UDK Kombinirano hlajenje v jedrski elektrarni Krško PREDVIDEVANJA IN IZVEDBA Combined Cooling in the Krško Nuclear Power Plant PREVISIONS

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UDK Kombinirano hlajenje v jedrski elektrarni Krško PREDVIDEVANJA IN IZVEDBA Combined Cooling in the Krško Nuclear Power Plant PREVISIONS"

Transkripcija

1 UDK Kombinirano hlajenje v jedrski elektrarni Krško PREDVIDEVANJA IN IZVEDBA Combined Cooling in the Krško Nuclear Power Plant PREVISIONS AND IMPLEMENTATION PAVEL KUNC Prvi investicijski elaborat o gradnji jedrske elektrarne v Sloveniji je bil izdelan že davnega leta Zaradi sorazmerno majhne celotne moči elektroenergetskega sistema je bila izbrana moč 300 MW. Načrtovano je bilo, da bo v uporabi najkasneje do leta V ožji izbiri so bile tri najprimerneße lokacije; ena ob Dravi v Zlatoličju pri Ptuju in dve ob Savi, v Dolskem pri Ljubljani in v Krškem. V elaboratu je bila najprimernejša lokacija definirana z vidika energetskih, hidroloških, meteoroloških, geoloških, seizmoloških in demografskih okoliščin, in sicer v Krškem [11. Zaradi več vzrokov je bil začetek gradnje preložen. The first pre-feasibility study on construction of a nuclear power plant in Slovenia was prepared as early as Considering the relatively low total power of the Slovenian electrical system the power of 300 MW was chosen. The new nuclear plant was supposed to be put into operation in 1972 at the latest. Among several available sites three were chosen as the most suitable: one on the Drava river near Ptuj and two on the Sava river, one in Dolsko near Ljubljana and the other one at Krško. As to the site chosen at the end the prefeasibility study said:»the most appropriate site in Slovenia is that of Krško taking into account energy supply, hydrological, meteorological, geological, seismic and demographic conditions«111. For several reasons the commencement of construction was delayed. 0 UVOD 0 INTRODUCTION Strokovnjaki so imeli v tem času veliko manj predpisov, ki so bili vezani na vprašanje toplotnega onesnaževanja. V mednarodnem prostoru so bila podana priporočila UNIPEDE iz leta 1971, ki jih je pripravila skupina izvedencev za hladilno vodo na Dunaju. Države so imele zelo različna priporočila oziroma predpise. V preglednici 1 je prikazanih nekaj držav in njihovi predpisi. Preglednica 1 Table 1 At the time there were not many regulations referring to the question of thermal pollution. On the international level were the UNIPEDE recommendations from 1971, prepared by a group of experts on water cooling problems from Vienna. Different countries had quite different recommendations or regulations to follow. Table 1 indicates some of these countries and their regulations F B Dx CH I NL GB USA Najvišja temperatura Max. temperature C xx Najvišja teoretična zmesna temp. Max. theoretical temp. of mixture c Največje zvišanje temp. po mešanju Max. increase of temp. after mixing K ,5 2,8 Zvišanje temperature v kondenzatorju Temperature increase K - 10 XX in condenser - ni predpisov - no regulations te vrednosti veljajo samo za vode v 2. razredu čistosti X values apply only to water of 2nd purity category XX ni dovoljeno poznejše ohlajevanje, s katerim bi znižali XX subsequent cooling, reducing the return cooling water temperaturo povratne hladilne vode na dovoljenih temperature to perm issible 3tf C, is not allowed 30 tfc The temperature increase in condenser is recommended Priporočajo 7-8 K porast temperature v kondenzatorju to be 7-8 K

