/ 5 Prva delodajalska strokovna revija Maj 2019 Leto 10, Številka 5 REGRES ZA LETNI DOPUST V LETU 2019 KAKŠEN NADZOR LAHKO DELODAJALCI PRIČA

Transkripcija

1 / 5 Prva delodajalska strokovna revija Maj 2019 Leto 10, Številka 5 REGRES ZA LETNI DOPUST V LETU 2019 KAKŠEN NADZOR LAHKO DELODAJALCI PRIČAKUJEJO NA PODLAGI PROGRAMSKIH USMERITEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2019 SOLIDARNOSTNA POMOČ IN JUBILEJNE NAGRADE V LUČI SODBE VDSS PDP 414/2018

2 Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Društvo za delovno pravo in socialno varnost, Planet GV v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Inštitutom za delovna razmerja in socialno varnost PF v Mariboru vabijo na kongres XVIII. Dnevi delovnega prava in socialne varnosti 30. in 31. maj 2019, GH Bernardin, dvorana Emerald, Portorož»Univerzalni in trajni mir se lahko vzpostavi le, če temelji na socialni pravičnosti«iz preambule ustave Mednarodne organizacije dela ( ) Otvoritveni govor predstavnika MOD: Kenichi Hirose, Future of Work, Future of Social Security 1. dan ČETRTEK, 30. MAJ 2. dan PETEK, 31. MAJ OMIZJE 100 LET MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA socialna pravičnost in dostojno delo za vse vodi: zasl. prof. dr. Polonca Končar vabljeni gostje: mag. Ksenija Klampfer, ministrica MDDSZEM, Jože Smole, generalni sekretar ZDS, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, prof. dr. Mitja Novak, direktor IDPF PLENUM IZBRANI INSTITUTI DELOVNEGA PRAVA IN STANDARDI MOD vodi: prof. dr. Darja Senčur Peček prof. dr. Darja Senčur Peček Delovni čas in letni dopust z vidika standardov MOD in novejše sodne prakse Sodišča EU doc. dr. Luka Tičar Delovnopravno varstvo ekonomsko odvisnih oseb z vidika standardov MOD in primerjalnopravne ureditve prof. dr. Barbara Kresal Prenehanje pogodbe o zaposlitvi z vidika standardov MOD dr. Katarina Kresal Šoltes Reprezentativnost sindikalnih in delodajalskih organizacij z vidika standardov MOD PLENUM SOCIALNA VARNOST vodi: prof. dr. Grega Strban prof. dr. Grega Strban Vpliv standardov MOD na slovenski sistem socialne varnosti Marijan Papež Predvidene spremembe pri odmeri pokojnine in druge spremembe ZPIZ-2 dr. Alenka Oven Pravni vidiki zavarovanja za dolgotrajno oskrbo PLENUM DOSTOJNO V. PREKARNO DELO vodi: doc. dr. Valentina Franca doc. dr. Barbara Rajgelj Delovnopravni in finančni vidiki nestandardnih oblik dela as. Sara Bagari Pravice in obveznosti delavcev v nestandardnih oblikah dela v sistemu socialnih zavarovanj doc. dr. Valentina Franca Tveganja za prekarnost pri študentskem delu PLENUM SODNO VARSTVO NA PODROČJU DELOVNIH IN SOCIALNIH RAZMERIJ vodi: doc. dr. Etelka Korpič Horvat doc. dr. Etelka Korpič Horvat Delo in pokojnina ustavnosodne presoje doc. dr. Špelca Mežnar Izvedenci v postopkih pred socialnimi sodišči dr. Martina Šetinc Tekavc Uporaba standardov MOD v slovenski sodni praksi mag. Marijan Debelak Novejša sodna praksa VSRS na področju delovnih in socialnih razmerij mag. Biserka Kogej Dmitrovič Procesnopravni vidiki reševanja delovnih sporov v luči 25 letnice delovnih in socialnih sodišč MEDIJSKI PARTNERJI Prijave in informacije: Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Poljanski nasip 2, Ljubljana telefon: 01/ , faks: 01/ e-pošta: inst.delo@pf.uni-lj.si, spletna stran: Planet GV, d.o.o. Likozarjeva ulica 3, Ljubljana telefon: , faks: 01/ e-pošta: izobrazevanje@planetgv.si spletna stran:

3 Nekaj malega o delu in kar precej o prekarnosti U V O D N I K Mag. Tatjana Pajnkihar Napret Odgovorna urednica Spoštovani! Skoraj vsako leto ob začetku meseca maja uvodnik posvetim pisanju o delu. O delu kot vrednoti, o delu kot sredstvu za zagotavljanje preživetja, o delu kot načinu druženja Pa se mi letos ob posvetu, ki je pred dvema tednoma potekal v Državnem svetu in je bil posvečen prekarnosti oziroma prekarnemu delu, tokrat zdi prav napisati nekaj besed o tem. Kljub temu, da se o tako imenovanem prekarnem delu, prekariatu, prekarcih pogovarjamo že kar nekaj dobrih let, v preostali Evropi in svetu (kot je bilo slišati na posvetu) celo več desetletij, pa še vedno ne moremo govoriti o neki enotni definiciji ali na svetovni, evropski, niti ne na domači ravni. Kaj torej je prekarno delo? Raziskovalci (pravniki, sociologi, ekonomisti, zdravniki itd.) so ta pojem opredelili kot sociološki pojem, za katerega ni lahko (oziroma verjetneje sploh ni mogoče) postaviti enotne pravne ali ekonomske definicije. Definicije večinoma presojajo, ali ima neko delo ustrezno ekonomsko, pravno in pa socialno varnost. Ko sem pred 15 leti pisala svojo magistrsko nalogo, Slovenija še ni poznala pojma flexicurity (oziroma pojma varna prožnost), medtem ko sem lahko za druge evropske države že proučevala vpliv tovrstnih flexicurity ureditev na gospodarsko rast oziroma razvoj. Kasneje smo tudi v Sloveniji (predvsem ob pogajanjih za zakon o delovnih razmerjih 2013) namenili iskanju ravnotežja med varnostjo in prožnostjo na trgu dela. Kaj se je torej spremenilo v tem času, da naj bi bilo (vsaj po občutku, družbeni klimi) toliko več prekarnega dela? V Sloveniji obstaja tako imenovana standardna zaposlitev, ki je za nedoločen čas, polni delovni čas (8 ur na dan, 40 ur na teden). Obstaja pa tudi cela vrsta drugih oblik dela: nedoločen čas, skrajšani delovni čas (manj kot 8 ur na dan); določen čas, polni delovni čas; določen čas, skrajšani delovni čas; delo preko agencije; delo preko s.p., delo preko podjemne pogodbe, delo preko avtorske pogodbe, študentsko delo, delo preko spletnih platform, influencerji ali vplivneži in tako naprej. Pa vendar ali je na res vsak odmik od t.i. standardne zaposlitve že prekarno delo? Poglejmo na primer agencijsko delo: da, pred novo ureditvijo 2013 bi ga lahko uvrščali med prekarno delo v marsikaterem primeru, vendar od 2013 tudi v agenciji zaposleni zaposlen za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pa poglejmo še primer študentskega dela: da res je, da to ni standardna oblika dela, res pa je tudi, da ni namenjena standardnemu zaposlenemu, ampak študentom, ki si med študijem občasno z delom pomagajo pri financah. Pred leti študentsko delo ni bilo obremenjeno s prispevki za socialno varnost tako kot danes, prav tako ni imelo določene najnižje urne postavke. Danes se delo, opravljeno na ta način všteva v pokojninsko dobo, študentom so priznane delovne izkušnje, so socialno zavarovani. Torej, dejstvo je, da se tudi prekarnost posameznih oblik dela skozi čas močno spreminja. Nikakor ne smemo spregledati, da za vsako obliko zaposlitve oziroma dela ne obstaja le motiv delodajalca, ki je največkrat v lažjem in hitrejšem prilagajanju zahtevam trga, temveč tudi motiv delavca, pa najsi bo to višji zaslužek, večja svoboda pri razporejanju delovnega časa, večja avtonomija Seveda nikoli ne moremo popolnoma izključiti možnosti, da se zgodijo tudi posamična odstopanja od tega, vendar pa morajo tu ustrezno in jasno odreagirati organi inšpekcijskega nadzora. Zelo pomembna se mi zdi ugotovitev medresorske raziskovalne skupine, ki dela na projektu MAPA, in sicer, da je potrebno vsako individualno delo oziroma delavca presojati v luči, ali je to konkretno delo (način dela) prekarno. Te ugotovitve nikakor ne smemo prezreti in menim, da bi ji morali slediti predvsem, ko bomo iskali zakonodajne rešitve urejanja statusa»prekarnih zaposlenih«na našem trgu dela / 5 1

4 Maj 2019, leto 10, številka 5 ISSN Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko Delodajalec je zaščitena blagovna znamka ZDS. Izdajatelj: Združenje delodajalcev Slovenije, g. i. z. Odgovorna urednica: Mag. Tatjana Pajnkihar Napret Namestnika odgovorne urednice: Jože Smole Maja Ceglar Ključevšek Avtorji: Lina Fratnik Andrić, Kristina Barič, Frida Bertoncel, Barbara Hrovatin, Maja Ceglar Ključevšek, mag. Tatjana Pajnkihar Napret, Nataša Peterca, mag. Slavi Pirš, Maja Platnjak, Jože Smole, mag. Maja Šoba Tovšak Izsek iz baze znanja: Kristina Barič, Nataša Peterca, Maja Ceglar Ključevšek Oblikovna zasnova: Tamara Fras Prelom: Tamara Fras Tisk: Tiskarna Present, d. o. o. Datum natisa: Naklada: izvodov Distribucija: Delo prodaja, d. d. Letna naročnina (za 2019): 192 EUR + DDV (12 številk) Za člane je revija z geslom dostopna na Trženje oglasnega prostora: Marija Horvat E: marija.horvat@zds.si KAZALO 1 Uvodnik 3 Aktualno: Predlog ZDS za novi socialni sporazum 4 Novice in dogodki 6 Delodajalska akademija: Koledar izobraževanj Ekonomski kazalci 8 Umirjanje gospodarske rasti, recesije se ne pričakuje 12 Izbrani ekonomski kazalci 14 V središču: Regres za letni dopust v letu Novo iz Uradnega lista 17 Delovna zakonodaja 17 Kakšen nadzor lahko delodajalci pričakujejo na podlagi programskih usmeritev Inšpektorata RS za delo za leto Odgovarjamo na vaša vprašanja 20 Iz arhiva 21 Sodna praksa 26 Davki in prispevki 26 Odgovarjamo na vaša vprašanja 29 Prejemki iz delovnih razmerij 29 Solidarnostna pomoč in jubilejne nagrade v luči sodbe VDSS PDP 414/ Odgovarjamo na vaša vprašanja 34 Novosti iz kolektivnih pogodb 32 Praksa iz drugih držav: Vodenje poklicnega vključevanja v Nemčiji 37 Novice stalnega predstavništva BUSINESSEUROPE 38 Projekti ZDS: Aktivno in zdravo staranje naloga posameznika in družbe prihodnosti 40 Izsek iz baze znanja Podatki o izdajatelju: Združenje delodajalcev Slovenije g. i. z. Dimičeva ulica 9, Ljubljana T: 01/ , F: 01/ E: delodajalci@zds.si, W: ID za DDV: SI Matična številka: TRR: (NLB d.d.) Uporaba podatkov iz publikacije je dovoljena le skupaj z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno. 2

5 A K T U A L N O AKTUALNO PREDLOG ZDS ZA NOVI SOCIALNI SPORAZUM 1. IZHODIŠČA, NAMEN, CILJ IN ČASOVNA VELJAVNOST PREDLOGA SOCIALNEGA SPORAZUMA Le stabilno in uspešno gospodarstvo je predpogoj za socialno državo. Uspešno gospodarstvo ustvarja delovna mesta in visoko dodano vrednost. Socialni partnerji in vlada bomo spodbujali vse aktivnosti, ki vodijo k visoki dodani vrednosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Socialni partnerji, vlada in družba kot celota moramo spodbujati delo kot vrednoto. Usmeritve Socialni sporazum naj opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve socialnih partnerjev (delodajalcev, sindikatov) in Vlade RS, ki vodijo k nadaljnjemu uspešnemu razvoju Slovenije in stabilni gospodarski rasti; bo kratek in transparenten, vanj naj se ne zapisujejo zakonske določbe; bo osnova potrebnim spremembam zakonodaje; se sklepa za 2 leti in pol, za obdobje (do konca mandata obstoječe Vlade RS). 2. AKTIVNOSTI ZA DOSEGO CILJEV 2.1. Zagotovitev spodbudnih pogojev poslovanja Brez dodatnih novih dvigov davčnih obremenitev, dajatev ali prispevkov za socialno varnost. Splošna razbremenitev stroška dela v okviru dohodnine (lestvica, olajšave, stopnje). Uvedba socialne kapice pri pokojninskem zavarovanju tudi za zaposlene (v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi), ne le samozaposlene, družbenike in kmete. Omogočiti boljše črpanje sredstev EU preko enostavnejših, bolj transparentnih in bolj dostopnih razpisov za podjetja. Pri investicijah javnega sektorja poudarek na investicijah za spodbujanje gospodarstva. Odprava vseh mogočih administrativnih ovir za začetek poslovanja (npr. gradbena dovoljenja, lokacijska dovoljenja,...) ali za ustaljeno poslovanje (dolgi odzivni roki uradnih institucij, razpršeno odločanje, itd.) Trg dela (plače, zaposlenost, brezposelnost) Plače: Kolektivne pogodbe morajo biti temelj bipartitnega dogovarjanja politike plač v gospodarstvu (med delodajalci in sindikati na različnih ravneh). Rast bruto plač mora slediti gospodarskim gibanjem ter zaostajati za rastjo produktivnosti. Rast plač v javnem sektorju ne sme prehitevati rasti plač v zasebnem sektorju. Minimalna plača: Minimalna plača naj ostane zakonska kategorija, ob upoštevanju vloge socialnih partnerjev pri določanju njene višine in usklajevanja (to zahteva spremembo trenutne zakonodaje). Vse spremembe zakona o minimalni plači se morajo sprejemati v soglasju med socialnimi partnerji in Vlado RS. Zaposlovanje: Omogočiti izvajanje fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki že obstajajo, z ustreznimi spodbudami in olajšavami (delo za krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnega časa, delo na domu in delo na daljavo, delo preko novih spletnih platform - vključno z ureditvijo davčnih obremenitev-predvsem amortizacije lastnih sredstev). Spodbujanje uporabe različnih pogodb (tudi civilnih, platform itd.) - načelo»vsako delo šteje«naj se aplicira tudi pri uporabi pogodb in ne le pri njihovi davčni obravnavi in prispevkih. Omogočiti in spodbuditi hitrejši vstop na trg dela pri mladih (ureditev štipendij, študentskega dela, fleksibilnosti prve zaposlitve, zagotoviti sredstva za mentorske programe znotraj sistema formalnega izobraževanja ter za neformalne programe usposabljanja in zaposlovanja mladih itd.) Olajšati zaposlovanje tujih državljanov (s sklepanjem sporazumov, z možnostjo zaposlovanja preko agencij, predvsem pa odpravo administrativnih ovir za držav z že obstoječimi sporazumi). Uvedba dodatnih oblik za dela in potrebe po delu manjšega obsega za brezposelne, upokojence ter ostale osebe, ki prejemajo sredstva iz socialnih zavarovanj (z vidika delodajalca prožna oblika za zadovoljitev manjših in občasnih potreb po delu, z vidika izvajalcev izboljšanje materialnega položaja, z vidika zavarovanj pa razbremenitev blagajne). Čim večje število brezposelnih vključiti v javna dela in razširiti javna dela tudi za zasebni sektor (namen javnih del je tudi ohranitev stika brezposelne osebe z delom in delovnim okoljem) Znanje in inovacije Vlada mora zagotoviti finančne spodbude (in olajšave) za inovacije in njihov prenos v prakso. Vsi socialni partnerji bo morali sodelovati pri načrtovanju poklicnega in strokovnega izobraževanja in skladno s pooblastili nosimo odgovornosti za njegovo izvajanje. Urediti je potrebno finančne spodbude za izvajanje mentorstva. Skupna promocija in načrtovanje socialnih partnerjev do poklicev, ki so na trgu dela deficitarni. Spodbujanje priznavanja neformalnih poklicnih kvalifikacij. Sistem vajeništva moramo poenostaviti in prilagoditi potrebam delodajalcev in dijakov, pri čemer naj sodelujejo vsi socialni partnerji. Izboljšati dvosmeren pretok znanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom (preko projektnih sredstev). Zaposljivost diplomantov naj bo (poleg upoštevanja deficitarnosti poklicev) eden izmed glavnih kriterijev za ocenjevanje kvalitete fakultet. Zagotoviti sistemske pogoje in odpraviti administrativen ovire za delodajalce, da se bodo bolj odločali za prakso, pripravništvo in izpopolnjevanje mladih Reforma zdravstvenega in pokojninskega sistema Zdravstveni sistem: Povečati učinkovitost in poceniti delovanje zdravstvenega sistema z novimi tehnologijami in vrsto del. Prvi trije dnevi bolniške odsotnosti z dela naj ne bodo v breme delodajalca. Oblikovati in zagotavljati možnosti za hitrejše vračanje delavcev na delo zaradi bolniške odsotnosti, podpirati dejavnosti za preprečevanje bolezni in skrb za lastno zdravje. Uvesti davčne vzpodbude za naložbe podjetij v preventivo ter programe ohranjanja zdravja zaposlenih (odprava bonitet) promocija zdravja na delovnem mestu. Prilagoditi obseg in sestavo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pokojninski sistem: Uvedba demografskega sklada s sodelovanjem socialnih partnerjev. Ureditev možnosti hkratne ohranitve delovnega razmerja in koriščenja pokojnine po izpolnitvi minimalnih zakonskih pogojev za upokojitev, ob predhodnem pisnem sporazumu med zaposlenim in delodajalcem. Spodbujanje oblik prostovoljnega pokojninskega zavarovanja Javni sektor racionalizacija in reforma sistemov socialne zaščite Javni sektor ne sme konkurirati gospodarstvu na trgu. Javne finance je potrebno konsolidirati predvsem preko zniževanja javno finančnih izdatkov, na prihodkovni strani niso sprejemljive nove davčne obremenitve. Potrebna je racionalizacija in koordinacija procesov in poslovanja v javnem sektorju. Uvesti odgovornost državnega organa za izdana pravna mnenja in pisna stališča (ministrstva, inšpektorati, davčne uprave ) oziroma omejiti odgovornosti delodajalca, ki se je zanesel na mnenje / pisno stališče takšnega organa. Izboljšanje plačilne discipline. Država (ministrstva, občine itd.) mora postati vzoren plačnik. Reforma sistemov socialne zaščite (še večja preglednost nad socialnimi transferji, preprečevanje neutemeljenega kopičenja socialnih prejemkov pri posamezniku ipd.). 3. SOCIALNI DIALOG IN SOCIALNI MIR Ekonomsko socialni svet je temelj tripartitnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci. V času veljavnosti socialnega sporazuma naj se podpisniki zavežejo, da bodo skupno delovali z namenom doseganja ciljev sporazuma in da bodo vse morebitne spremembe uveljavljali sporazumno, ter da bodo v tem času spoštovali in zagotavljali socialni mir / 5 3

6 N O V I C E I N D O G O D K I NOVICE IN DOGODKI Zbrala in uredila: Maja Ceglar Ključevšek EKONOMSKO SOCIALNI SVET LJUBLJANA, Člani ESS so na 318. seji razpravljali o predlogu Socialnega sporazuma ter o problematiki vodenja evidenc delovnega časa. Seznanili so se z okvirom za pripravo proračunov sektorja država ter Osnutkom Programa stabilnosti POSVET: NASLOVIMO PREKARNOST ZA BOLJŠI JUTRI LJUBLJANA, V Državnem svetu je potekal posvet na katerem je generalni sekretar ZDS, g. Smole predstavil pogled na prekarnost v 21. stoletju z vidika delodajalcev. SKUPŠČINA ZDS LJUBLJANA, Na 5. seji Skupščine je Združenje delodajalcev Slovenije gostilo državnega sekretarja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je predstavil predlagane novosti zakonodaje s področja trga dela. Člani Skupščine so obravnavali in potrdili Poročilo o delu ZDS ter finančno poročilo za leto 2018 in Program dela ZDS ter finančni načrt ZDS za leto Člani Skupščine ZDS so se seznanili tudi s predlogom Vlade RS za oblikovanje novega plačnega sistema in razvojem aktivnosti na tem področju. OKROGLA MIZA V OKVIRU RSDDC CELJE, Regionalna gospodarska zbornica Celje je v sodelovanju s partnerji projekta RSDDC organizirala okroglo mizo z naslovom»kako pridobiti in obdržati kadre«. Na dogodku so bili predstavljeni trendi na trgu delovne sile ter dobre prakse podjetij pri pridobivanju kadrov in ravnanju z njimi. SREČANJE NA ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, Na Zavodu za zaposlovanje RS je bilo organizirano srečanje med predstavniki delodajalcev in Zavodom RS za zaposlovanje. Na sestanku so bile predstavljene aktualne vsebine s področja dela Zavoda. S strani dr. Klemna Široka s Fakultete za management UP in Barbare Gogala z ZRSZ, je bil predstavljen projekt»prenos dobrih praks pri reševanju kadrovskih primanjkljajev in zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih oseb«. Zavod RS za zaposlovanje je predstavil novo storitev zavoda: Priprava na zaposlitveni razgovor in storitev Učne delavnice. Predstavnik podjetja Deos d.d. je predstavil Inovativni projekt za zaposlovanje mladih. POGAJALSKE SKUPINE ZA SPREMEMBE DAVČNE ZAKONODAJE, ZUTD IN ZPIZ LJUBLJANA, 11. in Na podlagi sklepov s 317. seje ESS z dne o ustanovitvi pogajalskih skupin za obravnavo predlaganih sprememb in dopolnitev davčne zakonodaje, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), so bili v mesecu aprilu sklicani prvi sestanki pogajalskih skupin. 9. aprila 2019 je potekal prvi sestanek pogajalske skupine ESS za pripravo oziroma obravnavo Predloga sprememb davčne zakonodaje, 11. aprila 2019 pa še prva sestanka pogajalskih skupin za obravnavo Predloga sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju trga dela in Predloga sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ODBOR ZA POKLICNE STANDARDE LJUBLJANA, Na Centru RS za poklicno izobraževanje je potekala ustanovna seja področnega odbora za poklicne standard izobraževanje, umetnost, kultura, ki je imenovan s strani MDDSZ za čas od do Na ustanovni seji so bile prestavljene naloge področnih odborov v skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, sprejet je bil Poslovnik o delu področnega odbora in predstavljen postopek nosilcev priprave in potrjevanja poklicnih standardov in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti ter dosedanje delo področnega odbora. UPRAVNI ODBOR ZDS LJUBLJANA, Člani Upravnega odbora Združenja delodajalcev Slovenije so na 14. seji potrdili finančno poročilo ZDS za leto 2018 in finančni načrt ZDS za leto 2019 ter ju posredovali Skupščini ZDS v potrditev. Razpravljali so o usmeritvah na ravni kolektivnih pogodb glede nove definicije minimalne plače in o aktivnostih glede predloga Vlade RS za oblikovanje novega plačnega sistema. Seznanili so se še z aktualnimi aktivnostmi s področja tripartitnega dialoga (davčne spremembe, spremembe Zakona o urejanju trga dela, spremembe ZPIZ-2). 14. seja Upravnega odbora Združenja delodajalcev Slovenije. DELAVNICI POGAJALSKE ŠOLE LJUBLJANA, 9.4. in V okviru projekta Pogajalska šola sta se odvili naslednji dve izmed petih delavnic, predvidenih v letu V marcu je potekala delavnica z naslovom Prednosti in izzivi dela preko spletnih platform, v aprilu pa delavnica z naslovom Pomladanska napoved 2019 in izzivi na trgu dela. 4

