelje k pomembnemu zakljuku, kako pomembna je organiziranost službe, medsebojna komunikacija, informacijski sistem in sistemizacija delovnih nalog. Pomembna naloga strokovnih referentov je izobraževanje uporabnikov, zlasti udeležencev izobraževanja in raziskovanja na univerzi. In prav tu je vsaka sprememba najbolj vidna in tudi vsi negativni trendi»padejo na izpitu«prav v ostrih oeh uporabnika naših storitev, pa etudi so še tako objektivne okolišine.

31 KOMUNIKAVIJA UPORABNIK STROKOVNI REFERENT MONOGRAFIJE PERIODIKA BAZE PODATKOV CD-ROM ONLINE BAZE PODATKOV Shema 5 Komunikacija med uporabniki in strokovnimi referenti 7.2 ORGANIGRAM KNJIŽNICE Organigram knjižnice mi je pomagal spoznati trenutno stanje organiziranosti, tako dejavnosti, kot tudi povezave knjižnic v Univerzi Maribor. Pri analizi obstojeega stanja sem se naslonila na podatke iz poroila UKM za leto 2004 in programskih usmeritev za 2005.

32 7.2.1 KNJIŽNINI INFORMACIJSKI SISTEM UNIVERZE V MARIBORU KISUM KNJIŽNICA EKONONOM- SKO PO- SLOVNE FAKULTETE KNJIŽNICA FAKULTETE ZA ORG. VEDE KNJIŽNICA PRAVNE FAKULTETE KNJIŽNICA PEDAGOŠKE FAKULTETE UKM KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET KNJIŽNICA VISOKE ZDRAVSTVE NE ŠOLE KNJIŽNICA TEOLOŠKE FAKULTETE KNJIŽNICA FAKULTETE ZA KMETIJSTVO Shema 6 Knjižnino- informacijski sistem Univerze v Mariboru edalje zahtevnejši uporabniki, njihove potrebe in interesi ter možnosti (enoten informacijski sistem, stopnja raunalniške opremljenosti, vzajemni katalog) so zahtevali novo organiziranost v Univerzitetni knjižnici Maribor: poenotenje obdelave knjižninega gradiva in uvedba strokovnih referentov za posamezna podroja.

33 7.2.2 ORGANIGRAM UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR Organi UKM - strokovni svet - ravnatelj Ravnatelj UKM Pomonik ravnatelja Enota za obdelavo knjižninega gradiva Enota za domoznanstvo Enota strokovnih referentov in zbirk gradiva Enota za delo z uporabniki Tajništvo UKM z upravno tehninimi Akcesijska služba Informacijska služba Upravnoraunovodska služba Služba za obdelavo periodinih publikacij Izposojevalna služba Tehnina služba Katalogizacijsko redakcijska služba Služba za medknjižnino izposojo Knjigoveznica Shema 7 Organigram UKM

34 7.3 SISTEMIZACIJA DELA IN STRUKTURA KADROV SISTEMIZACIJA DELA 1.a Enota za obdelavo knjižninega gradiva - Akcesijska služba obdeluje obvezni izvod, dopolnitve in preverjanje darov ter druga akcesijska dela. - Služba za obdelavo periodike obdeluje naslove serijskih publikacij ( na papirju, raunalniških in drugih medijih; poveuje se online dostop do doloenih naslovov; izdeluje sezname razline periodike, opravlja redakcijo novih naslovov za seznam novosti, ki služi za beleženje izposoje tega gradiva, informacijske namene in kot vodilo za nabavo. - Katalogizacijsko-redakcijska služba izvaja obdelavo gradiva (katalogizacijo in inventarizacijo gradiva, retrospektivno katalogizacijo in CIP; opravlja redakcijo baze COBISS-UKM; prirast baze COBISS-UKM, kreiranje zapisov, kopiranje; kreira in izvaja redakcijo normativne baze avtorjev CONOR; izvaja projekt COBISS 3, izdeluje sezname (meseno inventarne knjige, obasne tematske kataloge, izpise za domao stran in seznam novosti za objave na internetu. 1.b Enota za domoznanstvo obdeluje domoznansko gradivo ter kreira in vsebinsko obdeluje zapise v sistemu COBISS ter kreira normativne zapise; formalno in neformalno pridobiva domoznansko gradivo in dela selekcijo; pridobiva domoznanska besedila za prirono zbirko, zloženke in prospekte z udeleževanjem na simpozijih, prireditvah in strokovnih sreanjih. Osebni stiki so esto edina možnost, da si enota pridobi gradivo štajerskih tiskov. Enota izvaja tudi mikrofilmanje periodike (Veer, Katedra). Služba izvaja referalno dejavnost za severovzhodno Slovenijo in širše. Pripravlja tudi razstave, vabila, plakate, uvaja študente, sodeluje z ostalimi kulturnimi inštitucijami v Mariboru in Sloveniji. Izvaja publicistino dejavnost, raziskovalno dejavnost, razstave. 1.c Enota strokovnih referentov in zbirk gradiva - Strokovni referenti. Delo strokovnih referentov se povezuje z vsemi službami v okviru vseh enot in tudi knjižnicami vseh fakultet (predvsem pri nabavi in izboru gradiva), s profesorji in študenti.

35 Slika 4 Strokovni referenti imajo pomembne naloge - Evropski dokumentacijski center, ki je bil ustanovljen 1993, s svojim delom bogati fond UKM z vrsto publikacij, ki jih izdaja Evropska unija; izvaja intenzivno informacijsko dejavnost. - Avstrijska italnica sodeluje z avstrijskimi in nemškimi lektorji, avstrijskim veleposlaništvom, avstrijskim zunanjim ministrstvom, z Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo, s profesorji germanistike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kolegi Nemške italnice v Ljubljani in predstavniki Goethe Instituta. Pripravlja razline prireditve, filmske veere, literarne veere, predavanja, predstavitve knjig. - Informacijski center britanskega sveta izvaja izpite Univerze Cambridge ter nudi gradivo in informacije ter pomembno dopolnjuje ljubljanski center. - Glasbena in filmska zbirka bibliografsko in vsebinsko obdeluje neknjižno gradivo: glasbeni tisk, zvone (CD, kasete) in video posnetke; nudi informacije in svetovanje, posoja v italnico, izbira in nabavlja gradivo, ureja zbirko, skrbi za zašito gradiva.. - Kartografska zbirka obdeluje gradivo, tudi retrospektivno, ponuja digitalne podatkovne zbirke kartografskega gradiva in informacij z interneta, ureja zbirko, informacije in svetovanje pri izbiri kart. - Rokopisna zbirka pridobiva rokopisno gradivo, ga inventarizira in obdela, posreduje informacije, izposoja gradivo, ureja zbirko in izvaja publicistino dejavnost. - Zbirka drobnih tiskov pridobiva slikovno gradivo in drobni tisk, razglednice in fotografije dela z uporabniki, nartuje tudi skeniranje tega gradiva, tako da bo dostopen uporabnikom tudi preko COBISS/OPACA, sortira neobdelano gradivo za poznejšo obdelavo, izvaja razstavno dejavnost. 1. d Enota za delo z uporabniki