2 Predpisi v Sloveniji so bili približno enaki kakor v sosednjih državah s podobnimi klimatskimi naravnimi okoliščinami. Temperatura po mešanju ne sme preseči 28 C in pri odvzemu vode iz reke mora imeti še nek biološki minimum. Vse drugo je bilo prepuščeno vodnogospodarski odločbi, ki jo je izdal po Zakonu o gradnji objektov Vodnogospodarski inšpektorat Slovenije. 1 HIDROMETEOROLOŠKI PODATKI IN VODNOGOSPODARSKA DOLOČILA Opazovanja in meritve pretoka reke Save so bila na voljo od leta 1924 naprej na najbližji vodomerni postaji v Radečah. Ugotovljen je petdesetletni povprečni pretok 232 m3/s. Za lokacijo JE v Krškem je bilo treba pretok povečati za 7% pri manjših pretokih. Sava ima hudourniški značaj. Katastrofalna poplava leta 1980 je dosegla 2406 m3/ s in močno poškodovala že postavljen jez jedrske elektrarne. Za hlajenje so pomembni podatki najmanjših pretokov in z njimi ugotovijo, ali je dovolj hladilne vode za potrebe pretočnega hlajenja ali moramo računati z zmanjšanjem moči in električne energije ali pa moramo ukrepati z dodatnimi tehničnimi rešitvami. V preglednici 2 so prikazani nekateri povprečni mesečni podatki o Savi v vodomerni postaji pri Radečah, dobljeni iz opazovanj od let 1924 do 1972 limnografi. Preglednica 2: Podatki o Savi pri Radečah Table 2: Data on the Sava river at the Radeče The Slovene regulations were almost the same as those of the neighbouring countries with similar climatic conditions. After mixing the temperature should not exceed 28 C and after the water intake from the waterway a certain biological minimum should be respected. All the rest was regulated by approvals of Water Authorities issued by the Water Management Inspectorate of Slovenia. 1 HYDRO-METEOROLOGICAL DATA AND WATER MANAGEMENT PROVISIONS Data resulting from observations and measurements of the Sava river flow were available from 1924 onwards at the nearest water gauge station in Radeče. An average fifty year flow of 232 m3/s was recorded. The Krško site required a flow increase of 7% when the flow was low. The Sava river is torrential in nature. In 1980 flood water reached m3/s and seriously damaged the already built dam at the nuclear plant. Efficient cooling requires data on the lowest river flows because on that basis it can be established whether there is enough water for the needs of flow cooling or whether the power and electricity have to be reduced or some other additional solution found. Table 2 indicates some average monthly data on the Sava river as recorded at the Radeče gauge station and which result from observations made during 1924 to 1972 limnographs. J F M A M J J A S O N D ös m3/ s ömln m3/s 54, ,2 84,0 87, ,2 57,7 40,0 38,4 35,2 77,2 T1max C 3,6 4,1 6,3 11,2 15,6 19,5 20,3 17,5 16,5 14,2 8,0 7,0 T1s C 3,4 3,9 6,0 8,9 11,6 14,2 16,2 16,6 14,2 10,9 7,9 4,9 Najmanjši pretoki Save in najvišje tempera- The lowest flows and the highest ti ture, vse v mesečnih povprečjih 49 let, niso v medsebojni zvezi, zato jih je bilo treba še prilagoditi za dimenzioniranje hladilnih naprav. therefore, they had to be additionally adapted monthly values for 49 years, are not correlated; to the capacitiy of cooling equipment. Urejen diagram najmanjših pretokov v obdobju 1924 do 1972 je prikazan na sliki 1. Diagram daje Figure 1 comprises a diagram of the lowest flows from 1924 to The values from samo indikativne podatke. Absolutni mesečni minimum je bil leta 1964 in je znašal 38,4 m3/s. Med The absolute monthly minimum of 38.4 mvs the diagram are only of an informative nature. vrednostjo m3/s je bil v tem času petkrat. was recorded in Flow values of m3/s Za ocenjevanje verjetnosti pretokov so projektanti upoštevali statistično verjetnostni račun For the estimation of probable flows at Krško were recorded five times in this period. porazdelitve po Parsonovem zakonu porazdelitev the consultant applied statistical probability calculus according to Parson s Law - distribution III III za lokacijo v Krškem in določili naslednje vrednosti: and obtained the following values: Qs 99% = 132,5 m3/s, Qs 97% = 147,2 m3/s, Qs 98% = 142,2 m3/s Qs 95% = 162,3 m3/s V preglednici 3 so prikazani nekateri para- Table 3 indicates some air parameters obmetri za zrak iz opazovanega obdobja od 1952 do served from the period observed from 1952 to 1959 leta mesečna povprečja monthly averages.

3 Sl. 1. Prikaz minimalnih podatkov 49-letno povprečje od 1924 do 1972 leta Fig. 1. Review of minimum data 49 years average from 1924 to 1972 Pregl edica 3: Parametri zraka v Krškem Table 3: Air parameters at Krško J F M A M J J A S O N D * -0,7 + oco 5,4 11,0 14,9 18,6 20,5 19,7 16,1 10,6 5,9 1,3 ** X 6,9 2,7 1,1 1,4 1,6 1,4 1,7 4,1 7,2 9,9 12,9 9,3 XX 0,2 0,3 0,1 2,6 5,1 7,2 6,4 3,8 3,0 0,4 0,1 0,2 * temperatura zraka C * air temperature in C ** vlažnost % ** humidity in % X št. meglenih dni X number of foggy days XX št. nevihtnih dni XX number of stormy days , V mesecu juliju je bil izmerjen v običajnih okoliščinah navpični gradient 0,67 K/100 m. Inverzijska cona je v višini 40 do 50 m nad Krškim poljem. 2 PODATKI O ENERGETSKI BILANCI Dobavitelj jedrske elektrarne Krško podjetje Westinghouse je podal naslednje vrednosti, ki se nanašajo na odvod energije: toplotna moč reaktorja 1975 MW moč generatorja 664 MW moč na pragu elektrarne 632 MW količina kondenzata pare 604 kg/s odvedena toplotna energija 1270 MW količina hladilne vode 25 m3/ s temperaturni porast hladilne vode 12,3 K tlačne izgube v kondenzatorju 2,6 MPa V odvedeni energiji je zajeta tudi energija, ki jo odvajamo iz hladilnih sistemov v internem hladilnem krogu, ter bistvene vode in jo ocenjujemo na okoli 2 odstotka od skupno odvedene toplotne energije. Temperaturni porast je bil zaradi enostavnosti izračunov vzet enak kakor v pretočnem kondenzatorju, tj. 12,3 K. In July a vertical gradient of 0,67 K/100 m was recorded under normal statistical conditions. The inversion zone is on the height 40 to 50 m above the Krško Plain. 2 ENERGY DATA The supplier of the Krško nuclear plant, Westinghouse, indicated the following energy discharge values: thermal reactor power generator power net power of the nuclear plant quantity of condensed water steam thermal energy discharge cooling water quantity increase of cooling water temperature pressure losses in condenser The discharged energy also comprises energy removed from cooling systems, namely the internal cooling circuit, and from essential water and is estimated to approximately 2% of the total thermal energy discharged. For the sake of easier calculations the temperature increase was taken from that of flow condenser, i.e K.