7 N O V I C E I N D O G O D K I Mag. Marijana Bednaš, v.d. direktorice UMAR je predstavila aktualne ekonomske napovedi in izzive na trgu dela. POGAJANJA ZA KOLEKTIVNO POGODBO ZA TEKSTILNE, OBLAČILNE, USNJARSKE IN USNJARSKO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE LJUBLJANA, Potekalo je srečanje pogajalskih skupin za Kolektivno pogodbo za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti Slovenije. ŠTUDIJSKI OBISK V OKVIRU PROJEKTA POLET STUTTGART, NEMČIJA, Partnerji projekta POLET so obiskali regionalno delodajalsko združenje kovinske in elektroindustrije Südwestmetall, da bi pridobili primere nemške ureditve področja aktivnega in zdravega staranja zaposlenih. Seznanili so se tudi s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter možnostmi financiranja različnih programov, katerih namen je zniževanje absentizma na delovnem mestu in podaljševanja delovne aktivnosti. Študijski obisk delodajalskega združenja kovinske in elektroindustrije Südwestmetall. DELAVNICA PROJEKTA RCDDL LJUBLJANA, V okviru projekta»rcddl: Regijski center za dostojno delo Ljubljana«, se je odvila prva izmed vrste delavnic v letu 2019, ki jih projektno partnerstvo nudi različnim deležnikom na trgu dela z namenom informiranja in svetovanja o pravicah in obveznostih na področju dela in delovnih razmerij ter ozaveščanja o negativnem in pozitivnem vplivu uporabe atipičnih oblik dela. Na delavnici v marcu so se udeleženci seznanili z obdavčitvijo plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Delavnico je vodila ga. Kristina Barič, vodja službe za davke na ZDS. UPRAVNI ODBOR ILO ŽENEVA, ŠVICA, Generalni sekretar ZDS se je kot član Upravnega odbora Mednarodne organizacije delodajalcev (IOE) udeležil zasedanja Upravnega odbora Mednarodne organizacije dela (ILO). Upravni odbor ILO. EKONOMSKO-SOCIALNI SVET LJUBLJANA, Na 317. seji ESS je potekala razprava o prvem osnutku Nacionalnega reformnega programa Minister za finance, dr. Bertoncel, je socialnim partnerjem prestavil predlog sprememb davčne zakonodaje. Po razpravi je Ekonomsko-socialni svet podprl odločitev, da se iz paketa davčne zakonodaje izvzame razbremenitev regresa za letni dopust in prioritetno sprejmejo takšne zakonodajne rešitve, ki bodo omogočile razbremenitev regresa za letni dopust že za leto Člani ESS so se seznanili še z izhodišči predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in z izhodišči predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki jih je predstavila ministrica za delo, mag. Klampfer. Ekonomsko-socialni svet je s sklepi ustanovil pogajalske skupine za obravnavo predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), za obravnavo predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ter za obravnavo predlaganih sprememb davčne zakonodaje. Člani ESS so razpravljali tudi o pobudi Vlade RS v zvezi z vzpostavitvijo novega plačnega modela in sprejeli sklep, da socialni partnerji do pošljejo predloge za nov socialni sporazum. POGAJANJA ZA KOLEKTIVNO POGODBO KOMUNALNIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA, Potekala je 12. seja pogajalske skupine za Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti / 5 5

8 D E L O D A J A L S K A A K A D E M I J A DELODAJALSKA AKADEMIJA KOLEDAR IZOBRAŽEVANJ 2019 Frida Bertoncel Pokrovitelj: MAJ Facebook in Instagram: Spletno komuniciranje in oglaševanje na družbenih omrežjih Tamara Langus Seminar Odškodninski zahtevki za poškodbe pri delu Mag. Milan Srna Seminar Gradnja blagovne znamke delodajalca z vidika HR Mag. Sergeja Planko Delavnica Možnost ukrepanja delodajalca ob ugotovljenih delavčevih kršitvah in neizpolnjevanju pričakovanj Miha Šercer Seminar GDPR -Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Od teorije k praksi. Mag. Andrej Tomšič Seminar Doseganje sinergij pri timskem delu Sandi Kofol Seminar Ali je vaš akt o sistemizaciji dela uporaben? Mag. Slavi Pirš Delavnica s publikacijo Šola izvršbe nadaljevalna stopnja Dida Volk Seminar Sklepanje pogodb o dobavi blaga ali storitev za slovenska uvozna in izvozna podjetja Alja Fakin Seminar Prejemki iz delovnih razmerij: najpogostejša vprašanja iz prakse 2. del Nataša Peterca Seminar Marketing z vplivneži Tamara Langus Seminar Ocenjevanje delovne uspešnosti - zakaj (ni)so vsi zaposleni enaki? Mag. Klemen Žibret Delavnica Obvladovanje časa - Time management Nikolaj Mejaš Seminar Prejemki iz delovnih razmerij: najpogostejša vprašanja iz prakse 2. del Nataša Peterca Seminar Zakon o čezmejnem izvajanju storitev in novela Zakona o dohodnini Mag. Maja Skorupan, Dušanka Uhan Seminar Šola za upnike 1 Izvršilni postopki Dida Volk Seminar Arhiviranje računovodske dokumentacije s poudarkom na rokih hranjenja Aleksandra Mrdavšič, Vesna Bartol Maver JUNIJ Urejanje kadrovske evidence in personalne mape od A do Ž Andreja Samec Koderman Seminar Seminar Obresti - davčni, računovodski in poslovni vidik Maja Bohorič Rade Seminar Premagovanje stresa na delovnem mestu Prof.dr. Rok Tavčar Seminar Šola za upnike 2 Insolvenčni postopki Dida Volk Seminar Kako kadrovska funkcija postane poslovni partner v podjetju? Mag. Klemen Žibret Delavnica Prodaja podjetja proces prodaje, potrebna dokumentacija, davčni vplivi na lastnika, pravni vidik Blaž Šlemic Seminar Kaj morajo o varstvu osebnih podatkov vedeti IT-jevci in kako v IT-ju upoštevati GDPR? Mag. Andrej Tomšič Seminar Šola za upnike 3 Drugi postopki upnikov zoper dolžnike Dida Volk Seminar Upravljanje s spremembami in oblikovanje kulture podjetja Mag. Klemen Žibret Delavnica 6

9 D E L O D A J A L S K A A K A D E M I J A SEPTEMBER Urejanje kadrovske evidence in personalne mape od A do Ž Andreja Samec Koderman Seminar Kako se lotiti reorganizacije podjetja in nove sistemizacije delovnih mest Mag. Gorazd Buh Seminar Poreklo blaga zakonodaja, pravila, novosti in pričakovanja Ana Maček Seminar LinkedIn = št. 1 & najboljše orodje sodobnega kadrovika / HRM Mag. Brigita Lazar Lunder Seminar Predlog plačnega modela ZDS Mag. Slavi Pirš Delavnica s publikacijo Harvardska pogajalska metoda v praksi Mojca Žirovnik Delavnica Zaposlovanje in delo tujcev v RS Mag. Maja Skorupan Seminar Poslovna komunikacija s Ksenijo Benedetti Ksenija Benedetti Seminar Trend starajoče delovne sile Mag. Klemen Žibret Delavnica Obračunavanje in obdavčitev plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja Kristina Barič Prelogar, Nataša Peterca Arhiviranje kadrovske dokumentacije s poudarkom na rokih hranjenja Aleksandra Mrdavšič, Andreja Samec Koderman OKTOBER 2019 Seminar Seminar Odškodninski zahtevki za poškodbe pri delu Mag. Milan Srna Seminar Nefinančno motiviranje! Ali ljudje res delajo samo za denar? Katarina Veselko Seminar Ali je vaš akt o sistemizaciji dela uporaben? Mag. Slavi Pirš Delavnica s publikacijo Možnost ukrepanja delodajalca ob ugotovljenih delavčevih kršitvah in neizpolnjevanju pričakovanj Miha Šercer Seminar GDPR Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Od teorije k praksi. Mag. Andrej Tomšič Seminar Ozaveščanje ključnih nesporazumov v komunikaciji Dr.med. Željko Čurić Seminar LinkedIn = št. 1 orodje za vaš poslovni uspeh Mag Brigita Lazar Lunder Asertivni pogovor v neprijetnih situacijah na delovnem mestu kot varovalni dejavnik proti izgorelosti Mojca Žirovnik Seminar Delavnica Izvršba na plačo in izvrševanje sklepov pri delodajalcih Dida Volk Seminar Pogodba o poslovodenju in pogodba o prokuri z davčnega vidika Kristina Barič Prelogar Seminar NOVEMBER Organizacijski ON BOARDING -skrivnost uspešnih Mag. Klemen Žibret Delavnica Mednarodna evropska izvršba in evropski plačilni nalog Dida Volk Seminar Plačilo za delo po novem ZDR na kaj morate biti pozorni Nataša Peterca Seminar Kako obračunati različne oblike nagrajevanja ob koncu leta in novela ZDOH-2R Kristina Barič Prelogar, Nataša Peterca DECEMBER Kako obračunati različne oblike nagrajevanja ob koncu leta in novela ZDOH-2R Kristina Barič Prelogar, Nataša Peterca Seminar Seminar Davčni obračun DDPO za leto 2019 Maja Bohorič Rade Seminar Podrobnosti o Delodajalski akademiji in prijava: Imate o izobraževanjih ZDS kakršnokoli vprašanje ali predlog? Pokličite 01/ ali pišite na frida.bertoncel@zds.si / 5 7

10 E K O N O M S K I K A Z A L C I EKONOMSKI KAZALCI UMIRJANJE GOSPODARSKE RASTI, RECESIJE SE NE PRIČAKUJE Maja Ceglar Ključevšek marca je Urad za makroekonomske analize in razvoj 21. (UMAR) objavil napovedi glavnih makroekonomskih kazalnikov za leto Ob umirjanju gospodarske rasti v globalnem okolju se bo tudi rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji v prihodnjih letih umirila. V nadaljevanju so povzete glavne napovedi UMAR in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ker je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno, imajo velik vpliv na gospodarsko rast gibanja v mednarodnem okolju, ki pa so v zadnjem času zelo negotova. Seveda pa ne smemo prezreti tudi vpliva razmer in sprememb v domačem okolju. UMIRJANJE GOSPODARSKE RASTI NA SVETOVNI RAVNI Zgovoren je že naslov zadnjega poročila Mednarodnega denarnega sklada: Upočasnjena rast, previdno okrevanje 2. IMF ugotavlja, da se je še pred enim letom ekonomska aktivnost v skoraj vseh regijah sveta pospeševala, vendar pa so se leto za tem razmere zelo spremenile. Svetovna gospodarska rast je bila v lanski napovedi za leto 2018 in 2019 predvidena v višini 3,9 %. Dejavniki, kot so povečanje napetosti v trgovinskih odnosih med Kitajsko in Združenimi državami Amerike (ZDA), makroekonomske negotovosti v Argentini in Turčiji, motnje v avtomobilski industriji v Nemčiji zaradi vpeljave strožjih pravil glede emisij in strožji pogoji zadolževanja na Kitajskem, pa so prispevali k umirjanju gospodarske rasti, še posebej v drugi polovici leta Ker ti dejavniki vztrajajo tudi v začetku leta 2019, je IMF v zadnjem poročilu znižal napovedi gospodarske rasti kar za 70 % svetovnega gospodarstva. Svetovna gospodarska rast, ki je v letu 2017 dosegla skoraj 4 %, se je v 2018 znižala na 3,6 %. V aprilskem poročilu pa je IMF še dodatno znižal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2019 na 3,3 % (v januarju jo je znižal za 0,2 odstotni točki na 3,5 %). Čeprav so tveganja še prisotna, se zaradi zmanjševanja napetosti med Kitajsko in ZDA ter zaradi monetarne politike glavnih akterjev vseeno pričakuje krepitev rasti v drugi polovici leta IMF pa ob tem opozarja na vrsto negotovosti, kot so dodatne trgovinske napetostmi med državami, manjša rast od pričakovane na Kitajskem, negotovost glede Brexita, javnofinančno stanje v nekaterih državah (npr. Italiji). Če se tveganja za svetovno gospodarsko rast v 2019, ki so precejšnja, ne bi izrazila v negativni smeri, lahko po IMF v letu 2020 zopet pričakujemo 3,6-odstotno svetovno gospodarsko rast. Če pa se katerakoli od morebitnih negativnih tveganj v svetovnem okolju realizirajo, IMF opozarja, da se bo morala odločevalska politika v državah temu ustrezno čim hitreje prilagoditi, zato države v tem času ne bi smele sprejemati ukrepov, ki bi lahko zavirali investicije in gospodarsko aktivnost. V EURO OBMOČJU IMF tudi izpostavlja, da je bila umiritev gospodarske rasti v evro območju večja od pričakovane. Zaupanje tako na potrošniški kot na stani gospodarstva je nižje, prav tako je rast omejil zamik v proizvodnji vozil v Nemčiji zaradi strožjih pravil o emisijah, vprašanja javnega dolga in nižja raven investicij v Italiji, protesti v Franciji, ki so vplivali predvsem na potrošnjo, pa tudi ohladitev zunanjega povpraševanja. K negotovosti prispeva tudi BREXIT, do katerega še ni prišlo, in še vedno odprta nevarnost t.i. trdega BREXITA. Po 1,9-odstotni rasti BDP evro območja v letu 2018, naj bi bila tako po napovedi IMF gospodarska rast evro območja v letu ,3-odstotna, v letu 2020 pa 1,5-odstotna, kar je skoraj enako kot je napovedala Evropska komisija v zimski napovedi 3 februarja letos (2019: 1,3 %, 2020: 1,6 %) in višje od vmesne napovedi OECD 4 v marcu 2019 (2019: 1,0 %, 2020: 1,2 %). Na boljše obete za leto 2020 vpliva predvidevanje, da bodo negativni dejavniki slabeli, prav tako pa bo večje število delovnih dni ugodno vplivalo na rast BDP. IN V SLOVENIJI Kot navaja že IMF, se gospodarska rast v evrskem območju umirja bolj, kot to velja za globalni trg. To je pomembno predvsem za slovenske izvoznike, katerih izvoz je usmerjen pretežno na trg Evropske unije. V mesecih pred objavo napovedi je bilo gospodarsko razpoloženje v evrskem območju pod pričakovanji. Gospodarska rast se tako v evrskem območju kot v Sloveniji torej umirja, vendar pa kazalniki nikakor ne kažejo na negativno rast recesijo. UMAR v izhodiščih za pomladansko napoved makroekonomskih gibanj za Slovenijo navaja predvsem zunanje dejavnike, t.j. bolj umirjeno gospodarsko rast v glavnih trgovinskih partnericah. V pripravi napovedi za Slovenijo pa je UMAR upošteval tudi kazalnike zaupanja, ki so še vedno na visoki ravni, ugodne pogoje financiranja tudi v prihodnje in sprejete okvire in usmeritve na področju javnih financ. Na področju financiranja UMAR pričakuje, da bo rast kreditov podjetjem ostala nizka, saj bodo podjetja svojo dejavnost še vedno financirala z lastnimi finančnimi viri 1 V članku je povzeta Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2019, UMAR, 21. marec V članku je povzeto poročilo World Economic Outlook: Growth Slowdown, Precarious Recovery, IMF, European Economic Forecast: Winter 2019, Evropska komisija, OECD Interim Economic Outlook, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj,

11 E K O N O M S K I K A Z A L C I Predpostavke napovedi gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah, realne stopnje rasti BDP, in drugimi nebančnimi viri. Na področju javnih financ se pričakuje rast prihodkov, ki bo podprta predvsem z rastjo davkov in socialnih prispevkov, pričakovani pa so tudi višji prilivi iz skladov EU kot v predhodnih letih. Ob tem pa spremembe na davčnem področju, ki so načrtovane za leto 2019 še niso bile vključene v izhodišča napovedi. Nižja rast BDP kot v jesenski napovedi UMAR je v pomladanski napovedi predvidel malo hitrejše umirjanje gospodarske rasti v Sloveniji, kot v jesenski napovedi. Ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju naj bi bila gospodarska rast letos 3,4-odstotna, v letu ,1-odstotna in v letu ,8-odstotna. V tem obdobju naj bi se krepil pomen domače potrošnje, manj pa bo h gospodarski rasti prispeval izvoz. Rast izvoza se bo še naprej umirjala predvsem zaradi upočasnitve gospodarske rasti v trgovinskih partnericah. Tudi rast investicij se bo nekoliko umirila, a ostala razmeroma visoka ob nadaljnji visoki rasti gradbenih investicij. Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu dela (višje zaposlenosti in NAPOVED UMAR EU 2,0 1,3 1,5 1,4 Evrsko območje 1,9 1,2 1,4 1,3 Nemčija 1,4 1,0 1,4 1,3 Italija 0,9 0,1 0,7 0,7 Avstrija 2,7 1,6 1,6 1,5 Francija 1,5 1,3 1,4 1,4 Hrvaška 2,6 2,6 2,5 2,3 Rusija 2,3 1,5 1,6 1,6 SLOVENIJA 4,5 3,4 3,1 2,8 Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2019, UMAR, marec 2019, Eurostat (ocena rasti BDP za leto 2018). višjih dohodkov) letos nekoliko pospešila, nato pa se bo ob nižji rasti zaposlenosti prav tako postopno umirjala. Umirjanje rasti izvoza že v letu 2018 Gospodarska rast v 2018 je bila visoka (4,5 %) in nad povprečjem EU, vendar pa je bila zaradi umirjanja rasti izvoza že pod vrhom, ki je bil dosežen v letu Zaradi razmer v mednarodnem okolju se manjše stopnje rasti izvoza pričakujejo tudi v prihodnjih dveh letih (gibale naj bi se okrog 5 %), na nižjo rast izvoza pa bodo vplivali tudi rastoči stroški dela, ki zmanjšujejo izvozno konkurenčnost. UMAR namreč ugotavlja, da se je stroškovna konkurenčnost po daljšem obdobju relativno ugodnih gibanj v drugi polovici leta 2018 začela poslabševati. To velja predvsem za predelovalne dejavnosti, ki so tudi najbolj izvozno usmerjene. V obdobju napovedi naj bi se pospešena rast plač ob ohranjanju zmerne rasti produktivnosti odrazila v zviševanju stroškov dela na enoto proizvoda, katerih dinamika bo predvidoma manj ugodna kot v povprečju v trgovinskih partnericah. Ker naj bi bilo umirjanje rasti uvoza ob rasti domače potrošnje manj izrazito, UMAR v obdobju napovedi pričakuje, da bo prispevek menjave s tujino k rasti BDP že rahlo negativen. Krepitev vpliva domače potrošnje na gospodarsko rast Rast zasebne potrošnje naj bi bila ob višji rasti plač nekoliko višja, poleg rasti razpoložljivega dohodka je visok tudi kazalnik zaupanja potrošnikov. Rast zasebne potrošnje, ki bo izhajala iz pospešene rasti plač in socialnih transferjev ter nadaljevanja razmeroma visoke rasti zaposlenosti, se bo tako po napovedi UMAR letos okrepila (na 2,9 %), v naslednjih letih pa se bo predvsem zaradi nižje rasti zaposlenosti in zaradi zmernejše rasti razpoložljivega dohodka umirila (na 2,4 % v 2020 in 2,2 % v letu 2021). Rast končne državne potrošnje se bo po napovedi UMAR znižala. Po lanskem povišanju naj bi bilo postopno zniževanje rasti v obdobju povezano predvsem z nižjo rastjo zaposlenosti ob pomanjkanju ustreznih kadrov v nekaterih dejavnostih ter izdatkov za blago in storitve. Rast investicij bo ostala na visokem nivoju UMAR predvideva, da bo rast investicij v obdobju še vedno visoka, pod vplivom upočasnitve rasti tujega povpraševanja pa se bo rast predvsem v segmentu investicij v stroje in opremo tudi nekoliko umirila. Najhitreje se bodo še vedno povečevale gradbene investicije, vendar UMAR glede na podatke o pogodbah predvideva, da bo njihova rast zmernejša kot lani. Čeprav bodo nekoliko bolj umirjene, bodo k rasti še naprej največ prispevale investicije v inženirske objekte, ki jih bo poleg ostalih javnih projektov spodbujalo črpanje evropskih sredstev, in investicije v poslovne zgradbe, ki jih bo podpirala razmeroma hitra rast 2019 / 5 9

12 E K O N O M S K I K A Z A L C I Napovedi glavnih makroekonomskih agregatov, Slovenija, BRUTO DOMAČI PROIZVOD (BDP) storitvenega sektorja. Okrepila se bo rast stanovanjskih investicij, katerih obseg je še vedno nizek. Še naprej se bodo povečevale tudi investicije v opremo in stroje, saj izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih ostaja visoka, ugodne pogoje pa poleg rastočega povpraševanja ustvarjajo tudi rast dobičkov podjetij in nizke obrestne mere. Zaradi povečanih tveganj 2018 NAPOVED Realna rast BDP v % 4,5 3,4 3,1 2,8 Izvoz (realna rast v %) 7,2 5,1 5,3 4,7 Uvoz (realna rast v %) 7,7 6,0 5,8 5,4 Zasebna potrošnja (realna rast v %) 2,2 2,9 2,4 2,2 Državna potrošnja (realna rast v %) 2,6 2,2 1,9 1,4 Bruto investicije v osnovna sredstva (realna rast v %) CENE Rast cen življenjskih potrebščin (povprečje leta, v %) Rast cen življenjskih potrebščin (december/ december, v %) ZAPOSLENOST, PLAČE IN PRODUKTIVNOST 10,6 7,7 7,0 7,0 1,7 1,6 1,9 2,2 1,4 2,2 2,2 2,2 Zaposlenost (rast v %) 3,0 2,0 1,0 0,6 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 8,2 7,6 7,0 6,4 Stopnja anketne brezposelnosti po ILO (v %) 5,1 4,3 3,9 3,7 Bruto plače na zaposlenega Slovenija (nominalna rast v %) 3,4 5,0 5,5 5,5 - Zasebni sektor 4,0 5,0 5,7 5,7 - Javni sektor 3,0 5,3 5,1 5,1 Bruto plače na zaposlenega Slovenija (realna rast v %) 1,6 3,3 3,5 3,2 - Zasebni sektor 2,3 3,3 3,7 3,4 - Javni sektor 1,3 3,6 3,1 2,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega, realna rast v %) Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2019, UMAR, marec ,5 1,4 2,1 2,2 in upočasnjevanja gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, pa naj bi bila njihova rast nižja kot v preteklih treh letih. Zmanjšani vpliv izvoza na gospodarsko rast naj bi tako blažile tudi višje investicije podprte z evropskimi sredstvi ob izteku finančne perspektive. Nadaljevanje ugodnih gibanj na trgu dela ob vedno večjih omejitvah zaradi demografskih dejavnikov Po dveh letih visoke rasti zaposlenosti (2,9% v 2017 in 3 % v 2018) naj bi se ta letos in v prihodnjih dveh letih postopoma umirjala, na kar bosta vplivala nižja rast gospodarske aktivnosti, vedno bolj pa tudi demografska gibanja. V letu 2018 je bila rast zaposlenosti tudi široko osnovana, saj se je povečala v vseh dejavnostih zasebnega sektorja, po letih nestanovitne rasti še posebej v gradbeništvu, znova tudi v predelovalnih dejavnostih, trgovini in gostinstvu. Število zaposlenih oseb je bilo v letu 2018 najvišje doslej. Izpostaviti je treba, da je k temu, ob vse bolj omejeni ponudbi delovne sile, pripomoglo zlasti zaposlovanje tujih državljanov, deloma pa tudi večje vključevanje na trg dela tistih oseb, ki do takrat niso aktivno iskali zaposlitve. UMAR navaja, da je bila leta 2018 rast števila delovno aktivnih tujih državljanov 18,4-odstotna, rast delovno aktivnih slovenskih državljanov pa 1,8-odstotna. Delež tujih državljanov v skupnem številu delovno aktivnih je znašal 9,6 %. Višja rast števila delovno aktivnih tujih državljanov je prisotna od leta 2014 kot posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, ki tudi sicer izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev (promet in skladiščenje, gostinstvo, predelovalne ter zaposlovalne dejavnosti). Zaposlenost naj bi se v obdobju napovedi tako še naprej povečevala, vendar vse počasneje ob upadanju števila delovno sposobnih, vse nižji brezposelnosti in bolj umirjeni rasti gospodarske aktivnosti. Vpliv demografskih gibanj na zmanjševanje ponudbe delovne sile naj bi nekoliko blažila predvidena postopna krepitev neto migracijskih prilivov in naraščanje stopnje participacije na trgu dela. Ob tem UMAR opozarja, da bodo razmere na trgu dela predstavljale vedno večjo omejitev za rast dodane vrednosti. 10