4 3 VODNOGOSPODARSKE ODLOČBE Projektant je dobil, poleg podatkov pod 1 in 2, še zahteve vodnogospodarske odločbe. Prva odločba je bila dana za lokacijsko dovoljenje; druga, dopolnjena pa za gradbeno dovoljenje. Prva vodnogospodarska odločba: zajezitev Save kota krone 151 najmanjši pretok prek jezu 10 najvišja temperatura vode po mešanju hladilne vode z rečno 4 5 km pod jezom 28 porast temperature na meji s Hrvaško (oddaljenost 19 km) 2 Ta vodnogospodarska odločba je bila nekako v skladu s tedanjo zakonodajo in priporočili sosednjih evropskih držav (preglednical). 3 WATER AUTHORITIES APPROVALS Besides data from item 1 and 2 the designer was also provided with requirements from Water Authorities Approvals. The first Approval was submitted for the site permit and the second, completed one, for the construction permit. First Water Authorities Approval, dam on the Sava edge height m3/ s ~ minimum flow over the dam max. water temperature after mixing ofco- 0 0 oling and river water 4 5 km below the dam K temperature increase at the Croatian border (19 km away) This Approval was somehow in accordance with the legislation of the time and with the recommendations of neighbouring European countries (Table 1). 1 - reaktor, 2 - kondenzator. 3 - jez na reki, 4 - glavne Črpalke, 5 - črpalke bistvene vode, 6 črpalke za hi. stolpe, 7 - hladilni stolpi, 8 iztok vode Figure reactor, 2 - condenser, 3 - dam on the river, 4 - main pumps, 5 - pumps for essential water, 6 - pumps for cooling towers, 7 - cooling towers, 8 - water discharge Druga vodnogospodarska odločba dopolnjuje prvo: zajezitev Save kota krone 151 m največji odvzem vode 25 % najvišja zmesna temperatura 1 km pod jezom 28 C temperaturna razlika reke 1 km pod jezom 2 K Razlaga posameznih zahtev: Višina krone jezu je ostala enaka. Največji odvzem 25% vodnega toka pomeni, da je potreben pretok najmanj 100 m3/s. V urejenem pretočnem diagramu lahko ugotovimo, da je takih dni, ko je pretok Save manjši od 100 m3/s, v povprečju 60 dni na Torej je pretočno hlajenje mogoče, toda treba je računati z zmanjšanjem moči in električne energije, ali pa je treba zgraditi navzgornje sezonske zbiralnike z nekaj m3 vode. Second Water Authorities Approval (completes the first one) dam on the Sava edge height maximum water intake maximum river temperature after mixing 1 km below the dam temperature difference 1 km below the dam Comments to individual requirements: The height of the dam edge remained the same. The maximum water intake from the river (25%) implies a required flow of at least 100 m3/s. The diagram shows that there are on average 60 days a year with flow lower than 100 m3/s. Hence it follows that this makes flow cooling possible but requires either the reduction of power and electricity or seasonal up-stream water storage of some m3 of water.

5 Doseči izenačeno temperaturo že 1 km pod jezom je enako težko kakor prej pri manjšem pretoku in večji razdalji (4 5 km). Zvišanje temperature reke za 2 K, 1 km pod jezom (ali takoj pod jezom) je odvisno seveda že od same količine odvzete vode. Iz energetske bilance izhaja najmanjša količina pretoka Save za izpolnjevanje tega pogoja: 2 X4,187 X Q Q Na razdalji 1 km pod jezom voda ne odda veliko toplotne energije v zrak, projektant je za izračun zmanjšal količino vode s 151,6 m3/s na 150 m3/ s. Iz urejenega diagrama pretokov je bilo ugotovljeno, da je celo 120 dni v povprečnem letu, ko je pretok Save v Krškem manjši od 150 mvs. Ta pogoj terja razmislek o sezonskem zbiralniku ali pa hladilnih stolpih za uspešnejše hlajenje in izognitev izredno velikim zmanjševanjem moči in izpadu električne energije. Po analizi vseh teh vodnogospodarskih pogojev, zveni ugotovitev iz utemeljitve o ugodnosti lokacije Krško malo manj prepričljivo. To razmišljanje velja samo za pretočne hladilne rešitve. 4 MOGOČI NAČINI HLAJENJA Iz vodnogospodarskih zahtev in danosti okolja je bilo jasno, da ob vseh priložnostih ni mogoče uporabiti samo pretočnega hlajenja. V načrtovanem času delovanja elektrarne bi bil delež moči jedrske elektrarne v slovenskem elektroenergetskem sistemu samo 22% (331 MW : 1520 MW) na koncu obratovalne dobe, tj. leta 2008 ( ) po srednjem trendu pa še samo 14% (331 : 2432). V sosednji republiki Hrvaški je pomenil delež 331 MW še manjši odstotek v njihovem elektroenergetskem sistemu. V tistem času so začeli tudi izgradnjo visoko napetostnega 400 kv sistema bivše Jugoslavije, kar bi omogočalo medsebojno racionalno izmenjavo v primeru omejitev in drugačnih potreb električne energije. Poleg bogatitve Save pri nizkih naravnih pretokih s sezonskimi zbiralniki je bilo mogoče zgraditi hladilne stolpe za dodatno ohlajanje ogrete hladilne vode pred izpustom v rečno strugo. Seveda je bila tudi možnost hlajenja celotne odpadne toplote s hladilnimi stolpi. Projektanti so imeli na voljo torej naslednje načine hlajenja jedrske elektrarne Krško: pretočno hlajenje brez zbiralnika, pretočno hlajenje s sezonskim zbiralnikom, dodatno hlajenje ogrete vode v stolpih, hlajenje samo s stolpi. Pri teh štirih glavnih načinih so imeli projektanti pri vsakem še nekaj različic. Po dogovorih z investitorjema so ocenili stroške izgradnje in petnajstletne stroške delovanja ter posamezne možnosti primerjali med seboj na podlagi obrestnega računa in predlagali najugodnejšo tehnično rešitev. To obtain the mixed temperature as little as 1 km below the dam is as difficult as before when we had lower flow and longer distance (4 5 km). The river temperature increase by 2 K 1 km below the dam (or by the dam itself) is undoubtedly due to the quantity of the water - intake. The energy data sheet indicates the minimum quantity of river flow required this condition: = kw = 151,6 m3/s At the distance of 1 km from the dam not much thermal energy is discharged from water - into the environment through air; the designer reduced the water quantity in his calculations from m3/s to 150 m3/s. One can see from the diagram that in average year there are 120 days when the Sava river flow at Krško is lower than 150 m3/s. This requires considering either seasonal water storage or construction of cooling towers if efficient cooling is to be provided and considerable power reductions and electricity cutouts avoided. After analyzing all of these water management requirements the arguments supporting the choice of Krško as the most suitable site become less persuasive. This applies only for flow cooling. 4 POSSIBLE WATER COOLING PROCESSES Considering the requirements of Water Authorities and the environmental data it is obvious that flow cooling cannot be applied in all circumstances as the only option. During the envisaged operation period of the nuclear plant its share of power within the entire Slovenian electricity generation system was planned to be not more than 22% (331 MW: 1520 MW) and at the end of its operation, that is in 2008 ( ) only 14% (331:2432), considering medium trends. In the Republic of Croatia the share of 331 MW represented even a smaller portion of its total electrical production. A new project was also begun in former Yugoslavia, namely construction of 400 kv high- -voltage system which was supposed to provide energy in case of reductions or to provide additional energy when required. Besides compensating for the low flows of the Sava river with seasonal water storage it was also possible to build cooling towers which would provide additional cooling of heated water before its discharge into the river. The cooling towers could also assure cooling of the entire waste water. The designer could choose among the following cooling processes of the Krško NPP: flow cooling without seasonal water storage flow cooling with water storage additional cooling of heated water in towers cooling by cooling towers only. Among these four variants there were also some other sub-variants available. After making an agreement with both investors the designer prepared a cost estimate for the construction and for 15 year operation cost and made a comparison of individual sub-variants by discount calculation. Then they proposed the best technical solution.

6 5 DOLOČITEV OPTIMALNEGA NAČINA HLAJENJA Zaradi obsežnih izračunov in velikega števila možnosti naj tukaj navedemo samo poglavitne različice v skrajšani obliki. Čeprav so bili izračuni izdelani za več različic temperaturnega ogretja Save, bomo tu prikazali samo za AT= 2 K in 3 K, oziroma ustrezne količine vode 100 in 150 m3/s. 5.1 Investicije za posamezne rešitv e Za današnjo rabo preračunajmo rezultate iz takratnih dinarjev v ameriške dolarje. Tečaj 1 USD = 16 din (v 1974). 5 CHOICE OF THE BEST COOLING PROCESS Due to extensive calculations and a large number of variants this paper will present only the basic variants in the abbreviated form. Although the calculations were made for several variants of the Sava temperature increase you will find here below only those for A7 = 2K and 3 K or the respective water quantities of 100 m3/s and 150 m3/s. 5.1 C onstruction cost for indi vidual solutions For the sake of today s comprehension the values have been converted from dinars to dollars applying the rate of exchange 1 USD = 16 din (in 1974). Pretočno hlajenje 100 m3/s 150 m3/s Flow cooling gradbeni del 2,4 M USD 2,4 M USD construction part oprema 0,8 0,8 equipment drugo 0,3 0,3 other items skupaj 3,5 3,5 total Pretočno hlajenje s sezonskim zbiralnikom 100 m3/s gradbeni del + akumulacija oprema drugo 2,4 M USD 25,2 0,8 2,8 Flow cooling with seasonal water storage 150 m3/s 2.4 M USD 31,2 0,8 3.4 skupaj 31,2 37,8 total construction + water storage equipment other items Mešani način hlajenja brez sezonskega zbiralnika. Mixed cooling process without seasonal water storage 100 m3/s 150 m3/s gradbeni del + razvod vode in hladilne celice oprema drugo 2,4 M USD 2,4 M USD 0, , ,5 0,6 skupaj 5,3 6,6 total Hladilni stolp (zajetje 2 m 3/s) gradbena dela oprema drugo 8.3 M USD 1.4 1,1 skupaj 10,8 total constr. + water distribution and cooling cells equipment other items Cooling tower (intake 2 m 3/s) construtions works equipment other items 5.2 Zmanjšanje el. moči in energije 5.2 Reductions of electrical and energy Pretočno hlajenje 100 m3/s 150 m3/s Flow cooling inst. moč črpalk 4 x kw inst. power of pumps 4 x kw porabljena moč 3 x kw consumed power 3 x kw porabljena energija GWh/a 25,2 25,2 consumed energy GWh/a zmanjšana moč kw reduced power kw zmanjšana, el. energ. GWh/a 122,0 415,0 reduced el. energy GWh/a skupaj el. energija GWh/a 147,2 440,2 electrical energy total GWh/a