13 E K O N O M S K I K A Z A L C I V obdobju napovedi naj bi se zmanjševalo tudi število brezposelnih, vendar počasneje kot v preteklem obdobju. Na to bo ob nekoliko manjši rasti zaposlenosti vplivala tudi vse nižja brezposelnost (po ILO naj bi bila nižja od 5 oz. 4 %), ki bo pod dolgoročno oz. ravnovesno ravnjo, kar nakazuje na vedno bolj omejeno ponudbo na trgu dela. Rast plač nad rastjo produktivnosti Nominalno so se plače v letu 2018 zvišale za 3,4 %, še višja rast se pričakuje v obdobju napovedi UMAR (okrog 5 %). Rast plač naj bi se tako v letu 2019 in v prihodnjih dveh letih okrepila, nanjo pa bodo poleg omejitev pri ponudbi dela vplivali tudi dogovori s sindikati javnega sektorja in zakonodajne spremembe (spremembe zakona o minimalni plači). V zasebnem sektorju bo k rasti povprečne bruto plače poleg pritiskov zaradi pomanjkanja delovne sile in rasti produktivnosti prispeval dvig minimalne plače (in sprememba definicije minimalne plače izločitev dodatkov, delovne uspešnosti, poslovne uspešnosti). Rast plač v javnem sektorju se bo zvišala pod vplivom sprejetih dogovorov s sindikati, v manjši meri pa tudi zaradi sprememb minimalne plače. Zaradi večjih plačnih pritiskov skupna nominalna rast plač po napovedi UMAR ne bo več zaostajala za rastjo produktivnosti, kot je bilo v splošnem značilno za obdobje pred in po krizi. Inflacija se bo gibala okrog 2 % Po napovedi UMAR bo inflacija ob predpostavljenih nižjih cenah nafte v letu 2019 ostala podobna kot v letu 2018, v prihodnjih dveh letih pa se bo ob nekoliko višjih cenah storitev in neenergetskega blaga postopno povišala malo nad 2 %. OBČUTLJIVO LETO 2019 IMF poudarja, da smo v za gospodarstvo občutljivem letu UMAR v ožjem okolju EU izpostavlja tveganja, ki izhajajo iz neurejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU, ekonomskih politik nekaterih držav EU (npr. Italija) in politične spremembe v (državah) EU. Za Slovenijo dogovor glede BREXI- TA sicer nima neposrednega vpliva, vendar pa bi lahko prišlo do večjega neposrednega učinka preko razmer v glavnih trgovinskih partnericah. Med izpostavljenimi tveganji tako prevladujejo tveganja iz mednarodnega okolja, vendar pa ne smemo spregledati, da je poleg dejavnikov iz širšega okolja za Slovenijo pomemben tudi vpliv notranjih dejavnikov. UMAR sicer navaja, da so dejavniki v domačem okolju pretežno pozitivni in bi lahko vplivali na nekoliko višjo gospodarsko rast kot v osrednjem scenariju, predvsem na višjo zasebno potrošnjo v primeru sprejetja ukrepov ekonomske politike (npr. pri pokojninah, plačah ali davčni politiki), ki bi pomenili višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Ne bi pa smeli spregledati izzivov, na katere opozarja tudi UMAR. Vpliva določenih zakonodajnih sprememb (npr. minimalne plače) na poslovanje podjetij namreč ni mogoče popolnoma predvideti. UMAR tudi ugotavlja, da skupna nominalna rast plač zaradi večjih plačnih pritiskov ne bo več zaostajala za rastjo produktivnosti. Trenutno to še ne predstavlja velikega vpliva na konkurenčnost, če pa se bi tak trend nadaljeval in se bo razkorak med rastjo plač in rastjo produktivnosti povečeval, bo to zagotovo negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Nujno pa je treba nasloviti tudi demografske spremembe, saj UMAR opozarja, da bo pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev omejilo zmožnost podjetij za rast in razvoj ter tako zmanjšale dolgoročni potencial za gospodarsko rast v Sloveniji / 5 11

14 E K O N O M S K I K A Z A L C I IZBRANI EKONOMSKI KAZALCI INFLACIJA Cene življenjskih potrebščin so se po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v Sloveniji marca 2019 zvišale. Glede na prejšnji mesec so se cene življenjskih potrebščin marca 2019 zvišale za 0,7 %, glede na marec 2018 pa so bile višje za 1,6 %. K zvišanju cen v medletni primerjavi so največ (0,3 odstotne točke) prispevale višje cene blaga in storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva (najbolj toplotna energija, ki se je podražila za 18,9 %). Po 0,2 odstotne točke so prispevale višje cene počitniških paketov (za 7,0 %) ter oblačil in obutve (za 2,1 %). V prvih treh mesecih leta 2019 so bile glede na enako obdobje leta 2018 cene življenjskih potrebščin višje za 1,3%. Po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat, so se cene življenjskih potrebščin merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin marca 2019 v primerjavi z marcem 2018 v evro območju zvišale za 1,4 %. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin v tem obdobju po primerljivih podatkih zvišale za 1,6 %. Rast cen življenskih potrebščin, v % III SLOVENIJA Povprečna letna inflacija (I-XII t/i-xii t-1) Medletna inflacija (dec t/dec t-1) HARMONIZIRANI INDEKS CEN ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN SLOVENIJA EVRO OBMOČJE (19) Povprečna letna inflacija Povprečna letna inflacija Vir: Statistični urad RS, in Eurostat, ,6 0,8 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2-0,5-0,1 1,4 1,7 1,3 5 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,1-0,5 0,5 1,7 1,4 1,6 6 5,5 0,9 2,1 2,1 2,8 1,9 0,4-0,8-0,2 1,6 1,9 1,6 6 3,3 0,3 1,6 2,7 2,5 1,3 0,4 0,0 0,2 1,5 1,7 1,4 6 GOSPODARSKA RAST Po prvi oceni SURS je bruto domači proizvod (BDP) v tekočih cenah v letu 2018 znašal milijonov EUR, kar je 6,9 % več kot v letu 2017 (realno 4,5 % več). Po oceni Eurostat se je BDP po originalnih podatkih v letu 2018 glede na leto 2017 v evro območju zvišal za 1,9 %, v povprečju EU pa za 2,0 %. V Evropski uniji so najvišjo rast BDP v letu 2019 zabeležile Irska (6,7 %), Malta (6,6 %), Poljska (5,1 %), Madžarska (4,9 %) in Latvija (4,8 %), najnižjo pa Italija (0,9 %). Realna rast bruto domačega proizvoda, v % SLOVENIJA 6,9 3,3-7,8 1,2 0,6-2,7-1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,5 EVRO OBMOČJE (19) Vir: Statistični urad RS, in Eurostat, ,0 0,4-4,5 2,1 1,5-0,9-0,3 1,2 2,0 1,8 2,4 1,9 5 Marec 2019/marec Januar-marec 2019/ januar-marec

15 E K O N O M S K I K A Z A L C I PLAČE V povprečju prvih dveh mesecev leta 2019 je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1.721,82 EUR in je bila glede na enako obdobje leta 2018 nominalno višja za 4,4 % (realno za 3,2 %). V zasebnem sektorju se je nominalno zvišala za 4,3 %, v javnem sektorju pa za 5,2 %. Glede na dejavnost se je povprečna bruto plača v povprečju prvih dveh mesecev leta 2019 glede na enako obdobje leta 2018 nominalno zvišala v vseh dejavnostih, razen v dejavnosti B-Rudarstvo, kjer se je znižala za 5,1 %. Najbolj se je zvišala v skupinah dejavnosti O-Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 9,8 %), N-Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 6,3 %), J-Informacijske in komunikacijske dejavnosti in dejavnosti A-Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (v obeh za 5,7 %) ter P-Izobraževanje (za 5,1 %). V dejavnosti C- Predelovalne dejavnosti se je zvišala za 4,1 %, v dejavnostih G-Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil in I-Gostinstvo pa za 4,7 %. Povprečna letna stopnja rasti plač pri pravnih osebah, Slovenija, v % BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA I-II Nominalna stopnja rasti 8,3 3,4 3,9 2,0 0,1-0,1 1,1 0,7 1,8 2,7 3,4 4,4 Realna stopnja rasti 2,5 2,5 2,1 0,2-2,4-2,0 0,9 1,2 1,9 1,3 1,7 3,2 NETO PLAČA NA ZAPOSLENEGA Nominalna stopnja rasti 7,8 3,4 3,9 2,1 0,4 0,6 0,8 0,4 1,7 3,1 2,9 3,7 Realna stopnja rasti 2,0 2,5 2,1 0,3-2,1-1,2 0,6 0,9 1,8 1,7 1,2 2,5 Vir: Statistični urad RS, AKTIVNOST, BREZPOSELNOST IN PROSTA DELOVNA MESTA Po anketnih podatkih SURS je bila stopnja anketne brezposelnosti v letu ,1-odstotna, kar je za 1,4 odstotne točke manj kot v letu Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2018 najvišja po letu 2019 (55,8-odstotna). Med prebivalci, starimi od 20 do 64 let je bila stopnja delovne aktivnosti 75,4-odstotna. V povprečju leta 2018 je bilo po anketnih podatkih v Sloveniji delovno aktivnih oseb, brezposelnih pa V letu 2018 je bilo prebivalcev Slovenije zaposlenih, kar je za 1,5 % več kot v letu Med njimi je bilo 95 % zaposlenih v delovnem razmerju, (4 %) jih je delalo prek študentskega servisa, (1 %) pa v drugih oblikah dela. Zaposlenih v rednem delovnem razmerju ( ) je bilo v letu 2018 za 2,4 % več kot v letu Od tega je bilo število zaposlenih za določen čas, za 8 % (za 8.000) nižje kot v letu 2017, število zaposlenih za nedoločen čas pa za 4 % (ali za ) višje kot v letu Najbolj se je v letu 2018 glede na leto 2017 med vsemi delovno aktivnimi povečalo število samozaposlenih (za 8,3 % na ). Število registriranih brezposelnih se je po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje konec marca 2019 zopet znižalo. Na zavodu je bilo registriranih brezposelnih oseb, kar je 5,2 % manj kot februarja 2019 in 5,8 % manj kot konec marca lanskega leta. V povprečju prvih treh mesecev leta 2019 je bilo na zavodu prijavljenih brezposelnih oseb, kar je 5,8 % manj kot v enakem obdobju leta V tem obdobju se je na zavodu na novo prijavilo brezposelnih oseb, kar je 0,3 % manj kot v prvem trimesečju leta Med novo prijavljenimi je bilo brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, iskalcev prve zaposlitve ter trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Od brezposelnih oseb, ki jih je v tem obdobju zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo oseb, kar je 7,8 % manj kot v enakem obdobju leta / 5 13

16 V S R E D I Š Č U V SREDIŠČU REGRES ZA LETNI DOPUST V LETU 2019 Kristina Barič Vlada RS je na 25. redni seji dne , določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Predloga zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ- 2) in ju po nujnem postopku poslala v obravnavo v Državni zbor. Predlagane spremembe obeh zakonov se nanašajo na oprostitev plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost od regresa za letni dopust, do višine 100% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku Statističnega urada RS, glede na dan izplačila regresa. Spremembe pri davčni obravnavi regresa bodo veljale že za izplačilo regresa v letu PREDLAGANE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZDOH-2 Po 2. členu predlagane novele se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne bo všteval regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom ali vsebinsko primerljiv odhodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. PREDLAGANE SPREMEMBE ZPIZ-2 Predlagana je sprememba 3. alineje tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, po kateri se regres za letni dopust ne bo všteval v osnovo za plačilo prispevkov do višine 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji. IZPLAČILO REGRESA PRED UVELJAVITVIJO SPREMEMB ZDOH- 2 IN ZPIZ-2 Vsi tisti zaposleni, ki so regres za letni dopust v letu 2019 prejeli pred uveljavitvijo sprememb ZDoh-2 in ZPIZ-2, in od katerega je bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in morebitni prispevki za socialno varnost, če je znesek regresa presegal višino 70 % zadnje znane povprečne plače, bodo najpozneje do 30. junija 2019 prejeli posebno odločbo davčnega organa, na podlagi katere jim bo vrnjena že plačana akontacija dohodnine in morebitni prispevki za socialno varnost delojemalca. Preveč plačani prispevki za socialno varnost delodajalca, ki so bili plačani od tistega dela izplačanega regresa, ki je presegal znesek 70 % zadnje znane povprečne plače, se bodo po uradni dolžnosti na podlagi posebne odločbe, ki bo izdana najpozneje do 30. junija 2019, vrnili tudi delodajalcu. Po pojasnilu Ministrstva za finance bo pri vračilu prispevkov upoštevan že uveljavljen sistem plačevanja prispevkov, v skladu s katerim so se od regresa za letni dopust, ki je zaposlenemu skladno z delovno pravnimi predpisi pripadal v celotnem znesku, ob izplačilu obračunali prispevki le v delu, ki presega 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS. V kolikor pa je zaposlenemu skladno z delovno pravnimi predpisi pripadal regres za letni dopust v sorazmernem delu, se je tudi višina limita upoštevala v enakem sorazmernem delu, kot je upoštevan pri odmeri zneska regresa. Enak sistem bo v veljavi za plačilo prispevkov tudi vnaprej (seveda ob spremembi višine dela regresa za letni dopust, do katerega se prispevki ne plačujejo) in tudi za davčno razbremenitev (kot to izhaja iz 2. člena novele zakona). V KATERIH PRIMERIH SE BO REGRES ZA LETNI DOPUST VŠTEVAL V LETNO DAVČNO OSNOVO ZA ODMERO DOHODNINE? V kolikor bo znesek regresa za letni dopust presegal znesek 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se odmerja dohodnina, se bo tisti del regresa, ki bo presegal to omejitev, zmanjšan za znesek prispevkov za socialno varnost delojemalca, všteval v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Podatek o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji, preračunani na mesec bo znan šele 15. februarja v naslednjem koledarskem letu, tako, da do takrat ne bo možno točno izračunati, ali se bo že izplačani znesek regresa v višini 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji na dan izplačila regresa, všteval v letno davčno osnovo za odmero dohodnine ali ne. Posameznik bo sicer lahko s posebno odločbo davčnega organa, ki jo bo prejel do dobil povrnjeno že plačano akontacijo dohodnine od regresa v letu 2019, pa se mu bo kljub temu določen znesek regresa všteval v letno davčno osnovo, saj pri vštevanju regresa za letni dopust v letno davčno osnovo ni kriterij 100 % zadnje znane povprečne plače, temveč 100 % letne plače, preračunane na mesec za davčno leto, za katero se odmerja dohodnina. Kot pojasnjuje Ministrstvo za finance, bo dejansko lahko prihajalo do navedenih situacij, vendar pa bo razlika v skladu s po- 14

17 V S R E D I Š Č U datki za pretekla leta minimalna in bo lahko predstavljala tako dodatno razbremenitev zavezanca ali pa minimalno dodatno obveznost. Glede na zakonsko obveznost plačila regresa za letni dopust do 1. julija tekočega koledarskega leta (ob določenih izjemah) in glede na dejstvo, da je povprečna mesečna plača najvišja ob koncu leta zaradi izplačil božičnic oz. dela plače za poslovno uspešnost, na Ministrstvu za finance menijo, da bo v praksi takih situacij, v katerih bi se regres za letni dopust, ki se na medletni ravni ni všteval v davčno osnovo, pri letni odmeri delno všteval v letno davčno osnovo, malo. ZAKLJUČEK Na podlagi predlaganih sprememb zakonov, ki naj bi predvidoma začeli veljati maja 2019, bo možno izplačati regres za letni dopust brez plačila akontacije dohodnine in brez prispevkov za socialno varnost do višine 100 % zadnje znane povprečne plače v RS, tako da bo neto znesek regresa enak bruto znesku, tisti, ki so regres za letni dopust že prejeli pred uveljavitvijo navedenih sprememb, pa bodo že plačane dajatve od regresa dobili vrnjene na podlagi posebne odločbe davčnega organa. ZAKON O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV IN NOVELA ZAKONA O DOHODNINI / ZDS, PREDAVALNICA, VISOKO PRITLIČJE, DIMIČEVA 9, LJUBLJANA ZAKAJ V Uradnem listu RS 10/2017 je bil objavljen nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon, ki je pričel veljati je novost v naši pravni ureditvi, saj do sedaj ni veljala nobena zakonodaja, ki bi urejala to področje. Na seminarju bo predstavljena vsebina zakona, ki določa pogoje in postopke za napotitev delavcev na delo v tujino. Delodajalci bodo v skladu z novo zakonodajo za delavce, ki jih napotujejo na delo v tujino lahko pridobili A1 obrazec le pod pogojem, da bodo izpolnjevali določene zakonske zahteve. V primerjavi z do sedaj veljavno ureditvijo to predstavlja noviteto pri pridobivanju tega obrazca. Predstavljena bo tudi vsebina Zakona o dohodnini, v delu ki se nanaša na področje davčne obravnave dohodkov delavce, ki jih delodajalec napoti na delo v tujino. ZAKAJ ŠE Ker je v praksi vse več primerov izvajanja čezmejnih storitev z lastnimi delavci in ker so globe za nespoštovanje zakonodaje s tega področja precej visoke, priporočamo udeležbo. Opozorili vas bomo tudi na izpolnjevanje in predlaganje REK obrazcev v primeru izplačil dohodkov napotenim delavcem.! PREDAVATA Dušanka Uhan, strokovnjakinja s področja obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in obračuna prispevkov in mag. Maja Skorupan, Kariera d.o.o KOTIZACIJA Člani ZDS: 130,00 EUR + DDV Nečlani: 190,00 EUR + DDV PODROBNOSTI O DELODAJALSKI AKADEMIJI IN PRIJAVA: frida.bertoncel@zds.si 01/ Bodite pozorni na POPUST pri prijavi več udeležencev iz istega podjetja! Popusti se seštevajo / 5 15

18 N O V O I Z U R A D N E G A L I S T A NOVO IZ URADNEGA LISTA Uradni list RS, št. 16/ : Pravilnik o spremembi Pravilnika o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede pri Varuhu človekovih pravic RS Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije Razlaga Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, sprejeta na 33. seji dne Uradni list RS, št. 17/ : Pravilnik o spremembi Pravilnika o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v službi Državnega sveta Republike Slovenije Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji Sklep o spremembah Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja Uradni list RS, št. 20/ : Pravilnik o spremembah Pravilnika o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v Državnem zboru Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov Poročilo o gibanju plač za januar 2019 Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, februar 2019 Uradni list RS, št. 21/ : Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2T) Uradni list RS, št. 22/ : Uredba o spremembi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede Uradni list RS, št. 23/ : Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2019 Uradni list RS, št. 24/ : Uredba o spremembi Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive Sprememba Pravilnika o napredovanju v plačne razrede na Univerzi v Ljubljani Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije Pristop k Dodatku št. 3 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije Pristop k Dodatku št. 12 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije 16

19 D E L O V N A Z A K O N O D A J A DELOVNA ZAKONODAJA KAKŠEN NADZOR LAHKO DELODAJALCI PRIČAKUJEJO NA PODLAGI PROGRAMSKIH USMERITEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2019 Lina Fratnik Andrić V tokratnem prispevku povzemamo dokument - programske usmeritve Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2019 ter v nadaljevanju navajamo ključne cilje, ki si jih je Inšpektorat zadal za letošnje leto in jih bo glede na napovedi glede kadrovskih okrepitev v veliki verjetnosti izvajal še bolj intenzivno kot predhodno leto. NAJVEČJA POZORNOST NAMENJENA IZPLAČILU REGERSA, PLAČILU ZA DELO, SPOŠTOVANJU DOLOČB O DELOVNEM ČASU, POČITKU IN ODMORU Iz programa je razbrati, da bo Inšpektorat v več delih skozi celo koledarsko leto posebno usmerjeno akcijo nadzora izvajal nad spoštovanjem 131, in 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 popr., 47/15 ZZSDT, 33/16 PZ-F, 52/16 in 15/17 odl. US), ki določajo izplačilo regresa in plače. Največji poudarek je na izplačilu regresa. Kršitve glede plačila za delo so sicer že več let zapored najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij. Na podlagi preteklih ugotovitev inšpektorat tako tudi v letošnjem letu napoveduje poostren nadzor nad področji, za katere je bilo ugotovljeno, da delodajalci najpogosteje kršijo predpise. Nadzor bo poostren tudi glede spoštovanja določb o delovnem času ter odmorov in počitkov. Inšpektorat ugotavlja, da je tudi slednjih kršitev veliko in sicer iz razloga, da delodajalci težko pridobijo nov kader, zaradi česar posledično obremenjujejo že zaposlenega. PRAV TAKO NADZOR NAD PREKARNIMI OBLIKAMI DELA, DEJAVNOSTJO ZAGOTAVLJANJA DELAVCEV UPORABNIKU IN NADZOR NAD TUJIMI DELODAJALCI, KI IZVAJAJO ČEZMEJNE STORITVE V RS Med usmerjenimi akcijami nadzora inšpektorji napovedujejo tudi preverjanje tako imenovanih prekarnih oblik dela, nezakonitega zagotavljanja delovne sile ter nadzor nad tujimi delodajalci, ki izvajajo čezmejne storitve v Republiki Sloveniji. Na področju zagotavljanja dela delavcem drugemu uporabniku (agencijsko delo) in uresničevanju pravic teh delavcev bo inšpektorat namenil prav poseben nadzor. Nezakonito posredovanje delovne sile po ugotovitvah inšpektorata za delo postaja vse pogostejši pojav ter dobiva vse večje razsežnosti. USMERJENE AKCIJE NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ IN NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V letošnjem letu bo Inšpektorat za delo posebno pozornost namenil nadzoru temeljnih pravic delavcev. Iz programa je razbrati, da bo inšpektorat na delovnopravnem področju izvajal tako imenovane usmerjene akcije, in sicer tako na področju delovnih razmerij kot na področju varnosti in zdravja pri delu. Akcije bodo izvajali pretežno v krajših intenzivnih intervalih na območju celotne države, z večjim številom inšpektorjev hkrati. Na področju varnosti in zdravja pri delu bo inšpektorat namenil največ pozornosti osveščanju delodajalcev, delavcev oziroma njihovih predstavnikov ter predstavnikov stroke. Nadzor bo največ pozornosti namenjal oceni tveganj, usposabljanju delavcev za varno delo ter zagotavljanju zdravja delavcev. Po ugotovitvah inšpektorata število delodajalcev, ki še nikoli niso imeli nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu, presega 65 % in se z leti celo zvišuje. S trenutnim številom inšpektorjev inšpektorat z nadzori na navedenem področju težko vpliva na izboljšanje stanja. Vsled navedenemu v tem letu napovedujejo obsežno izvedbo akcije»reprezentativen vzorec«, v sklopu katerega bodo inšpektorji izvajali inšpekcijske nadzore pri naključno izbranih delodajalcih. Poleg povečanega števila nadzorov bodo v tekočem letu pregledali vse prejete prijave ter raziskali vse nezgode pri delu, zaradi katerih je prišlo do smrti delavcev, in nezgode, pri katerih bi bilo lahko ogroženo življenje delavcev ali pa je prišlo do težjih poškodb delavcev. Inšpektorji bodo ugotavljali predvsem spoštovanje določil glede ocenjevanja tveganj, usposabljanja delavcev za varno delo, zagotavljanja varnega in zdravega okolja, zagotavljanja varne delovne opreme ter prijavljanja nezgod pri delu ali poklicnih bolezni. Ugotavljali bodo tudi, na kakšen način delodajalci omogočajo delavcem oziroma njihovim predstavnikom sodelovanje pri obravnavi vprašanj glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter kako poteka posvetovanje o ocenjevanju tveganj in uvedbi ukrepov, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu. Na področju varnosti in zdravja pri delu bodo v fokusu delodajalci, ki opravljajo delovni proces»peskanja«in vzdrževalna dela. Nadzor nad delovnimi pogoji se bo izvajal tudi v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih institucijah. Inšpektorat nadalje ugotavlja, da zunanje strokovne službe, ki opravljajo strokovne naloge na tem področju, svoje delo opravljajo nestrokovno, neskrbno in nepregledno. V 2019 / 5 17

20 D E L O V N A Z A K O N O D A J A letošnjem letu bo tako posebna pozornost namenjena tudi strokovnosti ocenjevanja tveganj in usposabljanja delavcev za varno delo pri delodajalcih, ki so jim zaupali izvajanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu. V FOKUSU BODO DELODAJALCI V DEJAVNOSTI TRGOVINE, GRADBENIŠTVA, DEJAVNOSTI PROIZVODNJE KOVIN IN KOVINSKIH IZDELKOV, DEJAVNOSTI GOSTINSTVA, PROMETA IN DEJAVNOSTI OBRATOVANJA TAKSIJEV V dejavnosti trgovine naj bi bilo ugotovljenih največ kršitev, zato bo usmerjen nadzor obsegal predvsem izvajanje prepovedi opravljanja dela na podlagi civilnih pogodb ter izvajanje določb, ki se nanašajo na opravljanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov. Poleg že omenjenega splošnega nadzora nad spoštovanjem predpisov v zvezi z delovnim časom, počitki, odmori, vodenjem evidenc na področju dela in socialne varnosti ter plačila regresa bodo inšpektorji preverjali tudi ustreznost na področju varnosti in zdravja pri delu, pri tem pa poleg splošnega nadzora posebno pozornost namenili delu v delovnem procesu z viličarji (usposobljenost delavcev z vožnjo, ustreznost zdravniških pregledov, ustreznost transportnih poti). Pozornost bo namenjena tudi varnemu delu študentov, dijakov ter delavcev drugih delodajalcev, ki so prisotni v delovnem procesu. V letošnjem letu napovedujejo tudi akcijo v zvezi z izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Akcija se bo izvajala skozi vse leto, dvakrat letno, spomladi in jeseni pa bo izvedena povečana dejavnost, kjer bodo prisotni na gradbišču vsi razpoložljivi inšpektorji s področja varnosti in zdravju pri delu. Ta nadzor bo vršen na klasičnih, začasnih in premičnih gradbiščih ter na deloviščih, na katerih se opravljajo kratkotrajna dela. Pozornost bo namenjena tudi delavcem, ki so napoteni na delo v RS. K akciji se bodo pridružili tudi inšpektorji s področja delovnih razmerij, ki bodo nadzor usmerili v spoštovanje določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 popr., 47/15 ZZSDT, 33/16 PZ-F, 52/16 in 15/17 odl. US), Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17), Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 1/18 uradno prečiščeno besedilo in 31/18), Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 ZPDZC-1, 47/15 ZZSDT in 55/17) v zvezi z zagotavljanjem dela delavcev drugemu uporabniku in določb o pravicah napotenih delavcev. Inšpektorat v programu napoveduje poostren nadzor tudi v dejavnosti proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, kjer bodo nadzor vršili nad izvajanjem določb v zvezi z zagotavljanjem dela delavcem drugemu uporabniku. V tej panogi opažajo pojav poslovnega modela izvajanja dejavnosti z drugimi subjekti na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju, medtem ko obstaja sum, da gre za pravno razmerje zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Nadzor se bo izvajal nad izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Poleg nadzora nad delovnimi razmerji pa se bo vršil tudi nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, poleg splošnega nadzora bo poostren nadzor tudi nad delovnim procesom, kjer je vključen viličar. Akcije nadzora nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje se bodo izvajale tudi pri delodajalcih v gostinstvu. Poročila iz preteklih let namreč kažejo, da je v gostinstvu opravljanje dela prek pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja običajno, zelo pogosto pa prihaja tudi do kršitev določb o delovnem času in neustreznega zagotavljanja počitkov ter odmorov delavcev. Prav tako bo nadzor usmerjen v delodajalce, ki zaposlujejo tujce ter izvajanjem določb Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Ker so inšpektorji v preteklosti zaznali več grobih kršitev Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10), bodo posebej preverjali ali zaposleni v tej branži uporabljajo slovenski jezik. Na področju prevozništva in taksi prevozov bodo k sodelovanju povabili inšpektorat pristojen za promet, Finančno upravo RS in Tržni inšpektorat RS. Pri prevoznikih se bodo usmerili tako na dejavnosti prevoza oseb kot blaga. Vsem tem dejavnostim je po mnenju Inšpektorata skupno, da so v praksi pogosto ugotovljene kršitve povezane z delovnim časom, zagotavljanjem počitkov, pogodbami za krajši delovni čas, pogosta pa naj bi bila tudi pojavnost tako imenovanega prekarnega dela. 18

21 D E L O V N A Z A K O N O D A J A ODGOVARJAMO NA VAŠA VPRAŠANJA VIDEONADZOR Maja Platnjak Delodajalec se je na nas obrnil v zvezi z vprašanjem glede izvajanja videonadzora. V podjetju želi uvesti videonadzor pri vhodu in izhodu v skladišče, v samem skladišču in tudi v pisarnah. Zanima ga, kako na zakonit način uvesti in izvajati videonadzor. Področje izvajanja videonadzora ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07), če drug zakon za svoje specifično področje ne določa drugače. Pri tem pravna ureditev videonadzora na delovnem mestu ločuje videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen ZVOP- 1) in videonadzor delovnih prostor (77. člen ZVOP-1). Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa in izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. Navedeno odločitev mora sprejeti v pisni obliki, pri čemer morajo biti obrazloženi tudi razlogi za uvedbo videonadzora za vsako nameščeno kamero posebej (prvi odstavek 75. člena ZVOP-1). Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore je v praksi največkrat nameščen iz razloga varovanja ljudi in premoženja, pri čemer mora biti ta potreba po varovanju izkazana, zlasti tako, da so kamere nameščene na mestu, kjer se nahaja premoženje večje vrednosti (na primer skladišče). Pri tem je potrebno o izvajanju videonadzora pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru (tretji odstavek 75. člena ZVOP-1). V zvezi z izvajanjem videonadzora nastaja zbirka osebnih podatkov, ki vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema. Osebni podatki oziroma posnetki, se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se brišejo, če zakon ne določa drugače (četrti in peti odstavek 75. člena ZVOP-1). Za razliko od videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore so v primeru videonadzora delovnih prostorov pogoji za uvedbo takšnega nadzora bistveno strožji, saj gre pri tem za veliko večji poseg v zasebnost zaposlenih. Videonadzor na delovnem mestu je dopusten le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, pri čemer tega namena ni možno doseči z milejšimi sredstvi (prvi odstavek 77. člena ZVOP-1). Izvajalec nadzora mora tako v vsakem primeru posebej izrecno ugotoviti, ali obstaja kakšen milejši ukrep, s katerim zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju. Prav tako se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, če tak sindikat pri njem obstaja (peti odstavek 77. člena ZVOP-1). Hkrati pa morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju (četrti odstavek 77. člena ZVOP-1). Videonadzor na delovnem mestu se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati navedene interese (drugi odstavek 77. člena ZVOP-1). Slednje je praviloma v prostorih, kjer se nahaja premoženje večje vrednosti ali ravna z informacijami večje vrednosti (na primer v skladiščih, na mestih, kjer obstaja velika verjetnost povzročitve škode ali odtujitve, na blagajnah oziroma delovnih mestih, kjer se posluje z gotovino, na mestih, kjer se hranijo tajni ali drugi zaupni osebni podatki), pri čemer morajo biti kamere usmerjene na nosilce takšnih podatkov in ne na zaposlene. Zakonodajalec je izrecno prepovedal izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih (tretji odstavek 77. člena ZVOP-1). Prav tako pa videonadzora ni dopustno izvajati v jedilnicah, čajnih kuhinjah ali v običajnih pisarnah. Zakonodajalec izvajalcu videonadzora nalaga tudi obveznost obveščanja o dejstvu, da se izvaja videonadzor. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora objaviti obvestilo o tem, da izvaja videonadzor. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati informacijo, da se izvaja videonadzor, naziv osebe, ki izvaja videonadzor in telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Šteje se, da je s tem obvestilom posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov (74. člen ZVOP-1). Izvajalec videonadzora pa mora prav tako zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov tako, da je videonadzorni sistem zava / 5 19

22 D E L O V N A Z A K O N O D A J A IZ ARHIVA rovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (peti odstavek 74. člena ZVOP-1). 7 V skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov 8 (v nadaljevanju Splošna uredba, Uradni list Evropske unije L 119/1) mora vsak upravljalec podatkov zagotavljati ustrezno varnost podatkov, ki so mu zaupani ter skladno s 30. členom Splošne uredbe voditi evidenco dejavnosti obdelave osebnih podatkov v okviru svoje odgovornosti. Slednja obveznost pa ne velja za podjetja ali organizacije, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb, razen, če je verjetno, da obdelava, ki jo izvaja, predstavlja tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ta obdelava ni občasna ali vključuje posebne vrste podatkov. S tem vodenje kataloga zbirk osebnih podatkov in prijavljanje zbirk osebnih podatkov v centralni register zbirk osebnih podatkov več ni obvezno. IZ ARHIVA MNENJE INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA GLEDE OSEBNE IZKAZNICE OB ZAPOSLITVI V nadaljevanju v celoti povzemamo mnenje informacijskega pooblaščenca št /2019/640 z dne :»Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste bili na razgovoru za zaposlitev v zaposlitveni agenciji, kjer so po končanem razgovoru in izpolnitvi vprašalnika za kandidate, od vas zahtevali osebno izkaznico. Navajate, da jo je vodja enote s svojim mobilnim telefonom poslikal z obeh strani, tudi zadnjo stran, kjer je številka EMŠO. Zanima vas, ali je njegovo ravnanje pravilno. Menite, da so ti podatki pomembni šele ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ter da ste kot iskalka zaposlitve v podrejenem položaju. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES, 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP še dodaja in poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP ni pristojen za razlago določb delovnopravnih predpisov, v nadaljevanju vam podajamo naše neobvezno mnenje le z vidika varstva osebnih podatkov. IP uvodoma pojasnjuje, da osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (1. točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Obdelava osebnih podatkov pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (2. točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na zgoraj navedeno pomeni zbiranje kopije osebnega dokumenta obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec ustrezno pravno podlago, pri čemer pa mora upoštevati tudi določbe specialnih predpisov, kot pojasnjujemo v nadaljevanju. Osebni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo ( najmanjši obseg podatkov ). Osebna izkaznica je po Zakonu o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, v nadaljevanju: ZOIzk-1) javna listina, s katero državljanka oziroma državljan Republike Slovenije dokazuje istovetnost in državljanstvo. Ker se vaše vprašanje konkretno nanaša na fotokopiranje osebne izkaznice, IP poudarja, da je potrebno upoštevati tudi 3. odstavek 3. člena ZOIzk-1, v skladu s katerim se osebne izkaznice ne sme zastaviti niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice. Po naravi stvari sodi v zastavo osebne izkaznice tudi njeno fotokopiranje. IP pojasnjuje, da pogoje za kopiranje osebne izkaznice določa 4. člen ZOIzk-1, iz katerega izhaja, da je za ugotavljanje istovetnosti, državljanstva oziroma za kontrolo točnosti podatkov dopusten vpogled v osebno izkaznico, kadar je to potrebno, pa tudi prepis osebnih podatkov z nje. Osebno izkaznico je za vnaprej določene namene dovoljeno kopirati tudi na podlagi pisne privolitve imetnika osebne izkaznice. To pomeni, da upravljavec osebnih podatkov za dosego navedenih namenov ne sme zahtevati kopije osebnega dokumenta, prav tako osebnega dokumenta brez pisne privolitve imetnika, ki mora biti vnaprej seznanjen z namenom kopiranja, ne sme kopirati. Izjeme predstavljajo le notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, ki lahko v skladu z navedenima členoma kopirajo osebno izkaznico ali potni list, če kopijo potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana v konkretnem postopku. ZOIzk-1 pa posebej prepoveduje hrambo osebne izkaznice v elektronski obliki, za kar je v opisanem primeru verjetno šlo Več o tem v Smernicah informacijskega pooblaščenca glede izvajanja videonadzora (dostopne na: Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf, dne Angleško General Data Protection Regulation (GDPR).

23 D E L O V N A Z A K O N O D A J A SODNA PRAKSA Glede zbiranja osebnih podatkov kandidatov za zaposlitev je sicer treba upoštevati Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDR), ki v 48. členu ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov, glede na četrti odstavek tega člena enako velja tudi za osebne podatke kandidatov za delovno mesto oz. iskalcev zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidat). Prvi odstavek določa, da se lahko osebni podatki delavcev (torej tudi kandidatov) zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov kandidatov določa 28. člen ZDR, na podlagi katerega sme delodajalec od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela (tudi točne osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem). Glede na to, da ste bili vabljeni na predstavitev delovnega mesta in razgovor z delodajalcem, IP sklepa, da je namen zbiranja kopije osebnega dokumenta verjetno ugotavljanje vaše istovetnosti in zagotavljanje točnosti vaših osebnih podatkov, namen zbiranja kopije pa bi moral biti naveden že v vabilu na razgovor, da bi bili kot kandidatka vnaprej seznanjena z možnostjo in namenom kopiranja, brez vaše privolitve pa delodajalec ne bi smel zahtevati kopije osebnega dokumenta. Prav tako kopije osebne izkaznice ne bi smel hraniti v elektronski obliki.«sodna PRAKSA VDSS SODBA PDP 684/2018 Z DNE Jedro: Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec. Izrek: I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Obrazložitev: 1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki od dalje za nedoločen čas, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne , ki se transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki se glasi:»(1) da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne za»agent v kontaktnem centru«, ki jo je dne podala tožena stranka, nezakonita; (2) da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, temveč še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi; (3) da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni pozvati tožnico nazaj na delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, in (4) da je tožena stranka dolžna tožnico od dne dalje prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ji za ves čas prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo obračunati bruto nadomestilo plače v višini 1.105,72 EUR, ki bi ji pripadala, če bi delala, od bruto plače poravnati vse prispevke in davke ter ji izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov, od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec.«(točka II izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 278,46 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (točka III izreka). 2. Zoper navedeno sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. 3. Tožnica se pritožuje zoper II. in III. točko izreka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da jo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Sodišče se je oprlo na dejstvo, da je tožnica , ko je bila odsotna z dela zaradi bolniškega staleža, odpotovala iz kraja bivanja, ne da bi ji to odobril osebni zdravnik. Sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da toženi stranki 2019 / 5 21

24 D E L O V N A Z A K O N O D A J A ni uspelo dokazati, da bi tožnica v času bolniškega staleža opravljala pridobitno dejavnost, ni pa upoštevalo, da je bil to bistven očitek v odpovedi. Če bi tožena stranka kot utemeljen razlog za odpoved štela le odhod iz kraja bivanja, bi to nedvomno navedla. Zato sodišče ne more mimo navedb tožene stranke v odpovedi in kot pravno relevantno dejstvo šteti zgolj to, da je tožnica odpotovala iz kraja bivanja, ne pa tudi očitka, da je opravljala pridobitno delo. Navaja, da je bila v zvezi z zapustitvijo kraja bivanja v dejanski in pravni zmoti, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Bila je prepričana, da ji je osebna zdravnica s tem, ko ji je dovolila gibanje izven območja stanovanja, dovolila tudi gibanje izven kraja bivanja. Glede na to ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica vedoma ravnala v nasprotju z jasnimi navodili zdravnika. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo, da ni možno nadaljevati delovnega razmerja v smislu določbe prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka zaradi narave kršitve, pomanjkanja obžalovanja na strani tožnice in pomanjkanja interesa za rešitev nastalega položaja utemeljeno izgubila zaupanje v tožnico. Pritožba glede narave kršitve navaja, da sodišče ni upoštevalo, da pri tožničinem zdravljenju ni bil potreben strog počitek in ležanje v stanovanju, temveč da so bili dovoljeni sprehodi. Pravno relevantno je tudi dejstvo, ki ga je sodišče spregledalo, da je odpotovala zadnji vikend bolniškega staleža, ko je bilo njeno zdravstveno stanje že dodobra normalizirano. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala nobenega obžalovanja ali samokritičnosti do svojega ravnanja. Svoje ravnanje je priznala, ni ga zanikala ali prikrivala, kot to napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Na podlagi izpovedi priče A.A. je sodišče ugotovilo pomanjkanje tožničinega interesa za rešitev situacije. Takšna ugotovitev je napačna, pri čemer pritožba opozarja, da je tožnica vztrajno opozarjala na kršitve tožene stranke v zvezi s transformacijo pogodbe o zaposlitvi, kar je očitno tudi razlog, da je tožena stranka namerno iskala morebitne minimalne kršitve tožnice, da bi ji lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Do teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Nepravilna je tudi ugotovitev, da se je izmikala vročitvi vabila. Glede možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja je izostala ustrezna trditvena podlaga s strani tožene stranke. Navesti bi morala in konkretizirati vse okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, ne pa zgolj navajati, da nadaljevanje ni mogoče. Napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da e mail tožnice z dne ni bil dobronameren. Tožnica je imela dober namen, saj se je hotela z elektronskim sporočilom na dostojen način posloviti od sodelavcev. To sporočilo bi lahko sodišče prve stopnje upoštevalo le v okviru presoje 118. člena ZDR-1. Nadalje navaja, da ji je bila kršena pravica do zagovora, saj je napačno ugotovilo, da je zasebna detektivka uspela stopiti v stik z odraslim članom gospodinjstva, in da je bila vročitev vabila na zagovor veljavno opravljena. Tožnica ni imela na voljo treh delovnih dni, da bi se ustrezno pripravila na zagovor. Sodišče prve stopnje je prezrlo bistveno okoliščino, da je tožena stranka zagovor izvedla potem, ko je tožnica podala zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Odpoved ni bila podana pravočasno, saj se je tožena stranka seznanila s kršitvijo, ko je detektivko B.B. napotila nadzirati tožnico. 4. Tožena stranka se pritožuje zoper I. in III. točko izreka sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbo v delu, ki se glasi na ugotovi transformacije delovnega razmerja, zavrže, oziroma, da v tem delu tožbeni zahtevek zavrne ter odloči, da tožnica sama krije svoje stroške postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje o obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas odločilo dvakrat, in sicer je najprej v točki I izreka ugotovilo, da to obstoji, nato pa je kar dvakrat, v točki II/2 in II/3 izreka, pravilno odločilo, da pogodba ni bila sklenjena za nedoločen čas. Izrek sodbe je v navedenem delu sam s seboj v nasprotju. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je delovno razmerje tožnici prenehalo z izredno odpovedjo z dne , je tej ugotovitvi nasproten zaključek sodišča prve stopnje, da obstaja delovno razmerje za nedoločen čas. Tožba za ugotovitev, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne sklenjena za nedoločen čas, ni dopustna. Tožnica za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas namreč nima pravnega interesa. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je tožnici delovno razmerje prenehalo pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ter tožbo v navedenem obsegu zavreči, ne da bi odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. 5. Stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke, predlagali njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanih delov sodbe sodišča prve stopnje. 6. Pritožbi nista utemeljeni. 7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 22

25 D E L O V N A Z A K O N O D A J A 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavljata pritožbi, in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Prav tako je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ter na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. 8. Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (A 5, B 3) iz razloga po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. 9. Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala nezakonitost podane odpovedi, reintegracijo in reparacijo. Zahtevala je tudi ugotovitev, da so bile štiri pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenila s toženo stranko, vse za delovno mesto»agent v kontaktnem centru«, sklenjene v nasprotju z določbami ZDR- 1, zato je prišlo do transformacije delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. 10. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja ugodilo, tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo, pa zavrnilo kot neutemeljen. K pritožbi tožene stranke: 11. Pritožba neutemeljeno navaja, da je podano nasprotje v izreku sodbe med odločitvijo v točki I izreka in odločitvijo v točkah II/2 in II/3 izreka, torej med ugotovitvijo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne sklenjena za nedoločen čas, in odločitvijo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (točka II/2 izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo (točka II/3 izreka). Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj ugotovitev, da se je delovno razmerje za določen čas spremenilo v delovno razmerje za nedoločen čas, ne pomeni, da sodišče v isti sodbi ne more odločitvi tudi o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje namreč v točki I izreka ni odločilo, da pogodba o zaposlitvi, tudi če je prišlo do transformacije, velja po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Podan je torej enak pravni položaj, kot če bi sodišče odločalo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že pravilno sklenjena za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede transformacije delovnega razmerja in zakonitosti odpovedi obrazložilo s pravilnimi dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči, ki odločitvi v izreku sodbe ne nasprotujejo, zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe. 12. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo za ugotovitev transformacije delovnega razmerja v smislu določbe 181. člena ZPP. Predmetni spor se dejansko nanaša na spor o obstoju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nezakonite sklenitve te pogodbe za določen čas (54. člen ZDR 1), seveda le v primeru, ko bi tožnica uspela v sporu zaradi nezakonitosti odpovedi o zaposlitvi. V teh primerih je sodno varstvo delavcem zagotovljeno po določbi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (v okvir katerih spada tudi presoja prenehanja delovnega razmerja zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas). 9 Tožnica bi se namreč lahko vrnila na delo k toženi stranki, če bi uspela z zahtevkom za transformacijo delovnega razmerja in zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede na to, da bi ji pogodba o zaposlitvi z dne , ki je bila sklenjena za čas šestih mesecev, potekla , izredna odpoved pa ji je bila podana Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko tožbe za transformacijo delovnega razmerja ni zavrglo. 13. Glede na to, da pritožba nima razlogov o vsebinskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta pogodbeni stranki pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepali v nasprotju s 54. členom ZDR-1, in da je v skladu s 56. členom ZDR-1 prišlo do transformacije, je pritožbeno sodišče v tem obsegu sodbo preizkusilo le glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka prvo pogodbo za določen čas s tožnico sklenila za čas od do zaradi začasno povečanega obsega dela, vendar pa že ob sklenitvi te pogodbe ni obstajal nobeden izmed zatrjevanih razlogov (začasna potreba po delu v klicnem centru in uvedba nove informacijske tehnologije). Glede na ugo- 9 Primerjaj stališče, ki ga je pritožbeno sodišče zavzelo v sklepu opr. št. Pdp 327/2014 z dne / 5 23