7 Pretočno hlajenje s sezonskim zbiralnikom Flow cooling with seasonal water storage uporabljena moč črpal kw cosumed power of pumps kw porabljena energ. GWh/a 25,2 25,2 comsumed energy GWh/a zmanjšana moč kw reduced power kw zmanjšana el. energ. GWh/a 301,5 reduced el energy GWh/a skupaj el. energija GWh/a 25,2 326,7 el. energy total GWh/a ani način hlajenja brez sezonskega zbiralnika Mix. cool. proč. without seasonal water storage črpanje vode iz Save kw water pumping from the Sava kw porabljena el. en. GWh/a 25,2 25,2 consumed el. energy GWh/a dodatne črpalke 4 6 X 500 kw additional pumps 4-6 X 500 kw ventil, za zrak 8 12 X 180 kw air valve 8-12 X 180 kw dodatna el. energija GWh/a 3,1 4,6 additional el. energy GWh/a skupaj el. energ. GWh/a 28,3 29,8 e!.energy total GWh/a Hladilni stolp Zaradi višje temperature hladilne vode pri hlajenju z rečno vodo, je poslabšan vakuum v kondenzatorju in s tem zmanjšana moč parne turbine: moč črpalk za obtok hladilne vode kw dodatna črpalka za nadomeščanje izhlapele vode kw porabljena el. energija x 7.000, GWh zmanjšana moč kw zmanjšana el. energija GWh/a , ,0 Cooling tower Since the cooling water temperature is higher than when the cooling water is provided from the river the vacuum in the condenser is smaller and the steam turbine power is reduced: power of pumps supplying the cooling water circuit kw additional pump for substituting the evaporated water kw consumed el. energy x 7.000, GWh reduced power kw reduced electrical energy GWh/a skupaj el. energija GWh/a 142,0 electrical energy total GWh/a 5.3 Pregled vrednosti zmani šane moči in 5.3 Review of values re fe rrin g to e lek tričn e energije reduced pow er and electrici tv Investicijski stroški za 1 kw moči so bili The investment cost for 1 kw power was ocenjeni s 400 USD in cena električne energije estimated to 400 USD and the electricity price to 1,56 centa za kwh (0,25 din/kwh). Vrednost ka cents for 1 kwh (0.25 din/kw h). The yearly pitala 14,5% letno. return of the capital invested is 14.5%. Stroški zmanj. moči Let. str. zmanjšane moči El. en. stroški Cost of reduced power Yearly cost of reduced p. Cost of el. power Pretočno hlajenje 100 m3/ s 8,40 M USD 1,22 M USD 2,30 M USD Flow cooling 150 m3/ s 25,00 3,63 6,88 Sezonski zbir. 100 m3/s 1,44 0,21 0,39 Seasonal wat.storage 150 m3/ s 18,64 2,70 5,11 Mešano hlajenje 100 m3/s 2,82 0,41 0,44 Mixed cooling 150 m3/s 3,50 0,51 0,47 Hladilni stolp Cooling tower 8,10 1,17 2, Skupni letni stro šk i Tu je prikazan samo končen rezultat izračuna z obrestno vrednostjo v naslednjih 15 letih stroškov delovanja. Obrestna mera je 10,0% letno. Prikaz je podan samo za zvišanje temperature 2 K v Savi. 5.4 Total yearly cost Here only the final result of calculations has been indicated taking into account the 15 year discount value of operation cost. The discount rate is 10.0% annually. The table applies only to the temperature increase of 2 K in the Sava river.