26 D E L O V N A Z A K O N O D A J A tovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi. 14. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, saj je sodišče tožnici, zaradi delnega uspeha, priznalo sorazmerni del stroškov postopka. K pritožbi tožnice: 15. Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je , v času, ko je bila od do na bolniškem staležu, zapustila kraj bivanja brez odobritve pristojne osebne zdravnice. V odpovedi ji je tudi očitala, da se je nahajala na vikendu v C., kjer je pomagala svojemu partnerju pri opravljanju registrirane dejavnosti. Pritožba neutemeljeno navaja, da je odpoved nezakonita, ker nista ugotovljena oba očitka iz odpovedi, torej zapustitev kraja bivanja in pomoč pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Sodišče prve stopnje je sicer res ugotovilo, da drugi očitek tožnici ni dokazan, vendar pa za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožena stranka dokazala prvo okoliščino oziroma kršitev. Ni mogoče šteti, da je tožena stranka obe kršitvi štela kot neločljivo povezani. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice D.D. zapustila kraj bivanja, E., ter odšla v C., je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bila tožnica v dejanski in pravni zmoti, oziroma da je bila prepričana, da ji je osebna zdravnica s tem, ko ji je dovolila gibanje izven območja stanovanja, dovolila tudi odhod iz kraja bivanja. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožničine osebne zdravnice, da tožnici ni odobrila zapustitve kraja bivanja, pravilno štelo, da je tožnica s tem kršila določbo 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/1994 in nasl.), po kateri mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu, za odhod zavarovanca izven kraja bivanja pa je vedno potrebna vnaprejšnja odobritev osebnega zdravnika, ne glede na to, kdo mu je odobril bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožničine osebne zdravnice D.D. pravilno ugotovilo, da je osebna zdravnica morebitno dovoljenje za izhode iz kraja bivanja vedno izrecno zapisala v zdravstveni karton oziroma v navodila, ki jih je dala tožnici. Glede na to, da v zvezi z bolniškim staležem od do , ni bilo niti v tožničinem kartonu niti v navodilu navedeno, da ima tožnica dovoljenje za izhode iz kraja bivanja, je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožničini osebni zdravnici, da ji takšnega dovoljenja ni dala. Glede na jasno določbo 233. člena Pravil tožnica torej ni mogla biti v opravičljivi zmoti, da lahko zapusti kraj bivanja, ker naj bi se že bolje počutila (iz kraja bivanja naj bi odpotovala tik pred zaključkom staleža), in ker ji je osebna zdravnica dovolila gibanje izven stanovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec (VSRS VIII Ips 217/2015, VIII Ips 245/2018). Posledično pritožba neutemeljeno navaja, da tožnici ni mogoče očitati zavestne kršitve delovnih in pogodbenih obveznosti. 17. Pritožba je tudi neutemeljena v delu, v katerem navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo obstoja drugega pogoja za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, torej da obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče je nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja utemeljilo na treh razlogih, in sicer na naravi kršitve, na pomanjkanju obžalovanja na strani tožnice in pomanjkanju interesa tožnice za rešitev nastale situacije. Konkretne okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka štela, da onemogočijo delovno razmerje, je tožena stranka navedla že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica s tem, ko je vedoma ravnala v nasprotju z navodili zdravnika in obveznostmi iz delovnega razmerja, porušila zaupanje, ki ga je pri tem uživala pri toženi stranki. Že ta ugotovitev zadošča za pravilnost odločitve, da je pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 izpolnjen. 18. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so pri toženi stranki poizkušali ugotoviti razloge za tožničino neodzivnost, pri čemer so ugotovili, da tožnica ni pokazala takšnega interesa, niti izkazala obžalovanja oziroma samokritičnosti v zvezi s storjeno kršitvijo. Glede na vse navedeno je utemeljeno štelo, da je tudi zato tožena stranka izgubila zaupanje v nadaljnje delo tožnice pri toženi stranki. Na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje ne vpliva pritožbena navedba tožnice, da je dejanje priznala, saj je tožena stranka za kršitev izvedela na podlagi 24

27 D E L O V N A Z A K O N O D A J A poročila zasebne detektivke B.B., in ne na podlagi tožničine izjave. 19. Neutemeljen je tudi očitek, da tožena stranka ni podala ustreznih trditev, da nadaljevanje delovnega razmerja ni dopustno niti za čas odpovednega roka. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da je v izredni odpovedi podala razloge, ki po njeni oceni onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDR Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da je bila tožnici kršena pravica do zagovora v smislu določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1, po kateri mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnici pisna obdolžitev in vabilo na razgovor, ki je bil sprva določen za , vročeno Prvi termin za zagovor se sicer ni izvedel zaradi razlogov na strani tožene stranke, ki je tožnico vabila na napačno lokacijo, kjer naj bi potekal zagovor, vendar je imela tožnica od , ko ji je bila vročena pisna obdolžitev, do na voljo več kot tri delovne dni časa za pripravo na zagovor. Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da vročitev vabila za drug zagovor ni bila v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPP, ki določa, da kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti, brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena. Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo okoliščine vročanja vabila, in sicer da je tožena stranka vročitev novega vabila opravila po detektivki B.B., ki je vabilo pustila v tožničinem poštnem nabiralniku. To je storila potem, ko je F.F., tožničin partner, ki se je nahajal v stanovanju, odklonil sprejem pošiljke. Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo, kako je potekala komunikacija detektivke z F.F. (pogovor po domofonu, klic po telefonu in poslan SMS) ter zaključilo, da je bila vročitev tožnici dne veljavno opravljena, saj je F.F., kot odrasli član gospodinjstva sprejem pisanja za tožnico zavrnil. Tudi, če bi šteli, da rok za pripravo šteje šele od vabila na drugi termin za zagovor, je tožnica imela na voljo 3 dni časa za drugi termin zagovora, , saj ji je bilo vabilo vročeno Pritožba nadalje neutemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnice, da je bil dejanski razlog za izredno odpoved v tem, da je tožnica opozarjala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z ZDR-1. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v zvezi s tem očitkom ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v smislu določbe tretjega odstavka 83. člena ZDR-1 ugotovilo, da je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, določenega z zakonom, in je torej odpoved dopustna. Kršitev, ki se očita tožnici, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni»minimalna«, kot to navaja pritožba tožnice, tožnica pa ni navajala dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi opozarjanja na nezakonitost sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. 22. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem izpostavlja, da je tožena stranka podala odpoved po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo pravilno stališče, da se je tožena stranka lahko seznanila s kršitvijo šele, ko je ugotovila, kakšna navodila je tožnici dala osebna zdravnica. S tem pa se je seznanila šele , ko je bil izdan bolniški red (oziroma, ko je bolniški red prejela s strani detektivke). Zato je bila odpoved, podana , pravočasna. 23. Glede na to, da niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). 24. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. 25. Stranki s pritožbama nista uspeli, zato sami krijeta svoje stroške pritožb (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). 26. Odgovora na pritožbi nista bistveno pripomogla k rešitvi v obravnavani zadevi, zato te stroške kot nepotrebne krijeta stranki sami (prvi odstavek 155. člena ZPP) / 5 25

28 D A V K I I N P R I S P E V K I DAVKI IN PRISPEVKI ODGOVARJAMO NA VAŠA VPRAŠANJA Kristina Barič ZAPOSLITEV DRŽAVLJANA VELIKE BRITANIJE Delodajalec namerava zaposliti državljana Velike Britanije, ki bo delo opravljal na ozemlju Velike Britanije, od doma. Sprašuje, kako je v tem primeru s plačevanjem prispevkov in davkov. V zvezi z zaposlitvijo in izplačilom plače rezidentu Velike Britanije, ki opravlja delo na domu, v Veliki Britaniji podajamo naslednja pojasnila v zvezi s socialnim zavarovanjem ter plačilom prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine: 1. Obvezno socialno zavarovanje Po Uredbi ES št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti mora veljati za osebe, ki se gibljejo v Skupnosti sistem socialne varnosti ene same države članice. Za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici velja po členu 11. (3. (a)) navedene Uredbe zakonodaja te države članice. Po prvem odstavku 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju- ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije. Glede na navedene določbe Uredbe ES št. 883/2004 in ZPIZ-2 se v primeru, če delodajalec s sedežem v Republiki Sloveniji sklene pogodbo o zaposlitvi z rezidentom Velike Britanije, ki bo opravljal delo na domu v Veliki Britaniji le-ta vključi v obvezno socialno zavarovanje v Veliki Britaniji in se v Republiki Sloveniji zanj ne plačujejo nobeni prispevki za socialno varnost. 2. Davčna osnova Po določbi drugega ostavka 41. člena Zakona o dohodnini-zdoh-2 se lahko obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 37. člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanjem dela iz delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v navedeni sklad. Ob izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev, se lahko davčna osnova za izračun akontacije zmanjša za znesek prispevkov delojemalca, ki jih rezident Velike Britanije plačuje v Veliki Britaniji. 3. Plačilo akontacije dohodnine V skladu s prvim odstavkom 14. člena pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjene med Republiko Slovenijo in Veliko Britanijo, se dohodek iz zaposlitve obdavči v državi rezidentstva zaposlenega, razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. To pomeni, da je pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve: izključna pravica države rezidentstva prejemnika dohodka, kadar se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici (tj. Sloveniji), ali pravica pripada obema državama pogodbenicama, tj. državi vira (tj. država, kjer se zaposlitev izvaja) in državi rezidentstva, kar pomeni, da mora država rezidentstva prejemnika dohodka upoštevati ustrezno metodo za odpravo dvojne obdavčitve. Ker v konkretnem primeru rezident druge države pogodbenice, tj. Velike Britanije opravi delo za slovensko podjetje na ozemlju druge države (v Veliki Britaniji), ima država rezidentstva prejemnika dohodka izključno pravico do obdavčitve tega dohodka. Slovenski delodajalec, ki izplačuje dohodke iz zaposlitve, se v tem primeru v skladu z določbo 58. člena Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2 šteje za plačnika davka, zato je dolžan od tega dohodka izračunati in plačati akontacijo dohodnine kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK). Prejemnik dohodka, rezident Velike Britanije, ki želi izkoristiti ugodnosti po mednarodni pogodbi (tj. oprostitev plačila akontacije dohodnine v Sloveniji), plačniku davka (izplačevalcu dohodka) predloži izpolnjen Zahtevek za oprostitev davka od dohodkov iz zaposlitve (razen pokojnin) na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 5) še preden je dohodek izplačan. Plačnik davka predloži izpolnjen zahtevek pristojnemu davčnemu organu, od izplačanega dohodka pa ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko od davčnega organa prejme potrjeni zahtevek. Če je bil davek od dohodka kljub oprostitvi, navedeni v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja že obračunan, prejemnik dohodka vloži pri davčnem organu Zahtevek za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 12), na podlagi katerega se mu davek vrne. Sestavni del obrazca zahtevka KIDO 5 oziroma KIDO 12 je tudi potrdilo, da je prejemnik dohodka rezident druge države pogodbenice. Navedeno potrdilo izda pristojni organ države rezidentstva prejemnika dohodka. V kolikor delodajalec ne razpolaga s potrjenim zahtevkom za oprostitev plačila akontacije dohodnine (KIDO 5 obrazcem) od izplačanega dohodka iz zaposlitve izračuna akontacijo dohodnine po dohodninski lestvici brez upoštevanja davčnih olajšav, lahko pa davčno osnovo zmanjša za znesek prispevkov delojemalca, ki jih rezident Velike Britanije plačuje v Veliki Britaniji (za znesek primerljivih prispevkov po drugem odstavku 41. člena ZDoh-2). 26

29 D A V K I I N P R I S P E V K I IZPLAČILO OBDAVČENE JUBILEJNE NAGRADE Delodajalec sprašuje kako se izračuna akontacija dohodnine v primeru, če se obdavčena jubilejna nagrada izplača skupaj s plačo in kako, če je izplačana posebej ter kakšen REK-1 obrazec je potrebno oddati, s katero vrsto dohodka, če je izplačana skupaj s plačo in če je izplačana posebej. Za vsako vrsto dohodka se odda samostojen Rek-1 obrazec. Če se izplača jubilejna nagrada nad višino, določeno v davčni uredbi, je oznaka dohodka v Rek-1 obrazcu 1003 in v irek obrazcu Akontacija dohodnine se izračuna po dohodninski lestvici od skupne mesečne davčne osnove (davčne osnove od plače in davčne osnove od jubilejne nagrade). Če se jubilejna nagrada izplača po izplačilu plače, se od skupne mesečne davčne osnove izračuna akontacija dohodnine po dohodninski lestvici in se poračuna že plačana akontacija dohodnine od plače. UPOŠTEVANJE SPLOŠNE OLAJŠAVE PRI IZRAČUNU AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZEMRJA Delodajalec sprašuje, ali se lahko zaposleni odpove splošni olajšavi, ter ali se ji lahko odpove v celoti ali le delno ter posledično plačuje med letom višjo dohodnino. Zavezanec se med letom pri izračunu akontacije dohodnine ne more odpovedati mesečni splošni olajšavi. Edina možnost, da se zavezanec odpove delu splošne mesečne olajšave, je z Zakonom o dohodnini-zdoh-2 določena za tiste zavezance, ki imajo zaradi nizkih dohodkov iz delovnega razmerja pravico do dodatne splošne olajšave. Tej se lahko odpovejo s posebno izjavo, ki jo predložijo delodajalcu. OPRAVLJANJE OBVEZNEGA PRAKTIČNEGA DELA NA PODLAGI NAPOTNICE ŠTUDENTSKEGA SERVISA Delodajalec ima s šolami sklenjene pogodbe, na podlagi katerih opravljajo dijaki in študentje pri delodajalcu obvezno praktično delo v okviru izobraževalnega programa. Sprašuje, ali lahko dijaki in študentje obvezno praktično delo opravljajo na podlagi napotnice študentskega servisa in jim tudi plačilo za opravljeno obvezno praktično delo izplača na podlagi napotnice študentskega servisa. V zvezi z navedenim vprašanjem je moje mnenje naslednje: Če je dijak ali študent dolžan v okviru izobraževalnega programa opraviti obvezno delovno prakso pri delodajalcu in mu za opravljanje te prakse pripada tudi nagrada, se le-ta davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in lahko dijak ali študent tudi prejme neobdavčena povračila stroškov v zvezi z delom do višine in pod pogoji iz davčne uredbe. Delodajalec je dolžan študenta, ki pri njem opravlja obvezno praktično delo, prijaviti v obvezno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni z obrazcem M12, s šifro zavarovalne podlage 050 in vrsto pravnega razmerja 01, ter tudi plačati mesečni pavšalni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, šola, ki zahteva opravljanje obveznega praktičnega dela pa je dolžna plačati letni pavšalni prispevek za posebne primere zavarovanja. Opravljanje dela preko napotnice študentskega servisa je prostovoljno opravljanje dela, dohodek za opravljeno študentsko delo pa se šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se v davčno osnovo tega dohodka vštevajo tudi vsa povračila stroškov v zvezi z delom. Študenta, ki opravlja prostovoljno študentsko delo na podlagi napotnice študentskega servisa prijavi v obvezno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni z obrazcem M12, študentski servis, in sicer s šifro zavarovalne podlage 050 in vrsto pravnega razmerja 06. Gre torej za dve vsebinsko različni podlagi za opravljanje dela, različni podlagi za zavarovanje in različni obveznosti delodajalca in šole. Če bi bil študent kadrovski štipendist in bi bil v skladu s pogodbo o štipendiranju dolžan opravljati pri delodajalcu tudi delovno prakso, bi le-to lahko opravljal tudi na podlagi napotnice študentskega servisa, saj se plačilo za tako delovno prakso davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. BONITETA IZ NASLOVA UPORABE SLUŽBENEGA VOZILA ZA PRIVATNE NAMENE Delodajalec sprašuje kako se obračunava boniteta za uporabo službenega vozila za privatne namene (kakšna je višina bonitete in kako se to odraža pri izplačilu plače). Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila za privatne namene se vrednoti na način, kot je določen v drugem odstavku 43. člena Zakona o dohodnini-zdoh-2. Osnova za izračun bonitete je 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila, v nabavno vrednost vozila pa se všteva tudi DDV. Nabavna vrednost vozila, ki se uporablja kot osnova za izračuna bonitete se od drugega leta uporabe naprej, postopoma znižuje / 5 27

30 D A V K I I N P R I S P E V K I Če delojemalec prevozi mesečno manj kot 500 km v privatne namene, se obračunana mesečna boniteta lahko zmanjša za 50%. V kolikor pa delodajalec zagotavlja delojemalcu gorivo tudi za njegove privatne vožnje, se obračunana boniteta poveča za 25%. Boniteta se obračuna pri plači tako, da se osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost in davčna osnova povečata za znesek bonitete in je posledično zaradi višjih obračunanih in odtegnjenih prispevkov za socialno varnost delojemalca in akontacije dohodnine, neto plača delojemalca nižja. ODŠKODNINA IZ NASLOVA NEPREMOŽENJSKE ŠKODE ZARADI DUŠEVNIH BOLEČIN Delodajalec sprašuje, kako je obdavčena odškodnina iz naslova nepremoženjske škode zaradi duševnih bolečin. Po 5. točki 27. člena Zakona o dohodnini- ZDoh-2 so neobdavčene odškodnine na podlagi sodbe sodišča in na podlagi sodne ali izvensodne poravnave zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti). Pod to točko ne spadajo odškodnine, ki jih je dolžan izplačati delodajalec delavcu zaradi duševnih bolečin. Od odškodnin za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin, ki ni izplačana na podlagi sodbe sodišča ali na podlagi sodne ali izvensodne poravnave zaradi bolezni, se šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja in se od te odškodnine obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine. Da bi lahko bila ta odškodnina neobdavčena, bi moralo biti iz vsebine sodbe sodišča ali sodne ali izvensodne poravnave razvidno, da se odškodnina izplačuje za nepremoženjsko škodo zaradi bolezni. ARHIVIRANJE RAČUNOVODSKE DOKUMENTACIJE S POUDARKOM NA ROKIH HRANJENJA / ZDS, PREDAVALNICA, VISOKO PRITLIČJE, DIMIČEVA 9, LJUBLJANA ZAKAJ Danes stojimo pred izzivom, kako se znajti pri izvajanju zahtev predpisov na stičišču različnih zakonski področij, ki vplivajo na ravnanje z gradivom. Pogoj za zagotavljanje pravne varnosti je gotovo urejeno upravljanje dokumentarnega gradiva od njegovega nastanka do varne hrambe. Pri arhiviranju računovodskih dokumentov smo dolžni upoštevati različne zakone, ki od delodajalca zahtevajo zbiranje določene dokumentacije. Del računovodske dokumentacije je delodajalec dolžan hraniti trajno, ostale pa do izpolnitve namena hrambe dokumenta. Vsekakor je tukaj izjemno pomembno upoštevati tudi splošne pritožbene roke. ZAKAJ ŠE Morebitna vprašanja nam posredujte do tri delovne dni pred izvedbo predavanja na info@zds.si, odgovore boste izvedeli na predavanju. PREDAVATA Aleksandra Mrdavšič, Arhiv Republike Slovenije in Vesna Bartolj Maver, preizkušena davčna svetovalka, računovodja in notranja revizorka KOTIZACIJA Člani ZDS: 130,00 EUR + DDV Nečlani: 190,00 EUR + DDV PODROBNOSTI O DELODAJALSKI AKADEMIJI IN PRIJAVA: frida.bertoncel@zds.si 01/ Bodite pozorni na POPUST pri prijavi več udeležencev iz istega podjetja! Popusti se seštevajo.! 28

31 P R E J E M K I I Z D E L O V N I H R A Z M E R I J PREJEMKI IZ DELOVNIH RAZMERIJ SOLIDARNOSTNA POMOČ IN JUBILEJNE NAGRADE V LUČI SODBE VDSS PDP 414/2018 Mag. Slavi Pirš odstavek 40. člena Kolektivne 4. pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Ur. l. RS, št. 18/1991 I in dalje) določa razloge zaradi katerih je delavec oziroma njegova družina upravičena do solidarnostne pomoči: smrt delavca ali ožjega družinskega člana, težja invalidnost, daljša bolezen. V primeru daljše bolezni je delavec upravičen do povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. V 6. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 46/2013) pa je bilo naknadno določeno, da članom reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč kot ostalim delavcem, torej 120 % povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Do izplačila te višje solidarnostne pomoči je član reprezentativnega sindikata upravičen, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer zaradi katerega je upravičen do solidarnostne pomoči, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 odstotkov minimalne plače. Nadalje je določeno, da zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat na predlog člana v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog. Delavec, ki ni bil član sindikata, podpisnika zgoraj navedenega aneksa, je bil od do , nato od do ter še od do nezmožen za delo. Skladno s tretjim odstavkom 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 46/2013) je delodajalcu podal prošnjo za dodelitev solidarnostne pomoči za leta 2014, 2015 in 2016 in Delodajalec je izplačila zavrnil. SODBA PDP 414/202 Delavec je vložil tožbo. V nadaljevanju navajamo tiste točke iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 414/2018, ki utemeljujejo, da ni dopustno članom sindikata, ki je podpisnik kolektivne pogodbe, določati višje pravice, kot veljajo za ostale delavce, ki niso člani sindikata podpisnika kolektivne pogodbe.»13. točka: Tožnik je član sindikata A., ki ni podpisnik Aneksa. Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP) v prvem odstavku 10. člena določa, da kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane. Prvi odstavek 11. člena ZKolP pa določa, da velja kolektivna pogodba za vse delavce pri delodajalcu oziroma delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov. Po stališču sodišča prve stopnje ZKolP v 10. in 11. členu razlikuje dva pravna položaja: v prvem velja kolektivna pogodba in v njej dogovorjene pravice le za delavce, ki so člani sindikata, ki je stranka kolektivne pogodbe, v drugem pa zakon določa veljavnost kolektivne pogodbe in v njej dogovorjenih pravic tako za člane kot nečlane sindikata. Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo (7. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov), kar v povezavi z 11. členom ZKolP o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb pomeni, da se reprezentativni sindikat na ravni posameznega delodajalca (organizacije, podjetja, gospodarske družbe) pogaja o (dodatnih) pravicah»v imenu«vseh delavcev pri delodajalcu. Taka ureditev onemogoča reprezentativnemu sindikatu, da bi priznanje določenih dodatnih pravic vezal izključno na članstvo v sindikatu, saj bi s tem zožili obseg dogovorjenih pravic le na člane sindikata, čeprav bi kolektivna pogodba morala veljati za vse delavce enako (povzeto iz jedra sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 24/2012). 14. točka: Navedeno pomeni, da ni dopustno več pravic (npr. glede solidarnostne pomoči) vezati na članstvo v sindikatu, ki je podpisnik Aneksa. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Ne drži pritožbeni očitek, da sodba v tem delu ni obrazložena ter da je s tem toženi stranki odvzeta pravica do obrambe. Tudi ni pomembno sklicevanje tožene stranke na splošno pravilo civilnega prava o soglasju volj pogodbenih strank, češ da je sodišče s svojo odločitvijo poseglo v avtonomijo strank. Po pravilni razlagi sodišča prve stopnje določbe Aneksa veljajo enako kot določbe kolektivne pogodbe - za vse delavce enako in vse delavce opravičujejo do enakih pravic, ne glede na to, ali so člani sindikata in katerega. Za tožnika to pomeni, da je treba njegovo upravičenost do solidarnostne pomoči presojati po 6. členu Aneksa, čeprav ni član sindikata, podpisnika tega aneksa in da je do solidarnostne pomoči upravičen, ker njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ni presegala oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače. 15. točka: Tožnik je prošnjo za solidarnostno pomoč za leti 2015 in 2016 in prošnjo za solidarnostno pomoč za leto 2017 podal (sam) v roku iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa, medtem ko je prošnjo za solidarnostno pomoč za leto 2014 podal po izteku roka iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa. Ta sicer predvideva, da zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat na predlog člana. Po stališču, da 6. člen Aneksa določa pravice tudi za delavce, ki niso člani reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa, ali za delavce, ki sploh niso 2019 / 5 29