8 Pretočno Flow cooling Akumul. Water storage Mešano Mixed cooling HI. stolp Cooling tower investicije v hladilni sistem investment into cooling systems 3,5 M USD 37,8 M USD 6,6 M USD 10,8 M USD zmanjšana nadomest. moč reduced substitute power 25,040 18,640 3,504 8,100 skupaj investicije investments total 28,540 56,440 10,104 18,900 letni stroški vzdrževanja yearly maintenance cost gradbeni objekti construct, work o J,u/o oprgma. equipment c*r\<y 0,u 0,072 1,008 0,111 0,249 0,048 0,048 0,138 0,084 letni stroški za vodo yearly water cost 0,175 0,175 0,175 0,695 zmanjšana el. energija reduced el. energy 6,875 5,105 0,466 2,219 skupaj stroški na leto total cost per year 7,130 6,336 0,890 3,267 skupaj diskontirani stroški discounted cost total ,192 6,769 24,849 sedanja vrednost present value 82, ,632 16,873 43,749 indeks index Po opisanem izračunu je bila najprimernejša rešitev mešani način hlajenja. Določili so 12 hladilnih celic s prisilnim pretokom hladilnega zraka: moč ene celice količina obtočne vode dolžina hladilne celice širina hladilne celice moč ventilatorja - 12 kom moč črpalke - 6 kom 6 IZVEDBA KOMBINIRANEGA HLAJENJA Investitor se je na predlog projektantov odločil za izgradnjo kombiniranega hlajenja z dvanajstimi celicami in nominalnim pretokom vode v celici 4500 m3/h. Le-ta se lahko poveča za 100% z regulacijo gladine vode na distribucijski ravni. 6.1 Glavni tehnološki podatki izvedba kw m3/h 15 m 24 m 180 kw 500 kw a) Sistem hlajenja pare v kondenzatorju a) Kondenzator: pretok hladilne vode 24,86 m3/ s m3/h temperatura vstopne vode 17,0 C temperatura izstopne vode 29,2 C temperaturna razlika vode 12,2 K toplotni tok MW vakuum 0,05 bar (33,1 C) Hladilni stolpi: pretok hladilne vode 15 m3/s ( m3/h) število hladilnih celic 12 nominalni pretok vode celici 1,25 m3/s (4.500 m2/h) vstopna temperatura vode 41,2 C According to the figures indicated here above the most suitable solution was a mixed cooling system. Thus 12 cooling cells have been chosen with forced flow of cooling air. power of a cell circuit water quantity cooling cell length cooling cell width ventilator power 12 pcs pump power 6 pcs 6 IMPLEMENTATION OF COMBINED COOLING On the basis of propositions made by designers the investor decided on combined cooling with twelve cells, each of them provided with the nominal water flow of 4500 m3/h. This flow can be increased by 100% by means of the water level regulation at the distribution point. 6.1 Basic technological d a ta im plem entation Steam cooling process in condenser Condenser: cooling water flow inlet water temperature outlet water temperature difference of water temperature heat flow vacuum Cooling towers: cooling water flow number of cooling cells nominal water flow in a cell inlet water temperature