32 P R E J E M K I I Z D E L O V N I H R A Z M E R I J člani sindikata, potem navedenemu postopku niti ni možno slediti. Prav tako upravičenosti do solidarnostne pomoči ni možno pogojevati s podajo zahteve. Ta je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje relevantna zlasti za presojo zapadlosti terjatve oziroma zamude s plačilom (kar je upoštevalo pri odločitvi o začetku teka zakonskih zamudnih obresti), ne vpliva pa na samo pravico na način, da bi bila pravica do solidarnostne pomoči izgubljena, če delavec (oziroma kot določa Aneks, sindikat) v določenem roku ne poda zahteve.«z vidika vsebin, ki jih vključujejo kolektivne pogodbe dejavnosti zasebnega sektorja, je v luči zgoraj zapisane vsebine, smiselno izpostaviti tri dejstva: 1. Pravice, določene v kolektivni pogodbi, ki jih podpisuje reprezentativni sindikat, veljajo za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih ta kolektivna pogodba zavezuje. 2. V kolikor je v kolektivni pogodbi, ki je sklenjena z reprezentativnim sindikatom, za člane tega reprezentativnega sindikata določena višja pravica kot za ostale delavce, ki niso njihovi člani, za vse delavce pri delodajalcu velja (višja) pravica, ki je sicer v kolektivni pogodbi določena le za člane reprezentativnega sindikata. 3. Čeprav je v kolektivni pogodbi, ki jo podpisuje reprezentativni sindikat, izrecno določeno, da pobudo za dodelitev pravice delavcu delodajalcu poda reprezentativni sindikat, mora delodajalec pravico delavcu zagotoviti tudi, če pobudo poda delavec sam. Dodajam, da v kolikor je iz evidenc delodajalca razvidno, da delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev določene pravice, jo je delodajalec dolžan zagotoviti ne da bi za to morala biti sprožena kakršnakoli pobuda (primer: jubilejna nagrada za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu). STANJE PO KOLEKTIVNIH POGODBAH DEJAVNOSTI ZASEBNEGA SEKTORJA V kolektivnih pogodbah dejavnosti zasebnega sektorja v primeru solidarnostne pomoči ni zaslediti dvojnega (drugačnega) obravnavanja delavcev glede na njihovo članstvo v reprezentativnih sindikatih podpisnikih kolektivnih pogodb dejavnosti. Tovrstno razlikovanje delavcev obstaja pri jubilejni nagradi, in sicer v sedmih kolektivnih pogodbah dejavnosti, ki so spodaj navedene. Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki članom reprezentativnih sindikatov določajo višje jubilejne nagrade V nadaljevanju sledi pregled tistih odstavkov členov kolektivnih pogodb dejavnosti zasebnega sektorja, ki članom reprezentativnih sindikatov določajo ugodnejše jubilejne nagrade kot ostalim delavcem. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije, Uradni list RS, št. 18/2014, 82. člen (1) Jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu pripada članom podpisnika te kolektivne pogodbe na strani sindikata. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije, Uradni list RS, št. 41/2017, 73. člen Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Število let dopolnjene delovne dobe v elektrogospodarstvu (jubilej) (1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v naslednjih odstotkih od povprečne mesečne neto plače v elektrogospodarstvu za pretekle tri mesece. (2) Delavcu, članu sindikata, ki je podpisnik te kolektivne pogodbe, pripada sorazmerni del odstotkov iz tretjega stolpca prvega odstavka tega člena glede na izpolnjena leta članstva v tem sindikatu v primerjavi z leti izpolnjene delovne dobe v elektrogospodarstvu. Delavec mora delodajalcu predložiti potrdilo o članstvu, ki ga izda sindikat, podpisnik te pogodbe. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti, Uradni list RS, št. 43/2015, 101. člen (1) Članom sindikata reprezentativnih sindikatov, podpisnikov Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti, pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo najmanj v višini: za 10 let delovne dobe 40% za 20 let delovne dobe 60% za 30 let delovne dobe 80% za 40 let delovne dobe 100% povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. (2) Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega predloga reprezentativnega sindikata, podpisnika KP KD. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, Uradni list RS, št. 92/2013, 70. člen Vsem delavcem Delavcem, članom sindikata, ki je podpisnik te kolektivne pogodbe, pripada dodatno sorazmerni del naslednjih odstotkov skladno z drugim odstavkom tega člena 10 let 30 % 20 % 20 let 50 % 20 % 30 let 70 % 25 % 40 let 90 % 25 % 30

33 P R E J E M K I I Z D E L O V N I H R A Z M E R I J (2) Članu sindikata pripada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu dodatnih 10 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. (3) Zahtevo za izplačilo višje jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka uveljavlja delavec pri delodajalcu s člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami, Uradni list RS, št. 86 (1) Članom reprezentativnega sindikata, podpisnika Kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami, pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Višina jubilejne nagrade se določi v Tarifni prilogi. (3) Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega predloga reprezentativnega sindikata, podpisnika Kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, Uradni list RS, št. 101/2015, 81. člen (1) Delavcu članu sindikata SDGD Slovenije pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu Kolektivna pogodba za lesarstvo, Uradni list RS, št. 58/2017, 54. člen (1) Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe, pri kateri se upošteva prekinjena ali neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, pripada samo delavcem, članom sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe in ob pogoju, da so člani sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe nepretrgoma najmanj 12 mesecev. Delodajalec lahko odloči, da izplača to jubilejno nagrado tudi delavcem, ki niso člani sindikata. Če sledimo zgornji sodbi, natančneje, obrazložitvi, zapisani v zadnjem stavku 14. točke, ki se glasi:»za tožnika to pomeni, da je treba njegovo upravičenost do solidarnostne pomoči presojati po 6. členu Aneksa, čeprav ni član sindikata, podpisnika tega aneksa in da je do solidarnostne pomoči upravičen, ker njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ni presegala oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače«, so vsi delavci, ne glede na to ali so člani ali niso člani reprezentativnih sindikatov - podpisnikov teh kolektivnih pogodb dejavnosti, upravičeni do višjih pravic, določenih v kolektivnih pogodbah dejavnosti, torej tistih pravic, ki so zapisane za člane reprezentativnih sindikatov. PRAVICA DO SOLIDARNOSTNE POMOČI V luči zgornje sodbe so med prejemki iz delovnega razmerja v kolektivnih pogodbah dejavnosti zasebnega sektorja vredne pregleda tudi določbe o solidarnostni pomoči. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti namreč navajajo, da se izplačilo določene solidarnostne pomoči izvede, če ga predlaga reprezentativni sindikat. Sicer pa je tudi iz zgoraj navedenih določb o jubilejnih nagradah razvidno, da tako navodilo obstaja tudi v dveh kolektivnih pogodbah dejavnosti. Tako Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti in Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami določata, da se jubilejna nagrada članu reprezentativnega sindikata izplača na podlagi pisnega predloga, ki ga delodajalcu poda reprezentativni sindikat. Pri solidarnostni nagradi je takih primerov pet. Sledi pregled. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva, Uradni list 94/2010, 90. člen, 5. odstavek 5) Na predlog reprezentativnega sindikata lahko izplača delodajalec solidarnostno pomoč delavcu v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, uradni list RS, št. 92/2013, 46. člen, 4. odstavek (2) Na predlog reprezentativnega sindikata lahko izplača delodajalec solidarnostno pomoč delavcu v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, Uradni list RS, št. 56/2018, 69. člen Na predlog reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ali delavca, pripada delavcu ali njegovi družini solidarnostna pomoč v naslednjih primerih: smrt delavca 1500 EUR, smrt ožjega družinskega člana (zakonci, izven zakonski partnerji, otroci, posvojenci) 750 EUR, elementarne nesreče, požar v višini najmanj 300 EUR, daljša neprekinjena odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe nad 6 mesecev enkrat letno v višini najmanj 300 EUR, drugi izjemni dogodki enkrat letno v višini najmanj 300 EUR. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije, Uradni list RS, št. 58/2017, 56. člen, 3. odstavek Na predlog sindikata podjetja se delavcu dodeli solidarnostna pomoč v naslednjih primerih: več kot 3 mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni, 2019 / 5 31

34 P R E J E M K I I Z D E L O V N I H R A Z M E R I J ODGOVARJAMO NA VAŠA VPRAŠANJA ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer, največ enkrat letno, elementarne nesreče ali požara, ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, Uradni list RS, št. 64. člen, 2. in 3. točka (2) Na predlog sindikata je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru, ko prvič postane invalid II. kategorije ali invalid III. kategorije s pravico do dela s krajšim delovnim časom (3) Na predlog sindikata je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru upravičene odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, vključno z nego, zaradi katere je odsoten neprekinjeno šest mesecev ali več. Delavec je v tem primeru upravičen do solidarnostne pomoči, vendar ne več kot enkrat krat v koledarskem letu. Kaj pa če pri delodajalcu ni organiziranega reprezentativnega sindikata ali pa če reprezentativni sindikat (namenoma ali nenamenoma) delodajalcu ne poda pobude za izplačilo kljub temu, da njegov član izpolnjuje pogoje? Ali v tem primeru delodajalec res ni dolžan delavcu zagotoviti pravice? Odgovor je zapisan v 15. točki obrazložitve zgornje sodbe, ki ga povzemam:»tožnik je prošnjo za solidarnostno pomoč podal sam, čeprav 6. člen Aneksa predvideva, da zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat na predlog člana.«vztrajanje, da se delavcu zagotovi pravica do izplačila prejemka zgolj pod pogojem, da delodajalcu poda predlog za izplačilo reprezentativni sindikat, je zavajajoče, da ne rečem tvegano. Namreč tisti delodajalci, ki pač niso popolni poznavalci delovnega prava, izvajajo določbe tako kot so zapisane. Če ne prejmejo pobude reprezentativnega sindikata, razumejo, da iz tega naslova pač nimajo nobenih obveznosti oziroma nižje obveznosti, kot jih sicer dejansko imajo. ODGOVARJAMO NA VAŠA VPRAŠANJA OSNOVA ZA IZRAČUN DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST Delodajalec je zavezan Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije. Sprašuje ali ravna prav, če kot osnovo za izračun višine dela plače za delovno uspešnost upošteva vsoto osnovne plače delavca in dodatka za delovno dobo. Delodajalca pri takem izračunu moti, da dva delavca, ki na istem delovnem mestu delo opravita enako kvalitetno, prejmeta različni znesek za njune enake presežene pričakovane rezultate. Kolektivna pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije, Uradni list RS, št. 6/2015 določa del plače za delovno uspešnost v 44. členu:»(1) Delavec ima pravico do izplačila dela plače za delovno uspešnost, če izpolnjuje sprejete kriterije in merila pri delodajalcu, ki morajo biti znani pred njihovo uporabo. (2) Delovna uspešnost se ugotavlja: za posameznega delavca za opravljeno delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi ali za drugo ustrezno ali primerno delo ali za delovno skupino oziroma organizacijsko enoto, v kateri delavec dela, ali kombinirano za posameznega delavca in za delovno skupino oziroma organizacijsko enoto, v kateri delavec dela, ali za družbo kot celoto. (3) Delavec oziroma sindikalni zaupnik na podlagi pisnega pooblastila delavca ima pravico vpogleda v oceno delovne uspešnosti in lahko zahteva pisno obrazložitev ocenitve.«iz določbe je razvidno, da osnova za izračun višine dela plače za delovno uspešnost ni zapisana, kar ni nič nenavadno. Tudi nobena druga kolektivna pogodba dejavnosti zasebnega sektorja in tudi Zakon o delovnih razmerjih te vsebine ne določajo. Posledično se o tej vsebini odloča na ravni delodajalca: delodajalec sam ali pa skupaj s sindikatom, če je le ta organiziran. V praksi pa je tako, da je pri večini delodajalcev kot osnova za izračun dela plače za delovno uspešnost določena osnovna plača delavca. Nič ne bi bilo narobe, če bi bila pri delodajalcu določena drugačna osnova, npr. višina najnižje osnovne plače tarifnega razreda ali pa vsota osnovne plače in dodatka za delovno dobo ali pa bi se celo določila z nominalnim zneskov in podobno. Pomislek, ki ga navaja delodajalec, da namreč delavci na istem delovnem mestu presegajo enake pričakovane rezultate in prejmejo različne zneske delovne uspešnosti, je povsem na mestu. Ravno zato je smiselno izbrati enotno osnovo. Če je osnovna plača delavca res določena za zahtevnost delovnega mesta, kar predpisuje 1. odstavek 127. člena Zakona o delovnih razmerjih, pomeni, da imajo vsi delavci s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za enako delovno mesto, enako osnovno plačo. Če pa je z osnovno plačo ovrednotena ne le zahtevnost delovnega mesta ampak tudi določene karakteristike delavca (npr. izkušnje delavca, samostojnost pri opravljanju dela, število let dela na določenem delovnem mestu, delovna doba, ustreznost izobrazbe za opravljanje dela, itd.), so osnovne plače delavcev na istem delovnem mestu različne. V tem primeru bi delavci za enake presežene rezultate prejeli enake znesek delovne uspešnosti le pod pogojem, da bi se za izračun delovne uspešnosti za vsako delovno mesto določila enotna osnova, npr. znesek najnižje osnovne plače tarifnega razreda v katerega je delovno mesto razvrščeno. 32

35 P R E J E M K I I Z D E L O V N I H R A Z M E R I J DODATEK ZA IZMENSKO IN NOČNO DELO Delavec, za katerega velja Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, je delo opravljal med in uro. Delodajalec preverja kateri dodatki iz naslova neugodnega delovnega časa mu pripadajo. Za odgovor na zastavljeno vprašanje so pomembni 31. in 71. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in 150. člen Zakona o delovnih razmerjih. V drugem odstavku 31. člena te kolektivne pogodbe je določeno, da se za delo v popoldanski izmeni šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12. uri. Zgoraj omenjeni delavec je po 12. uri opravil 100 % svoje redne dnevne delovne obveznosti. Torej izpolnjuje pogoj za izplačilo dodatka za popoldansko izmeno. Skladno z 71. členom te kolektivne pogodbe delavcu za vsako uro dela v popoldanski izmeni pripada dodatek v višini 10 % urne osnovne plače delavca. Izhajajoč iz tretjega odstavka 31. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ki določa, da se za delo v nočni izmeni šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne delovne obveznosti med 22. in 7. uro naslednjega dne, je mogoče zaključiti, da se popoldanska izmena šteje do 22. ure, od 22. ure dalje pa gre že za ure nočne izmene. Zato je opisani delavec upravičen do dodatka za popoldansko opravljene ure med 17. in 22. uro. Delavec je po 22. uri opravil samo dve uri dela in ti dve uri predstavljata 28,6 % njegove redne dnevne delovne obveznosti. Ker po 22. uri ni opravil vsaj 75 odstotkov delovne obveznosti, po 3. odstavku 31. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ni upravičen do dodatka za nočno izmeno. Sam pojem izmene oziroma izmenskega dela v zakonu sicer ni opredeljen, Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa pa opredeljuje izmensko delo kot katerokoli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s križnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju. V nadaljevanju se zastavi vprašanje, ali je delavec upravičen do dodatka za nočno delo. Skladno s 150. členom Zakona o delovnih razmerjih, se za nočno delo šteje: vsako delo (ne glede na to koliko ur traja), ki je opravljeno med 23. uro in 6. uro naslednjega dne, oziroma je določena nočna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Iz zgornjega zapisa sledi, da je delavec, ki je po 22. uri opravil še dve uri dela, upravičen do dodatka za nočno delo, in sicer za eno uro in to tisto, ki je bila opravljena po 23. uri. Za delo med 22. in 23. uro pa delavcu ne pripada niti dodatek za popoldansko izmeno, ker se po 31. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije popoldanska izmena zaključi ob 22. uri, niti dodatek za nočno delo, ker delavec ni delal v nočni izmeni. VAJENIŠKA NAGRADA Delodajalec preverja, kakšen je najnižji znesek vajeniške nagrade, ki se ne bo všteval v davčno osnovo v primeru, da je vajenec na usposabljanju pri delodajalcu polovico meseca. Zakon o vajeništvu, Uradni list RS, št. 25/2017 v 4. odstavku 20. člena določa, da mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od: 250 EUR za prvi letnik, 300 EUR za drugi letnik, 400 EUR za tretji letnik. Uredba o spremembi uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 63/2017) določa zakonske zneske kot zgornje zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. V primeru, ko se vajenec ne usposablja ves mesec, je upravičen do sorazmernega zneska nagrade. Ta sorazmerni del pa predstavlja tudi zgornji znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Sorazmerni del se izračuna glede na razmerje med številom opravljenih dni obveznega praktičnega dela in številom delovnih dni v mesecu. Ta razlaga je povzeta iz pojasnila, ki ga je za primer plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo objavil DURS v dopisu št /2011, dne / 5 33

36 P R E J E M K I I Z D E L O V N I H R A Z M E R I J NOVOSTI IZ KOLEKTIVNIH POGODB KOLEKTIVNA POGODBA ZA KMETIJSTVO IN ŽIVILSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE je bila podpisana nova Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, ki je že objavljena v Uradnem listu RS, št. 24/2019. Sklenjena je za določen čas dveh let, po prenehanju se bodo določbe normativnega dela, vključno s tarifno prilogo, uporabljale do sklenitve nove kolektivne pogodbe, vendar najdalj tri mesece. Na področju prejemkov iz delovnih razmerij nova kolektivna pogodba v primerjavi s prej veljavno kolektivno pogodbo, vključuje nekaj sprememb. Po novem se izplačilo jubilejne nagrade ne bo več izključevalo z izplačilom odpravnine ob odhodu v pokoj, dodatno pa bodo do jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe upravičeni tudi tisti delavci, ki se ne bodo upokojili, pa čeprav bodo pogoje za upokojitev izpolnjevali. Določena sta dva dodatna razloga za izplačilo solidarnostne pomoči, in sicer v primeru, ko delavec prvič postane invalid II. kategorije in v primeru, ko postane invalid III. kategorije s pravico do dela s krajšim delovnim časom. Do solidarnostne pomoči je največ enkrat v koledarskem letu upravičen tudi delavec, ki je upravičeno neprekinjeno odsoten z dela šest mesecev ali več iz zdravstvenih razlogov ali zaradi nege. Delavcem se bo izplačal znesek v višini 350 EUR. Za zgoraj naštete primere naj bi predlog za izplačilo podal sindikat. Vendar poudarjamo, da četudi sindikat predloga ne bi podal, delavec pa bi kriterije za izplačilo izpolnjeval, mu je delodajalec dolžan to pravico zagotoviti. Stranki sta se dogovorili za postopni dvig najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih. Prvo povečanje se bo izvedlo prvi dan naslednjega meseca po objavi kolektivne pogodbe v Uradnem listu RS. Najnižje osnovne plače se bodo takrat povečale za 7,5 %, naslednje povečanje 2,5 % pa bo veljalo za delo opravljeno v januarju Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih prvi naslednji mesec po objavi v Uradnem listu RS: TARIFNI RAZRED MESEČNI ZNESEK ZA 174 UR V EUR I. 521,87 II. 572,37 III. 634,10 IV. 699,57 V. 783,74 VI. 922,16 VII ,87 VIII ,92 Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih od dalje: TARIFNI RAZRED MESEČNI ZNESEK ZA 174 UR V EUR I. 534,01 II. 585,68 III. 648,85 IV. 715,84 V. 801,97 VI. 943,60 VII ,10 VIII ,50 Naslednje usklajevanje najnižjih osnovnih plač bo leta Povračilo stroška prehrane med delom znaša 4,55 EUR na dan, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pa 80 % cene javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,16 EUR za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela. Znesek regresa za letni dopust znaša 950 EUR. KOLEKTIVNA POGODBA ZA KOVINSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je potrdilo naknadni pristop Združenja delodajalcev Slovenije k Dodatku št. 3 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije. Pristop je objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/2019. KOLEKTIVNA POGODBA ZA ELEKTROINDUSTRIJO SLOVENIJE Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je potrdilo naknadni pristop Združenja delodajalcev Slovenije k Dodatku št. 12 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije. Pristop je objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/

37 PRAKSA IZ DRUGIH DRŽAV VODENJE POKLICNEGA VKLJUČEVANJA V NEMČIJI P R A K S A I Z D R U G I H D R Ž A V Zbrala in povzela: Barbara Hrovatin Nemški sistem upravljanja z zdravjem na delovnem mestu sestoji iz treh stebrov, in sicer iz zagotavljanja varnosti pri delu, vodenja poklicnega vključevanja in promocije zdravja na delovnem mestu. V nadaljevanju predstavljamo ukrep»vodenje poklicnega vključevanja«, s pomočjo katerega se delavci po daljši odsotnosti lažje ponovno vključijo v delovni proces. OD ZAČASNE NEZMOŽNOSTI ZA DELO DO PONOVNE VKLJUČITVE V DELOVNI PROCES Od leta 2004 so nemški delodajalci dolžni zaposlenim, ki so dalj časa odsotni z dela zaradi bolezni, nuditi vodenje poklicnega vključevanja (krajše: VPV). VPV je namenjen ohranjanju zaposljivosti in je instrument za učinkovito obvladovanje posledic demografskih sprememb. Sočasno VPV z zgodnjim ukrepanjem zagotavlja priložnosti, da posamezniki obdržijo delovno mesto. VPV je vključen v zakonodajo z 2. odst čl. IX. zvezka nemškega Zakonika o socialni varnosti (nem. kratica: SGB IX). Tam je določeno, da mora delodajalec vsem zaposlenim, ki so v roku leta dni nepretrgoma ali s prekinitvami začasno nezmožni za delo dlje kot šest tednov, ponuditi VPV. To pomeni, da mora delodajalec oceniti, kako je mogoče začasno nezmožnost za delo čim bolje obvladovati, in opredeliti vrsto pomoči ali podpore, s katero je mogoče preprečiti ponovno začasno nezmožnost za delo in ohraniti delovno mesto. Zakon ne opredeljuje podrobno, kako naj bi delodajalec to zagotovil. V vsakem podjetju in za vsako delovno mesto je potrebno najti primerne individualne rešitve. Zakonsko določeno - s soglasjem zadevne osebe - je zgolj sodelovanje pristojnega telesa za zastopanje interesov zaposlenih (svet delavcev), pri težje invalidnih zaposlenih pa poleg tega tudi sodelovanje telesa za zastopanje težje invalidnih oseb. Nadalje je treba k sodelovanju pritegniti tudi zdravnika medicine dela, če je to potrebno. Če za obvladovanje začasne nezmožnosti za delo in preprečevanje ponovnega obolenja pridejo v poštev plačila za udeležbo ali spremljevalne oblike pomoči na področju poklicnega življenja, delodajalec vključi pristojne nosilce rehabilitacije, pri težko invalidnih zaposlenih pa urad za vključevanje. Uspešno izvajanje VPV razbremenjuje socialne blagajne (denimo s preprečevanjem plačil nadomestila za odsotnost v primeru bolezni ali pokojnine zaradi nezmožnosti za delo) in lahko prispeva k trajnemu zagotavljanju zaposljivosti zlasti starejših. Koristi VPV za delodajalce Delodajalcu prinaša VPV koristi, saj spodbuja zdravje in storilnost zaposlenih, zmanjšuje odsotnosti z dela in tako znižuje stroške plač. V času pomanjkanja strokovne delovne sile pa je VPV tudi pomemben instrument za preprečevanje odhoda zaposlenih zaradi bolezni. Koristi VPV za zaposlene Za zadevne zaposlene je VPV ponudba, ki lahko varuje pred brezposelnostjo ali predčasno upokojitvijo. Pri VPV se pogosto v času postopka najdejo ustrezna možnost zaposlitve in oblike pomoči, s katerimi je mogoče obvladovati začasno nezmožnost za delo ter tako zagotoviti (nadaljnjo) zaposlenost. Zaposleni niso prisiljeni koristiti VPV, saj je udeležba vselej prostovoljna. Izkušnje pa kažejo, da so delavci do tega ukrepa pogosteje zadržani kot delodajalci, saj se z vključitvijo v ukrep počutijo izpostavljeni oziroma na nek način zaznamovani. VPV IN VARSTVO PRED ODPOVEDJO VPV je postalo predmet številnih sodnih odločb (zlasti delovnih sodišč). Nemško Zvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht) je razdelalo pomen VPV v smislu varstva pred odpovedjo. V skladu s tem izvajanje VPV sicer ni formalen pogoj za veljavnost izreka odpovedi zaradi bolezni. Obveznost delodajalca za izvajanje VPV pa predstavlja uresničevanje načela sorazmernosti znotraj celotne pravice do varstva pred odpovedjo. Kajti cilj VPV je opredeliti ukrepe, ki predstavljajo milejše sredstvo v primerjavi z odpovedjo (denimo tehnično ali organizacijsko preoblikovanje delovnega mesta, postopno ponovno vključevanje). Delodajalec, ki v nasprotju s svojo obveznostjo po 2. odst čl. SGB IX pred izrekom odpovedi zaradi bolezni ne opredeli teh milejših alternativ odpovedi, nosi dokazno breme, da delovnega razmerja tudi ob izvajanju VPV ne bi bilo mogoče ohraniti. To pomeni, da je delodajalec, ki pred odpovedjo delavcu zaradi bolezni ne izvede VPV, izpostavljen precejšnjemu tveganju, da bo v naknadnem sodnem postopku zaradi varstva pred odpovedjo izgubil. IZVAJANJE VPV Raziskave v zvezi s stanjem izvajanja VPV v podjetjih potrjujejo, da obstaja še precejšnja potreba po optimizaciji glede kakovosti izvajanja VPV. Ključni vidiki so zlasti zadostno obveščanje zadevnih oseb, preglednost postopka na splošno ter varstvo podatkov. Poseben potencial na področju izvajanja obstaja v malih in srednje velikih podjetjih. Nemško Zvezno ministrstvo za delo in soci / 5 35

38 P R A K S A I Z D R U G I H D R Ž A V alne zadeve je pri številnih projektih, ki jih je financiral kompenzacijski sklad za težke invalide, pokazalo načine, kako je VPV mogoče uveljaviti v malih in srednje velikih podjetjih. Povzeto po: Betriebliches Eingliederungsmanagement, nemško Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, , dostopno na: PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU / ZDS, PREDAVALNICA, VISOKO PRITLIČJE, DIMIČEVA 9, LJUBLJANA ZAKAJ Večina ljudi ob besedi stres najprej pomisli na nekaj slabega, negativnega, vendar stres ni vedno samo negativen. Včasih je malo stresa celo dobrodošlo, ker človeka motivira za izpolnitev določene naloge. Problem pa se pojavi, ko je stres premočan, traja preveč dolgo, ali ko se hkrati nakopiči več stresorjev. Vedno je potrebno stopnjo stresa ocenjevati v kontekstu posameznikove zmožnosti oziroma kapacitet za obvladovanje stresa. Te kapacitete so namreč med ljudmi zelo različne, temeljijo tako na nekaterih prirojenih dejavnikih (npr. osebnost, raven energetske opremljenosti), pa tudi na preteklih izkušnjah in širšem socioekonomskem stanju posameznika. Predvsem v zadnjih letih je stres postal produkt na trgu. Farmacevtska podjetja ponujajo zdravila za stres, v knjigarnah prodajajo knjige, kako premagati stres, številni organizirajo delavnice o premagovanju stresa, danes lahko celo kupujemo hrano in oblačila, ki nas po navedbah proizvajalcev varujejo pred stresom. Ob veliki ponudbi se je kar težko znajti, kaj zares pomaga in kaj ne.! ZAKAJ ŠE Namen delavnice je spoznati vire stresa, v praktičnem delu oceniti stopnjo svoje obremenitve s stresom in skupaj poiskati najbolj učinkovite načine, kako se s stresom na delovnem mestu in nasploh v življenju čim bolje spopasti. PREDAVA Prof. dr. Rok Tavčar, zdravnik, specialist psihiater KOTIZACIJA Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. Člani ZDS: 120,00 EUR + DDV Nečlani: 160,00 EUR + DDV PODROBNOSTI O DELODAJALSKI AKADEMIJI IN PRIJAVA: frida.bertoncel@zds.si 01/ Vsebina za bazo znanja iz tujine v okviru projekta Pogajalska šola 2. Bodite pozorni na POPUST pri prijavi več udeležencev iz istega podjetja! Popusti se seštevajo. 36

39 NOVICE STALNEGA PREDSTAVNIŠTVA BUSINESSEUROPE N O V I C E S T A L N E G A P R E D S T A V N I Š T V A B U S I N E S S E U R O P E Zbrala in povzela: Mag. Maja Šoba Tovšak BUSINESSEUROPE SI PRIZADEVA H KREPITVI ENOTNEGA TRGA BusinessEurope je 10. aprila povabil uradnike držav članic, institucije EU in partnerje zainteresiranih strani, kot so delodajalske organizacije, Evropsko konfederacijo sindikatov, Evropsko potrošniško organizacijo in možganske truste, da bi razpravljali o prihodnjem oblikovanju pravil enotnega trga in njihovem izvajanju po evropskih volitvah. Generalni direktor Beyrer je poudaril, da Evropa potrebuje močan in bolj integriran enotni trg, da bo konkurenčen na svetovni ravni in bo sledil trenutnim izzivom, kot so spreminjajoče se okolje za svetovno trgovino, hiter tehnološki razvoj in ostra konkurenca na področju inovacij, migracij, podnebnih sprememb. Nobena država članica EU tega ne more obravnavati sama. Svoboda gibanja kapitala, blaga, storitev, ljudi in podatkov na enotnem trgu lahko močno okrepi gospodarsko moč, ki bi omogočila hitrejšo gospodarsko in socialno približevanje potrebno v EU.»Evropa potrebuje pravične enake konkurenčne pogoje z nespornimi svoboščinami gibanja ljudi, kapitala, blaga, storitev in podatkov«, je dejal Beyrer. Udeleženci so izmenjali svoja razmišljanja o ambicijah za pošten, prihodnosti prilagojen enotni trg brez ovir ter o tem, kako oblikovati pravila, da bi povezovanje trga prineslo koristi vsem. Dogodek je poudaril nujnost»resne obravnave«, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje ter zagotovili učinkovitejše, preglednejše in enotnejše izvajanje in uveljavljanje. PRIHODNOST DELA: SPREJEMANJE POTENCIALA ZA PODJETJA, DELAVCE IN DRŽAVLJANE Da bi prihodnost dela prinesla koristi za vse, potrebujemo prave okvire za podjetja, da ustvarijo delovna mesta prihodnosti in da delavci in državljani izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo. To je bilo ključno sporočilo generalnega direktorja BusinessEurope na konferenci EU o prihodnosti dela 9. aprila. Pozval je k spremembi socialne politike EU, ki spodbuja trge dela k boljšemu izpolnjevanju spreminjajočih se potreb podjetij in delavcev po prožnosti in varnosti. Glede na to, da se gospodarsko okrevanje v Evropi upočasnjuje, je potrebno socialno politiko povezati s strategijo za povečanje rasti in konkurenčnosti v vseh državah članicah EU. SOCIALNI PARTNERJI NA NEFORMALNEM SREČANJU ECOFIN RAZPRAVLJALI O PRIHODNJIH PREDNOSTNIH NALOGAH»EU mora sprejeti ukrepe za izboljšanje privlačnosti kot prostora za naložbe podjetij«. To je bilo ključno sporočilo direktorja BusinessEurope za ekonomske zadeve Jamesa Watsona na neformalnem srečanju Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) v Bukarešti 5. aprila. V zvezi z dokumentom, ki ga je pripravila strokovna skupina Bruegel o spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti in približevanju v EU, je Watson opozoril, da EU zaostaja pri sposobnosti za začetek in razvoj globalnih podjetij, saj v EU trenutno ni nobenega od desetih največjih globalnih podjetij, prav tako upada delež najbolj donosnih podjetij na svetu. Poudarjene so bile pobude, ki bi lahko podprle naložbe, rast in zaposlovanje, in sicer: a) industrijska politika, vključno z večjim poudarkom na izdatkih za raziskave in razvoj ter z nadaljnjimi prizadevanji za dokončanje enotnega trga, zlasti za digitalne storitve, in b) nujnost za dokončanje ekonomske in monetarne unije, vključno s popolno bančno unijo. PRENOVLJENA VLOGA EVROPSKEGA SEMESTRA»Razviti je treba evropski semester, da bi izboljšali izvajanje priporočil za posamezne države«. To je bilo glavno sporočilo direktorja BusinessEurope za ekonomske zadeve Watsona na dogodku z naslovom»usklajevanje gospodarskih politik na ravni EU, obnovljena vloga evropskega semestra«, ki ga je 4. aprila v Bukarešti organiziralo romunsko predsedstvo Sveta EU. Ob visokih predstavnikih romunske vlade in predstavnikov Evropske komisije je Watson opozoril na ugotovitev nedavnega reformnega barometra BusinessEurope, da medtem ko 90 % njegovih članov smatra priporočila za pomembna ali zelo pomembna, se jih v državah članicah trenutno zadovoljivo izvaja le 20 %. Predlogi, kot je predlog Komisije za naslednji dolgoročni proračun EU o vključitvi»orodja za zagotavljanje reform«, s katerim bi države članice prejele finančni prispevek ob izvajanju dogovorjenih reform, so bistvenega pomena za povečanje izvajanja, dolgoročno rast in zaposlovanje. URAD ZA INTELEKTUALNO LASTNINO: BISTVENO OSTAJA SODELOVANJE Z UPORABNIKI Tesno sodelovanje med Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino in predstavniki njegovih glavnih skupin uporabnikov, kot so BusinessEurope, Združenje evropskih blagovnih znamk, Mednarodno združenje blagovnih znamk, Združenje blagovnih znamk Evropskih skupnosti in MARQUES ostaja bistven. Na letnem srečanju z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, ki je potekalo 4. in 5. aprila v Alicanteju v Španiji, sta svetovalka BusinessEurope Elena Bertolotto in predsednik delovne skupine za blagovne znamke Martina Eberle poudarili, da je široka uporabniška vloga ključnega pomena za organe odločanja, da v celoti razumejo verjetne posledice vseh predvidenih sprememb v sistemu intelektualne lastnine EU. Zelo pomembno je, da urad ohrani svoj pristop za vključevanje uporabnikov v vse vrste projektov in tekoče dejavnosti, kot so delovni programi, konvergenčni programi in projekti mednarodnega sodelovanja / 5 37

40 P R O J E K T I Z D S PROJEKTI ZDS AKTIVNO IN ZDRAVO STARANJE NALOGA POSAMEZNIKA IN DRUŽBE PRIHODNOSTI Ines Kuhta, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana Oseba, ki se stara aktivno, zavedno skrbi za ohranjanje in izboljševanje svojega telesnega in duševnega zdravja, v okviru svojih zmožnosti. Na ta način si preventivno omogoča boljšo kvaliteto življenja v starosti. Prvi korak k boljšemu aktivnemu staranju lahko naredimo z večjo osveščenostjo in informiranostjo o tem, kako ohranjanje zdravja vpliva na zmožnost udeležbe na trgu delovne sile, boljšo fizično zmogljivost in večji doprinos k svoji družini, širšem socialnem krogu, skupnosti in narodu. Posameznike lahko spodbudimo k temu, da prevzamejo odgovornost za svoje telesno in duševno zdravje. Osveščenost in informiranje se lahko pričneta v delovnem okolju, v katerem zaposleni preživimo precejšnji delež dneva in življenja. Delovno okolje lahko deluje kot podporni sistem za ohranjanje in krepitev zdravja. Ne le starejši, že tudi mladi moramo razmišljati o tem, kako bomo poskrbeli, da bomo kot starejši bolj zdravi. STARANJE PREBIVALSTVA IN TRG DELOVNE SILE Človeku v sodobni družbi se zaradi napredka tehnologije, medicine in splošno boljših življenjskih pogojev, obeta tudi daljša življenjska doba. Pričakuje se, da bo v Sloveniji čez štiri leta vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Ali ste vedeli? Delež prebivalcev starih od let je namreč leta 2015 znašal 22,6 %, po projekcijah EUROPOP 2013 pa se bo ta delež poviševal vse do leta 2040, ko bo narasel na več kot 26 %. Posledice staranja prebivalstva so kompleksne in odpirajo vprašanja podaljševanja delovne dobe, prilagajanja pogojev dela za starejše zaposlene, povečanja izdatkov za pokojnine in dolgotrajno oskrbo, obenem pa se kažejo kot pomanjkanje ustrezne delovne sile. S PROJEKTOM POLET DO BOLJ ZDRAVEGA IN AKTIVNEGA STARANJA NA DELOVNEM MESTU! Z namenom sledenja usmeritvam EU na področju aktivnega in zdravega staranja ter zmanjševanja bolniških odsotnosti (absentizma) zaposlenih, bo v projektu»razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)«razvit in v 120 podjetjih implementiran inovativen celovit poslovni model za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, ki bo delodajalcem iz Kohezijske regije Vzhodne Slovenije (KRVS) pomagal pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in za zmanjševanje odsotnosti z dela. V okviru projekta bo posamezno sodelujoče podjetje, na podlagi analize stanja v podjetju, pridobilo individualiziran načrt ukrepov, stalno strokovno podporo in svetovanje pri vpeljavi posameznih ukrepov ter izobraževanja za predstavnike podjetja. Prav tako pa bodo sodelujoča podjetja preko spletnega portala dostopala do praktičnih podpornih orodij, strokovno informativnih gradiv ter video vsebin iz področja aktivnega in zdravega staranja ter absentizma. Eden glavnih ciljev projekta je vzpostaviti e-platformo ravnanja s starejšimi v podjetjih, ki bo predstavljala stičišče različnih deležnikov in akterjev (delodajalci, zaposleni, ministrstva, strokovna javnost, javne službe, ) za prenos znanj, orodij in drugih rešitev. Platforma bo sledila principom trajnosti in bo nudila konkretne rešitve za v projektu identificirane potrebe delodajalcev in zaposlenih. Projekt, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, izvaja Združenje delodajalcev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Štajersko gospodarsko zbornico in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Spremljajte projektno spletno stran, kjer lahko izveste več: Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada 38

41 P R O J E K T I Z D S VABILO NA STROKOVNO KONFERENCO AKTIVNO IN ZDRAVO STARANJE ZAPOSLENIH - PRILOŽNOST ZA GOSPODARSTVO Sreda, 29. maj 2019, od 9.00 do ure Hotel City, Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Konferenca bo priložnost za razpravo o zakonodajni ureditvi podaljševanja delovne aktivnosti zaposlenih, aktualnih ugotovitvah inšpektorata za delo v povezavi z delom starejših zaposlenih in izmenjavo dobrih praks v Sloveniji in v tujini. Konferenca je namenjena delodajalcem, managerjem, kadrovskim delavcem, predstavnikom strokovne javnosti ter vsem ostalim, ki jih tematika zanima in so tako ali drugače dejavni na tem področju. Udeležba na konferenci je brezplačna. Vljudno vabljeni! Partnerji projekta POLET Združenje delodajalcev Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica Gospodarska zbornica Slovenije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Več informacij na: / 5 39

42 V BAZI ZNANJA na spletni strani člani ZDS poleg tu zbranih vsebin lahko dostopajo do informacij in podatkov, ki jih pripravljajo strokovne službe ZDS. Poleg informacij in podatkov s področja kolektivnih pogodb zasebnega sektorja, delovno pravne zakonodaje, prejemkov iz delovnih razmerij, davkov in prispevkov, zaposlovanja tujcev in udeležbe na dobičku, pa ZDS pripravlja tudi rubriko Vprašanja in odgovori, kjer so na enem mestu zbrani odgovori na najpogosteje zastavljena vprašanja naših članov. IZSEK IZ BAZE ZNANJA KAZALO TABEL 41 Podlage za obračun dohodnine 43 Najnižje osnove za plačilo prispevkov za delavce v delovnem razmerju 43 Pavšalni prispevki za socialno varnost 44 Obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike zasebnih družb, ki so poslovodne osebe 44 Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike 45 Pregled plač, ki izhajajo iz sprejete politike plač 46 Plače za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah dejavnosti 46 Najnižje osnovne plače 47 Izhodiščne plače 48 Kolektivne pogodbe dejavnosti v zasebnem sektorju, ki zneskov uskladitve še niso vključile v sistem plač 48 Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki 48 Povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki po Zakonu o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov 48 Cena bencina, kilometrina in prevoz na delo in z dela, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi 49 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 50 Katere podatke (o Sloveniji) je dobro vedeti? LEGENDA OKRAJŠAV Zajeti so podatki, ki so bili znani do zaključka redakcije. Pridržujemo si pravico do spremembe podatkov. MP Minimalna plača KP Kolektivna pogodba IP Individualna pogodba PIZ Pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ Zdravstveno zavarovanje RS Republika Slovenija PLP Povprečna letna plača n.p. Ni podatka 40

43 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A PODLAGE ZA OBRAČUN DOHODNINE LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE V LETU 2019 če znaša NETO mesečna DAVČNA osnova v EUR nad do ZNAŠA DOHODNINA V EUR 8.021,34 16% 8.021, , ,41 +27% nad 8.021, , , ,65 +34% nad , , , ,65 +39% nad , , ,46 +50% nad ,20 Vir: Uradni listi RS. LETNE DAVČNE OLAJŠAVE V LETU 2019 (V EUR) 1. SPLOŠNA OLAJŠAVA 3.302,70 DODATNA SPLOŠNA OLAJŠAVA za zavezance s skupnimi dohodki do ,37 EUR 3.217,12 za zavezance s skupnimi dohodki nad ,37 EUR do ,83 EUR ,15-1,49601 x skupni dohodek 2. OSEBNE OLAJŠAVE invalidu s 100% telesno okvaro ,84 3. POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA ZA REZIDENTA, KI SE IZOBRAŽUJE IN IMA STATUS DIJAKA ALI ŠTUDENTA 4. POSEBNA OLAJŠAVA ZA PRVEGA VZDRŽEVANEGA OTROKA 5. POSEBNA OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANEGA OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO 6. ZA VSAKEGA NADALJNJEGA VZDRŽEVANEGA OTROKA SE OLAJŠAVA ZA PRVEGA VZDRŽEVANEGA OTROKA OZIROMA OLAJŠAVA ZA OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO POVEČA ZA: 7. POSEBNA OLAJŠAVA za vsakega DRUGEGA VZDRŽEVANEGA DRUŽINSKEGA ČLANA 8. OLAJŠAVA ZA PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Vir: Uradni listi RS. drugega vzdrževanega otroka za tretjega vzdrževanega otroka za četrtega vzdrževanega otroka za petega vzdrževanega otroka za vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka 3.302, , ,00 212, , , , , , , / 5 41

44 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A MESEČNA LESTVICA ZA IZRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA V LETU 2019 (LESTVICA, PRERAČUNANA NA 1/12 LETA) če znaša NETO mesečna DAVČNA osnova v EUR nad do ZNAŠA DOHODNINA V EUR 668,45 16% 668, ,00 106,95 +27% nad 668, , ,00 385,47 +34% nad 1.700, , , ,47 +39% nad 4.000, , ,96 +50% nad 5.908,93 Vir: Uradni listi RS, izračun ZDS. MESEČNE (1/12 LETNE) DAVČNE OLAJŠAVE V LETU 2019 (V EUR) SPLOŠNA OLAJŠAVA 275,23 DODATNA SPLOŠNA OLAJŠAVA če mesečni dohodek zavezanca (ki ga je izplačal glavni delodajalec) ne presega 930,53 EUR Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v EUR nad do če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) več kot 930,53 in manj kot 1.109,74 EUR Znaša mesečna SPLOŠNA olajšava v EUR Znaša DODATNA mesečna splošna olajšava v EUR 268, ,18-1,49601 x bruto dohodek Znaša SKUPNA mesečna splošna olajšava v EUR 930,53 275,23 268,09 543,32 930, ,74 275, ,18-1,49601 x bruto dohodek 1.109,74 275,23 0,00 275,23 Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja upošteva dodatna splošna olajšava, mora o tem obvestiti glavnega delodajalca. POSEBNE OLAJŠAVE a.) za prvega vzdrževanega otroka 203,08 b.) za drugega vzdrževanega otroka 220,77 c.) za tretjega vzdrževanega otroka 368,22 d.) za četrtega vzdrževanega otroka 515,66 e.) za petega vzdrževanega otroka 663,10 f.) za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke se olajšava poveča za 147,44 EUR glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka g.) za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo h.) za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana Vir: Uradni listi RS, izračun ZDS. 735,83 203,08 42

45 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A NAJNIŽJE OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV ZA DELAVCE V DELOVNEM RAZMERJU NAJNIŽJA OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV OD PLAČE IN NADOMESTILA PLAČE VELJA ZA IZPLAČILA 52% PLP-2013/m 1 792,05 EUR od do % PLP-2014/m 2 800,93 EUR od do % PLP-2015/m 3 809,06 EUR od do % PLP-2016/m 4 824,02 EUR od do % PLP-2016/m 855,72 EUR od do % PLP-2017/m 5 878,55 EUR od do % PLP-2017/m 911,09 EUR od do % PLP-2018/m 6 941,67 EUR od do PAVŠALNI PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST - APRIL 2019 PAVŠALNI PRISPEVKI ZA ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST KOT POSTRANSKI POKLIC PAVŠALNI PRISPEVKI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NA OBVEZNEM PRAKTIČNEM DELU PAVŠALNI PRISPEVEK ZA OSE-BE, KI SE PO PREDPISIH, KI UREJAJO TRG DELA ALI PO PREDPISIH, KI UREJAJO ZAPO- SLOVANJE INVALI- DOV, USPOSABLJA- JO Z DELOM PRI IZVAJALCU UKREPA AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Vir: Uradni listi RS, izračun ZDS. Pavšalni prispevek za pokoj. in invalid. zavarovanje Pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje Pavšalni prispevek za poškodbo pri delu in poklicne bolezni Pavšalni prispevki za zdr. zavarovanje Pavšalni prispevki za pokoj. in invalid. zavarovanje Pavšalni prispevek za pokoj. in inva-lid. zavarovanje Mesečni znesek pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša od 1. aprila 2019 dalje 35,05 EUR. Od 1. januarja 2019 dalje znaša prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje 26,65 EUR mesečno. Od 1. januarja 2019 dalje znaša prispevek za poškodbo pri delu in poklicne bolezni 8,88 EUR mesečno. Od 1. januarja 2019 dalje znaša prispevek za poškodbo pri delu in poklicne bolezni 5,03 EUR mesečno. Od 1. aprila 2019 dalje letno 10,51 EUR. Mesečni znesek pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša od 1. aprila 2019 dalje 7,03 EUR. Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, Uradni list RS, št. 14/17, 64/17, 19/18 in 17/ a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju-zzvzz, Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06, 76/08, 87/11 in 91/ in 57. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju-zzvzz, Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06, 76/08, 87/11 in 91/ in 57. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju-zzvzz, Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06, 76/08, 87/11 in 91/13 Prva alinea tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2. Po 4. členu Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, Uradni list RS, št. 14/17, 64/17, 19/18 in 17/19. plačujejo prispevek šole, ki zahtevajo opravljanje obveznega praktičnega dela. Peta alinea tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2. Po 3. členu Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, Uradni list RS, št. 14/17, 64/17, 19/18 in 17/19. plačujejo prispevek organizacije, pri katerih so te osebe na usposabljanju oziroma poklicni rehabilitaciji 1 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2013 je znašala 1.523,18 EUR (Uradni list RS, št. 15/2014). 2 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2014 je znašala 1.540,25 EUR (Uradni list RS, št. 12/2015). 3 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2015 je znašala 1.555,89 EUR (Uradni list RS, št. 18/2016). 4 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2016 je znašala 1.584,66 EUR (Uradni list RS, št. 11/2017). 5 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2017 je znašala 1.626,95 EUR (Uradni list RS, št. 15/2018). 6 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2018 je znašala 1.681,55 EUR. (Uradni list RS, št. 14/2019) 2019 / 5 43

46 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA DRUŽBENIKE, KI SO POSLOVODNE OSEBE (ZAV. PODLAGA 040), MAREC 2019 NAJNIŽJA OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV 85% povprečne letne plače v letu 2018, preračunane na mesec 1.429,32 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST stopnja (v%) prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 221,54 prispevek delodajalca za PIZ 8,85 126,49 SKUPAJ PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE 348,03 prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 90,90 prispevek delodajalca za ZZ 6,56 93,76 prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 7,58 SKUPAJ PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 192,24 prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 1,43 prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 1,43 prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 2,00 prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,86 SKUPAJ PRISPEVKI ZA STARŠEVSKO VARSTVO IN ZAPOSLOVANJE 5,72 PRISPEVKI SKUPAJ 545,99 Vir: Uradni listi RS, SURS, izračun ZDS. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela -ZUTD-D (Uradni list RS, št. 55/2017) se je črtala šesta alineja prvega odstavka 54. člena, po kateri so bili za primer brezposelnosti obvezno zavarovane poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu. Določba spremenjenega 54. člena ZUTD se je začela uporabljati 21. januarja 2018, tako, da se vse osebe, ki so pridobile ali bodo pridobile status družbenika-poslovodne osebe po 21. januarju 2018, ne vključujejo več v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in tudi ne plačujejo več prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti pa še vedno velja za vse tiste osebe, ki so se po šesti alineji prvega odstavka 54. člena ZUTD že vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA ZASEBNIKE ZA MAREC 2019 NAJNIŽJA OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV 60% povprečne letne plače v letu 2018, preračunane na mesec 1.008,93 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST stopnja (v%) prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 156,38 prispevek delodajalca za PIZ 8,85 89,29 SKUPAJ PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE 245,67 prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 64,17 prispevek delodajalca za ZZ 6,56 66,19 prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 5,35 SKUPAJ PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 135,71 prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 1,01 prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 1,01 prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,41 prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,61 SKUPAJ PRISPEVKI ZA STARŠEVSKO VARSTVO IN ZAPOSLOVANJE 4,04 PRISPEVKI SKUPAJ 385,41 Vir: Uradni listi RS, SURS, izračun ZDS. Najvišja možna zavarovalna osnova je 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Glede na povprečno mesečno plačo za leto 2018 znaša 5.885,43 EUR. 44