9 izstopna temperatura vode temperaturna razlika vode temperatura vlažnega termometra toplotni tok 31.1 C 10.1 K 23,3 C 634 MW outlet water temperature difference of water temperature temperature of humid thermometer head flow,,....,,, b) Cooling in a closed cooling system by turbo - b) Hlajenje zaprtega hladilnega sistema turboagre- generator pretok hladilne vode 0,63 m3/ s (2270 m3/h) cooling water flow vstopna temperatura vode 29 C (maksimum) water temperature temperaturna,. razlika.i vode. o.o c R v difference of water temperature heat flow K toplotni tok 14,65 MW c) Supply system for essential water c) Sistem bistvene oskrbe vode The heat flow is higher when the reactor Pri zagonu in zaustavitvi reaktorja je ta toplotni tok večji od tistega v običajnih delovnih sta conditions; however, when flowing through is started or stopped than under normal operating njih, toda takrat pomeni toplotni tok skozi kondenzator 98 odstotkov celotnega odvedenega toplotnega the condenser it represents 98% of the entire heat flow discharged. The heat flow for essential water supply is MW under normal operational conditions. toka. Pri običajnih delovnih stanjih je toplotni tok bistvene oskrbne vode 14,62 MW. 6.2 H idrom eteorološki podatki Opazovanje pretokov Save z limnografi je bilo bolj natančno. Mesečni povprečni pretoki in najmanjši pretoki reke so se izkazali premalo natančni za korektno izbiro števila hladilnih celic v kombiniranem sistemu hlajenja. Redno se nadzorujeta najmanjši in največji dnevni pretok Save na jezu jedrske elektrarne. Tudi temperatura vode v Savi se spremlja kot najnižji in najvišji dnevni povpreček. Enako velja tudi za zrak, merjeni sta temperaturi suhega in vlažnega termometra. 6.3 Vodnogospodarska določila Od prvega vodnogospodarskega soglasja do novega iz leta 1990, ki velja sedaj, časovno omejeno samo do konca leta 1995, je minilo skoraj trideset let. Zahteve za varstvo okolja se zaostrujejo. Glavni predpisi tega dovoljenja so naslednji: a) Sprememba temperature Save po mešanju hladilne vode lahko znaša v povprečju dveh tretjin dnevnih meritev: A7= 2 K, če je temperatura reke pri vstopu v JEK na mestu bistvene oskrbe vode višja od 8 C, če pa je ta temperatura nižja, lahko znaša temperaturni porast A T = 3 K. b) Temperatura vode Save po mešanju s hladilno vodo in JEK ne sme presegati 28 C. c) Odjem vode iz Save za hlajenje je dovoljen največ 26 m3/s pri pretoku Save, večjem od 100 m3/s. Pri manjšem pretoku je dovoljen odvzem samo 25odstotkov. d) JEK mora v primeru, da bi porast temperature presegel 2 K oziroma 3 K vključiti v obratovanje hladilne stolpe. Če tudi z njimi ne izpolnjuje pogojev pod a), mora sorazmerno zmanjšati obremenitev elektrarne. 6.4 Posledice dodatnih zahtev vodnogospodarskega dovoljenja To soglasje je tako zahtevno, da je JEK v času njegovega polnomočja že večkrat morala zmanjšati električno moč. Analiza škode je pokazala, da je treba ob sedanjih stolpih dograditi še dodatne hladilne celice. Vprašanje je, koliko celic in seveda 6.2 Hydro-meteorological data The observations of the Sava river flows by limnographs were more accurate. The monthly average ana minimum river flows were not accurate enough to enable the correct choice of the number of cooling cells required for the combined cooling system. The highest and the lowest daily flows of the river have been observed from the dam near the nuclear plant. The lowest and the highest daily average water temperature have also been followed. The same holds for air where temperatures are taken with dry and humid thermometers. 6.3 Water Authorities Requirements Since the first approval of Water Authorities to the latest one, produced in 1990, which applies to a limited time period i.e. till 1995, almost thirty years have passed. The environmental protection requirements have become more and more severe. The main requirements comprised in the above stated approval can be resumed as follows: a) After mixing with the cooling water the Sava river temperature should not change for more than two thirds of the daily measurements results on average: A7 = 2 K if the river temperature at its inlet into the nuclear plant, namely at the essential water supply point, is higher than 8 C; however, if this temperature is lower, the allowed daily temperature increase is AT= 3K. b) After mixing with the cooling water from the nuclear plant the Sava river temperature should not be higher than 28 C. c) The permissible water intake for the cooling purposes is 26 mvs provided the river flow is higher than 100 m3/s. When the flow is lower the permissible water intake is only 25% of the above quantity. d) In case the temperature increases by more than 2 K or 3 K the cooling towers have to be put in operation at the nuclear plant. If even then the conditions stated under a are not fulfilled, the operational load of the plant has to be reduced proportionally. 6.4 Consequences of additional requirem ents from the W ater A uthorities Approval The requirements stated in this approval are so severe that the nuclear plant, when fully operating, has been obliged to reduce its electric power several times. The analyses of pertaining losses have shown that additional cooling cells are

10 tudi, kakšne naj bodo. Najprimernejše bi bilo dograditi podobne že delujočim. K sreči je bila že prvotna zamisel hlajenja naravnana na možnost razširitve. Z matematičnim orodjem lahko postavimo bilančne enačbe. Toda pri tem bomo naleteli na sistem, pri katerem je vedno neznanka več kakor je enačb. Sistem lahko rešimo z iteracijo oziroma je izpostavljen analizi verjetnostnega računa. Jedrska elektrarna bo obratovala s polno močjo še približno dvajset let (če ne bo kakšnega izrednega dogodka zaprtje z referendumom ali nezgoda), zato bomo tudi pojav neprijetnih dogodkov predpostavili enkrat v dvajsetih letih. Rezultati analize po zgornjih merilih so pokazali, da bi bilo primerno dograditi še 3 do 6 hladilnih celic z enakimi značilnostmi, kakršne imajo sedanje. Prostor zanje je na voljo med sedanjima hladilnima nizoma. Projekt bi bilo treba še dopolniti z morebitno še ostrejšo vodnogospodarsko odločbo v prihodnje. Če bo ostalo pri dosedanji, bi zadostovale samo štiri dodatne hladilne celice. required. The question is how many cells and what kind of cells should be built. We believe it would be the best to provide cells similar to the existing ones. Fortunately, the original cooling system concept has already envisaged the possibility of its extension. The balance equations could be set by applying a mathematical tool. But doing this we would meet with a system in which there is always one unknown more than there are available equations. The system could be solved by iteration, that is by subjection to the analysis of probability calculation. The nuclear power plant will presumably be in full operation for another twenty years (unless something unexpected happens, e.g. closing up by referendum or due to an accident) which implies a presumpt ion that unfavourable events could happen once in twenty years. The analysis results according to the above mentioned criteria indicate that it would be appropriate to build another 3 to 6 cooling cells with the same characteristics as the existing ones. The space is available perpendicular to the existing cooling sets. The project should be also analyzed in consideration of the possibility of even more severe requirements of tne Water Authorities in the future. Supposing the requirements remain unchanged, four more cooling cells would be enough. III Investicijski program za nuklearno elektrarno. Elektrogospodarska skupnost Slovenije, Ljubljana, [21 Priporočila skupine izvedencev za probleme hladilne vode (Group of Experts on Cooling Water Problems) UNIPEDE, Dunaj, Tehnično-ekonomska analiza sistema za povratno hlajenje termoelektrarn, Energoprojekt, Beograd, Študija o hladilnih sistem ih za JE Krško. Naročnik Elektroprivreda Zagreb in Savske elektrarne Ljubljana. Izdelal Inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana, (51 Preliminarno varnostno poročilo (PSAR) za JE SI. 3. Dodatni hladilni stolpi Fig. 3. Additional cooling towers 7 LITERATURA 7 REFERENCES Krško. Ljubljana Končno varnostno poročilo (FSAR) za JE Krško. Ljubljana, Zapisi o obratovanju hladilnega sistem a v JE Krško od 1980 do Odločbe republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanja prostora o hladilnih sistem ih. Zadnja Osebni zapiski in dokumentacija avtorja tega prispevka Dnevno poročilo JE Krško republiški upravi za jedrsko varnost o hladilnih parametrih. Avtorjev naslov: dr. Pavel Kunc, dipl. inž Ljubljana, Ulica Bratov Učakar 58 Prejeto: Received: Author's Address: Dr. Pavel Kunc, Dipl. Ing Ljubljana, Ulica Bratov Učakar 58 Sprejeto: Accepted:

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB NRGTSKI INŽNIRING energetsko upravljanje in knjigovodstvo nergy management and bookkeeping Notranje usposabljanje podjetja UTRIP, d. o. o. Celje, 21. januar 2014 Cveto Fendre cveto.fendre@guest.arnes.si

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje] Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora 15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

Microsoft Word - Met postajaLig.docx

Microsoft Word - Met postajaLig.docx Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv 1/5 1. junij - 30. junij J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu juniju 2009 je razvidna iz priložene tabele

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA/ SUBJEST OF TENDER: Predmet razpisa je svetovanje

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih

Prikaži več

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc) Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Male HE priložnosti za boljšo samooskrbo DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d. o. o. Sandi Ritlop Rogla, 7. maj 2019 1.0 SPLOŠNO 1) Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta iz decembra 2018 doseči 27 % delež

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

Microsoft PowerPoint - GenEnergija GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

Einsatzgrenzendiagramm

Einsatzgrenzendiagramm Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

Na podlagi 41

Na podlagi 41 Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK LASTNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA AEROGOR COMPACT W Kompaktna toplotna črpalka zrak/voda je postavljena na prostem Aeorogor Compact (zunanja enota). Pogosto

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

untitled

untitled 1 Plinske cenovne arbitraže in priložnosti za arbitražo v energetskem sektorju STALNA ARBITRAŽA PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE KONFERENCA SLOVENSKE ARBITRAŽE Ljubljana, 4. november 2013 Matjaž Ulčar,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Predstavitev podjetja Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije, ki uporabnikom distribucijskega omrežja dnevno

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

Male vetrne elektrarne

Male vetrne elektrarne Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation O slovenski nacionalni energetski politiki Zapuščamo čas energetskega udobja Slovenski nacionalni energetski svet - SNK WEC Franc Žlahtič Ljubljana, 13. junij 2017 O nacionalnih energetikah (politikah)

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _

Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _ POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 27 Tema: Slovenska jezera izzivi in priložnosti Referat 3: EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc 9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2: Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec

Prikaži več

Katera TOPLOTNA ČRPALKA je zame najprimernejša? Prava odločitev! Zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda? Kaj je COP - zakaj je pomemben? Koliko znaša letni

Katera TOPLOTNA ČRPALKA je zame najprimernejša? Prava odločitev! Zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda? Kaj je COP - zakaj je pomemben? Koliko znaša letni Katera TOPLOTNA ČRPALKA je zame najprimernejša Prava odločitev! Zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda Kaj je COP - zakaj je pomemben Koliko znaša letni strošek ogrevanja Nizkotemperaturna ali visokotemperaturna

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše Projekt CoolHeating Ljutomer, 30.5.2017 Rok Sunko rok@skupina-fabrika.com This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_ Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija

Prikaži več

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna

Prikaži več

Kombinacija zaščitne naprave za detekcijo tokov napake (EFI) in zaščitne naprave za preobremenitev (ETIMAT) Zazna in prekine oblok v končnih tokokrogi

Kombinacija zaščitne naprave za detekcijo tokov napake (EFI) in zaščitne naprave za preobremenitev (ETIMAT) Zazna in prekine oblok v končnih tokokrogi Kombinacija zaščitne naprave za detekcijo tokov napake (EFI) in zaščitne naprave za preobremenitev (ETIMAT) Zazna in prekine oblok v končnih tokokrogih Zaščitna naprava za detekcijo obloka AFDD+, 2-polna

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

MergedFile

MergedFile CENIK TRGOVALNE PLATFORME OPTIMTRADER PREMIUM PAKET PREMIUM paket je določen glede na mesečni obseg trgovanja.. Pri trgovanju preko platforme OptimTrader veljajo splošni pogoji poslovanja podjetja CM-Equity.

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

UDK : : Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani

UDK : : Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani UDK 621.438:621.311.238:504.054 Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani energetski postroji s plinskimi in parnimi turbinami

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - KOROSE Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - KOROSE  Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in]) Uporaba FIDIC pogodb pri projektih javno zasebnega partnerstva in pogoji pogodb za projekte na principu DBO Mag. Vekoslav Korošec Direktor Združenja za svetovalni inženiring-zsi Dan javno zasebnega partnerstva;

Prikaži več