47 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A PREGLED PLAČ, KI IZHAJAJO IZ SPREJETE POLITIKE PLAČ, MAREC MAJ 2019 OSNOVNA PLAČA 1.PLAČNI RAZRED javni sektor 7 MINIMALNA PLAČA POVPREČNA PLAČA V RS 8 mesečna zadnji 3 meseci ZAČASNA OSNOVA BRUTO PLAČA (V EUR) 2018 MAREC 440,38 842, , ,02 822,26 APRIL 440,38 842, , ,68 822,26 MAJ 440,38 842, , ,03 822,26 JUNIJ 440,38 842, , ,47 822,26 JULIJ 440,38 842, , ,02 822,26 AVGUST 440,38 842, , ,11 822,26 SEPTEMBER 440,38 842, , ,04 822,26 OKTOBER 440,38 842, , ,61 822,26 NOVEMBER 440,38 842, , ,60 822,26 DECEMBER 440,38 842, , ,14 822, JANUAR 440,38 886, , ,68 822,26 FEBRUAR 440,38 886, , , ,26 MAREC 440,38 886, ,26 APRIL 440,38 886, ,26 MAJ 440,38 886, ,26 NETO PLAČA 10 (V EUR) 2018 MAREC 343,06 638, , ,70 577,51 APRIL 343,06 638, , ,12 577,51 MAJ 343,06 638, , ,90 577,51 JUNIJ 343,06 638, , ,72 577,51 JULIJ 343,06 638, , ,33 577,51 AVGUST 343,06 638, , ,03 577,51 SEPTEMBER 343,06 638, , ,20 577,51 OKTOBER 343,06 638, , ,25 577,51 NOVEMBER 343,06 638, , ,88 577,51 DECEMBER 343,06 638, , ,29 577, JANUAR 343,06 667, , ,98 577,51 FEBRUAR 343,06 667, , , ,51 MAREC 343,06 667, ,51 APRIL 343,06 667, ,51 MAJ 343,06 667, ,51 Vir: Uradni listi RS, SURS, izračun ZDS. 7 Za zasebni sektor so izhodiščne plače in najnižje osnovne plače po kolektivnih pogodbah širše ravni objavljene v nadaljevanju. 8 Vir: SURS, končni podatki. 9 Začasni podatki. 10 Pri preračunu v neto znesek je upoštevana prispevna stopnja za delojemalce iz bruto plače (22,1%) in akontacija dohodnine, obračunana po veljavni dohodninski lestvici in z upoštevanjem splošne olajšave ter dodatne splošne olajšave / 5 45

48 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A PLAČE ZA ZASEBNI SEKTOR PO KOLEKTIVNIH POGODBAH DEJAVNOSTI 1. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE, MAJ 2019 TARIFNI RAZREDI V EUR Uradni list I. II. III. IV. V. VI/1. VI/2. VII/1. VII/2. VIII. IX. KP ZA KMETIJSTVO IN ŽIVILSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE Uradni list RS: 24/19 521,87 572,37 634,10 699,57 783,74 922, , ,92 - KP ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE - SKUPINA A 690,78 709,92 727,32 772,56 870, , , , ,64 3,97 4,08 4,18 4,44 5,00 5,89-6,63-7,85 9,36 KP ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE - SKUPINA B 690,78 802,14 908,28 969, , , , , ,84 3,97 4,61 5,22 5,57 5,86 6,13-7,54-8,94 10,66 KP PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE 433,65 533,35 574,70 635,85 701,50 834, , , ,40 Uradni list RS: 16/05, podpis, (ni v Ur.l.RS), 37/06, 19/08, 99/08, 30/09, 46/10, 12/13, 25/14, 44/15 Uradni list RS: 44/96, R:73/03, 100/04, 81/05,podp (ni v Ur.l.RS), 105/07, 45/15, 88/15, 60/16 KP ZA TEKSTILNE, OBLAČILNE, USNJARSKE IN USNJARSKO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE Uradni list RS: 55/09, 28/10, 5/14, 12/14, nova KP:18/14, 24/14, 25/14, 45/17 433,26 462,84 504,60 553,32 614,22 725,58-817, KP ZA LESARSTVO SLOVENIJE Uradni list RS: 58/17, 51/18 462,65 505,09 556,57 616,90 689,49 805,34-907, KP ZA PAPIRNO IN PAPIRNO-PREDELOVALNO DEJAVNOST Uradni list RS: 110/13, 35/14, 52/16, 4/18, 2/19 477,38 541,78 606,33 670,77 783, , , , ,32 KP GRAFIČNE DEJAVNOSTI Uradni list RS: 77/17, 84/18 476,09 523,71 580,84 652,25 742,72 852,21-966, , ,96 KP ZA DEJAVNOSTI PRIDOBIVANJA IN PREDELAVE NEKOVINSKIH RUDNIN SLOVENIJE Uradni list RS: 55/13, 6/14, 24/14, 16/15, 4/16, 15/17, 29/18 528,21 586,90 650,93 729,18 821,66 923,04 999, , ,24 - KP ZA KOVINSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE Uradni list RS: 6/15, 80/15, 6/17, 66/17, 82/18, 24/19 535,92 584,64 647,28 737,76 803,88 941, , , ,48 3,08 3,36 3,72 4,24 4,62 5,41-6,31-7,20 8,52 KP ZA DEJAVNOST ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE Uradni list RS: 108/05, 95/06, R:71/07, 82/07, 32/08,70/08, 577,68 591,60 649,02 730,80 796,92 927, , , ,42 3,32 3,40 3,73 4,20 4,58 5,33-6,20-7,08 8,33 47/09, 75/09, 10/10, 84/11, 104/11, 32/13, 26/15, 58/17, 84/18, 24/19 KP ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN SLOVENIJE Uradni list RS: 78/14, 39/15, 22/17, 84/18 541,14 598,56 659,46 755,16 823,02 960, , , ,80 3,11 3,44 3,79 4,34 4,73 5,52-6,45-7,38 8,70 KP ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE Uradni list RS: 41/17, 2/18 600,00 720,00 792,00 930, , , , , ,00 KP DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE Uradni list RS: 24/14, 38/14, 50/14, 79/14, 48/15, 24/16, 558,06 579,47 613,90 655,31 730,44 896, , /16, 40/17, 69/17, 46/18, 52/18, 67/18 KP DEJAVNOSTI GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE Uradni list RS: 56/18, 56/18, 13/19, 16/19 480,00 535,50 668,10 744,60 805,80 918,00-979, ,60 - KP DEJAVNOSTI BANČNIŠTVA SLOVENIJE Uradni list RS: 5/11, 14/13, 4/14, 95/14, 46/16, 24/ ,07 769,60 961, , , ,60 11 KP ZA ZAVAROVALSTVO SLOVENIJE Uradni list RS: 24/11 362,53 416,91 471,29 507,54 587,30 725,06-888, , ,86 KP KOMUNALNIH DEJAVNOSTI Uradni list RS: 43/15, 86/16, 12/17, 38/17, 45/17, 49/17, 503,40 548,44 606,97 710,56 773, , , , ,47 63/17, 63/17, 68/17, 80/17, 80/17, 16/18, 3/19 KP MED DELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGA GOSPODARSTVA Uradni list RS: 94/10, 58/11, 4/18 574,79 655,27 735,71 827,69 925, , , , ,33 11 Zneski veljajo za člane Slovenskega zavarovalnega združenja. 46

49 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A TARIFNI RAZREDI V EUR Uradni list I. II. III. IV. V. VI/1. VI/2. VII/1. VII/2. VIII. IX. KP ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Uradni list RS: 92/13, 16/14, 59/14, 28/15, 82/16, 76/17 605,26 629,23 661,69 676,87 717,71 822,75-962, ,49 - KP ZA DEJAVNOST POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI - SKUPINA 1 Uradni list RS: 67/2016, 38/17, 33/18 397,63 432,17 477,06 556,50 604,85 798,25-984, , ,81 KP ZA DEJAVNOST POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI - SKUPINA 2 423,52 460,65 508,91 594,30 646,28 854, , , ,56 KP ZA DEJAVNOST POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI - SKUPINA 3 449,43 489,15 540,78 632,13 687,74 910, , , ,40 TARIFNI RAZREDI V EUR Uradni list I. II. III. IV. IV./2 V. V./2 VI. VI./2 VII. VII./2 VII./3 VIII. KP GRADBENIH DEJAVNOSTI Uradni list RS: 101/15, 15/17, 80/17, 30/18, 5/19 480,13 532,90 590,64 654,39 694,09 773,48 821,60 866, , , , , ,35 TARIFNI RAZREDI V EUR Uradni list I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. KP ZA POŠTNE IN KURIRSKE DEJAVNOSTI Uradni list RS: 50/03, 94/04, 61/05, 84/08, 91/09, 74/14, 90/14, 6/15, 74/16, 6/17 575,94 633,36 666,42 737,76 823,02 944, , , , ,08 3,31 3,64 3,83 4,24 4,73 5,43 6,73 6,89 7,10 8,42 2. IZHODIŠČNE PLAČE, MAJ 2019 TARIFNI RAZREDI V EUR Uradni list I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. KP ČASOPISNO-INFORMATIVNE, ZALOŽNIŠKE IN KNJIGOTRŠKE DEJAVNOSTI - KNJIGOTRŠKA Uradni list RS: 43/00, 77/00, 24/01, 46/01, 78/01, R: 33/04, 117/04, 409,42 470,84 532,26 593,67 696,02 900, , , ,82 KP ČASOPISNO-INFORMATIVNE, ZALOŽNIŠKE IN KNJIGOTRŠKE DEJAVNOSTI - ZALOŽNIŠKA 440,81 506,94 573,06 639,19 749,39 969, , , ,10 KP ČASOPISNO-INFORMATIVNE, ZALOŽNIŠKE IN KNJIGOTRŠKE DEJAVNOSTI - ČASOPISNOINFORMATIVNA 451,99 519,79 587,58 655,38 768,38 994, , , ,55 79/05, 95/06, 118/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08, 8/10, 55/11, 17/12, 17/12, 63/13, 83/16, 57/18 KP ZA DEJAVNOST ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Uradni list RS: 95/07, 48/18 329,59 362,55 405,40 451,54 510,86 609,74 692,14 823,98 988,77 12 KP ZA ZAVAROVALSTVO SLOVENIJE Uradni list RS: 60/98, 6/05, 83/05, 100/06, 45/08 362,53 416,91 471,29 507,54 587,30 725,06 888, , ,86 12 Zneski veljajo za člane Slovenskega zavarovalnega združenja ter člane Združenja delodajalcev Slovenije / 5 47

50 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A 3. KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI V ZASEBNEM SEKTORJU, KI ZNESKOV USKLADITVE ŠE NISO VKLJUČILE V SISTEM PLAČ, MAJ MAJ AVGUST OKTOBER NOVEMBER JUNIJ AVGUST SEPTEMBER KP ZA ZAVAROVALSTVO SLOVENIJE SIT SIT EUR ,88 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI 1. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN NEKATERI DRUGI PREJEMKI PO ZAKONU O VIŠINI POVRAČIL STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV, V EUR PREHRANA MED DELOM (NA DAN) PREVOZ NA DELO IN Z DELA DNEVNICE V DRŽAVI NOČITEV PREVOZ NA SLUŽBENI POTI 6-8 ur 1) 8-12 ur nad 12 ur LOČENO ŽIVLJENJE STANOV. PREHR. SKUPAJ TERENSKI DODATEK ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 3) MAJ 4,40 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,00 JUN 4,40 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,07 JUL 4,51 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,57 AVG 4,51 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,69 SEPT 4,51 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,00 OKT 4,51 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,52 NOV 4,51 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,53 DEC 4,51 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, , JAN 4,43 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,14 FEB 4,43 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,19 MAR 4,43 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,36 APR 4,43 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,45 MAJ 4,43 4) 7,45 10,68 21,39 2) 4) 140,54 171,77 312,31 4, ,47 Viri: Uradni listi RS, št. 87/97, 9/98, 48/01, 40/12-ZUJF, ugotovitveni sklepi: 69/02, 8/03, 81/04, 61/05, 71/06, 62/07, 19/08. 1) Zaposleni je do dnevnice od 6 do 8 ur upravičen le, če se je službeno potovanje pričelo vsaj 2 uri pred začetkom oz. končalo vsaj 2 uri po preteku rednega del. časa. 2) Stroški prenočevanja na službenem potovanju se povrnejo v višini računa za prenočevanje v hotelu, ki ga odobri delodajalec. 3) Zaposleni je upravičen do treh svojih zadnjih plač, če je znesek zanj ugodnejši (sprememba zakona Ur.l.RS 9/98). 4) Podatki o višini povračil stroškov za prevoz na delo in z dela (15%) ter za prevoz na službenem potovanju (kilometrina, 30%) so na voljo v tabeli Cena bencina, kilometrina in prevoz na delo in z dela. Podatki po vseh KP dejavnosti so na 2. CENA BENCINA, KILOMETRINA IN PREVOZ NA DELO IN Z DELA, ČE NI MOŽNOSTI PREVOZA Z JAVNIMI PROMETNIMI SREDSTVI, V EUR DATUM SPREMEMBE BENCIN-95 OKT.- 1L 1,218 1,183 1,194 1,207 1,246 1,266 1,295 1,324 KILOMETRINA -30% 0,37 0,35 0,36 0,36 0,37 0,38 0,39 0,40 KILOMETRINA -18% 0,22 0,21 0,21 0,22 0,22 0,23 0,23 0,24 PREVOZ -15% 0,18 0,18 0,18 0,18 0,19 0,19 0,19 0,20 PREVOZ -8% 0,10 0,09 0,10 0,10 0,10 0,10 0,10 0,11 Viri: Uradni listi RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, izračun ZDS. 13 Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov je za javni sektor prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF ( ). Zneski v tabeli veljajo za zaposlene v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, agencijah, skladih, javnih zavodih, javnih podjetjih in v bankah, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti oz. država ali, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oz. v večinski lasti države in v Slovenski razvojni družbi ter v drugih pravnih osebah javnega prava. 48

51 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A 3. UREDBA O DAVČNI OBRAVNAVI POVRAČIL STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM PREHRANA MED DELOM PREVOZ NA DELO IN Z DELA z javnim prevoznim sredstvom če je delojemalec prisoten na delu vsaj 4 ure za vsako dopolnjeno uro (pogoj: 10 ur in več na dan) od najbližjega postajališča običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela, če je razdalja med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela vsaj 1 km če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot 1 km za 1 km ZNESKI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO DO VIŠINE (V EUR) 6,12 0,76 stroškov javnega prevoza ni možnosti javnega prevoza za 1 km 0,18 službeno vozilo za privatne namene, delodajalec zagotovi tudi gorivo SLUŽBENO POTOVANJE dnevnice v RS dnevnice v RS, če je zajtrk zagotovljen dnevnice za tujino 14 dnevnice za tujino, 14 če je zajtrk zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi z osebnim avtomobilom s kombiniranim vozilom v komercialne namene najem osebnega avtomobila prevozno sredstvo delojemalca za 1km 0,18 povračilo stroškov se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja nad 12 ur nad 8 do 12 ur nad 6 do 8 ur nad 12 ur nad 8 do 12 ur nad 14 ur nad 8 do 14 ur nad 6 do 8 ur nad 14 ur nad 8 do 14 ur takse, gorivo v primeru službenega vozila, cestnine, parkirnine, stroški prevoza in prenosa stvari, prtljage prenočevanje TERENSKI DODATEK NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE DRUGI OSEBNI PREJEMKI JUBILEJNA NAGRADA če se najmanj 2 dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca in je zagotovljena prehrana in prenočišče na dan opravlja delo in prebiva izven kraja, kjer prebiva družina na mesec prizna se po enem kriteriju (skupna delovna doba ali delovna doba pri zadnjem delodajalcu) 10 let delovne dobe 20 let delovne dobe 30 let delovne dobe 40 let delovne dobe 21,39 10,68 7,45 19,25 9,08 100% dnevnice 75% dnevnice 25% dnevnice dnevnice, zmanjšane za 10% dnevnice, zmanjšane za 15% dejanskih stroškov dejanskih stroškov dejanskih stroškov dejanskih stroškov 0,37 dejanskih stroškov dejanskih stroškov 4,49 334,00 ZNESKI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO DO VIŠINE (V EUR) 460,00 689,00 919,00 919,00 ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 4.063,00 SOLIDARNOSTNA POMOČ PLAČILA VAJENCEM ZA OBVEZNO PRAKTIČNO DELO smrt delojemalca ali njegovega družinskega člana, stroški pogreba v primeru smrti delojemalca težja invalidnost, daljša bolezen, elementarna nesreča, požar PLAČILA DIJAKOM, ŠTUDENTOM ZA OBVEZNO PRAKTIČNO DELO Vir: Uradni listi RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18. 1.letnik 2.letnik 3.letnik 3.443, ,00 250,00 300,00 400,00 na mesec 172,00 14 Višine dnevnic so določene z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini, Ur. l. RS, št. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07, 30/09, 51/ / 5 49

52 I Z S E K I Z B A Z E Z N A N J A KATERE PODATKE (O SLOVENIJI) JE DOBRO VEDETI? 1. LETNI PODATKI BRUTO DOMAČI PROIZVOD REALNA RAST BDP v % -2,7-1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,5 BDP na prebivalca v EUR n.p. TRG DELA STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI (V %) 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 ŠTEVILO REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH STOPNJA BREZPOSELNOSTI po ILO (v %) 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO ZAPOSLENI Pri pravnih osebah Pri fizičnih osebah SAMOZAPOSLENI ZAPOSLENOST (rast v %) -0,9-1,1 0,4 1,3 1,8 2,9 3,0 POVPREČNA BRUTO PLAČA Slovenija (v EUR) 1.525, , , , , , ,55 (Realna rast v %) -2,4-2,0 0,9 1,2 1,9 1,3 1,7 Javni sektor (v EUR) 1.762, , , , , , ,03 (Realna rast v %) -3,4-3,0 0,7 1,7 2,4 1,5 1,3 Zasebni sektor (v EUR) 1.395, , , , , , ,86 (Realna rast v %) -2,0-1,2 1,2 1,0 1,8 1,5 2,3 UPOKOJENCI (povprečno število uživalcev pokojnin) POVPREČNA BRUTO STAROSTNA POKOJNINA (v EUR) CENE 617,74 617,80 616,70 613,11 616,34 624,09 643,36 INFLACIJA (I-XII t / I-XII t-1, v %) 2,6 1,8 0,2-0,5-0,1 1,4 1,7 INFLACIJA (december /december, v %) 2,7 0,7 0,1-0,5 0,5 1,7 1,4 t t-1 JAVNE FINANCE JAVNI DOLG (v % BDP, konec leta) 53,8 70,4 80,4 82,6 78,7 74,1 70,1 JAVNO-FINANČNI PRIMANJKLJAJ (v % BDP) -4,0-14,7-5,5-2,8-1,9 0,0 0,7 Viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Zavod RS za zaposlovanje, ZPIZ. 2. NAPOVEDI IZBRANIH KAZALNIKOV DOMAČIH IN MEDNARODNIH INSTITUCIJ UMAR BS EK 15 OECD UMAR BS EK 15 OECD BRUTO DOMAČI PROIZVOD (realna rast v %) 3,4 3,4 3,3 3,6 3,1 3,0 3,0 2,7 Zasebna potrošnja (realna rast v %) 2,9 2,4 2,9 2,6 2,4 2,2 3,1 2,0 Končna potrošnja države (realna rast v %) 2,2 1,8 1,6 2,0 1,9 1,7 1,4 1,5 Bruto investicije (realna rast v %) 7,7 7,8 7,5 8,5 7,0 6,4 7,4 6,4 IZVOZ blaga in storitev (realna rast v %) 5,1 6,6 6,2 6,4 5,3 6,5 4,2 6,3 UVOZ blaga in storitev (realna rast v %) 6,0 7,0 6,9 6,9 5,8 6,8 5,2 7,0 ZAPOSLENOST (rast v %) 2,0 1,2 2,5 n.p. 1,0 0,7 1,7 n.p. BREZPOSELNOST (po ILO, v %) 4,3 4,9 5,3 4,6 3,9 4,6 5,1 4,3 INFLACIJA (povprečna letna, v %) 1,6 2,2 2,3 2,2 1,9 2,3 2,2 2,8 Viri: Banka Slovenije (BS): Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2018; Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2019; Evropska komisija: European Economic Forecast, Autumn 2018; Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD): Economic Outlook, november Vmesna t.i. Zimska napoved Evropske komisije Sloveniji napoveduje 3,1-odstotno rast BDP v 2019 in 2,8-odstotno rast BDP v Inflacija naj bi znašala 1,9 % v 2019 in 2,1 % v 2020.

53 ZAPISKI Z A P I S K I 2019 / 5 51

54 52 Z A P I S K I

55 katere ugodnosti prinaša članstvo? Vedno dobite prvo in pravo informacijo. Vsak mesec prejmete tiskan in spletni izvod Delodajalca. Izobraževanja Delodajalske akademije po nižjih cenah. Z individualnim svetovanjem na sedežu podjetja rešimo vaš specifičen problem. Spletna baza znanja vam olajša delo. Vpliv na spreminjanje zakonodaje preko socialnega dialoga. SVETOVALNE URE VSAK DELOVNIK MED IN URO 01/ delodajalci@zds.si 01/ Sooblikovanje strokovnih rešitev. ZA VAS NA ZDS Jože Smole Generalni sekretar E-naslov: joze.smole@zds.si Mag. Tatjana Pajnkihar Napret Namestnica generalnega sekretarja E-naslov: tatjana.pajnkihar@zds.si Maja Ceglar Ključevšek Samostojna svetovalka za ekonomske zadeve E-naslov: maja.kljucevsek@zds.si Martin Šmalčič Vodja kabineta vodstva E-naslov: delodajalci@zds.si Marija Horvat Vodja odnosov s člani in promocijo E-naslov: marija.horvat@zds.si Frida Bertoncel Vodja izobraževanj in koordinator za kadrovske zadeve E-naslov: frida.bertoncel@zds.si Kristina Barič Prelogar Vodja službe za davke E-naslov: kristina.baric@zds.si Barbara Hrovatin Koordinatorka projektov E-naslov: barbara.hrovatin@zds.si Mag. Maja Šoba Tovšak Koordinatorka projektov E-naslov: maja.soba@zds.si Maja Platnjak Koordinatorka projektov maja.platnjak@zds.si Maja David Samostojna pravna svetovalka E-naslov: maja.david@zds.si Lina Fratnik Andrić Samostojna pravna svetovalka E-naslov: lina.andric@zds.si Sandra Kink Lavtar Samostojna pravna svetovalka E-naslov: sandra.lavtar@zds.si Mag. Slavi Pirš Vodja Službe za prejemke iz delovnih razmerij E-naslov: slavi.pirs@zds.si Nataša Peterca Samostojna svetovalka za prejemke iz delovnih razmerij E-naslov: natasa.peterca@zds.si zds je član