Državni izpitni center FIZIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 27. avgust 2020 / 90 minut

Transkripcija

1 Š i f r a k a n d i d a a : ržavni izpini cener *M* JESENSKI IZPITNI ROK FIZIK Izpina pola Čerek, 7. avgus / 9 minu ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo in geomerijsko orodje. Kandida dobi lis za odgovore. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje izpine pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na lis za odgovore). Izpina pola vsebuje 35 nalog izbirnega ipa. Vsak pravilen odgovor je vreden očko. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er s konsanami in enačbami v prilogi. Rešive pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom v izpino polo ako, da obkrožie črko pred pravilnim odgovorom. Sproi izpolnie še lis za odgovore. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri kaerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z očkami. Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima srani, od ega prazno. ržavni izpini cener Vse pravice pridržane.

2 / *M* PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII,, H He vodik helij,. II III IV V VI VII 6,9 9,,8,, 6, 9, Li e N O F Ne neon 39,9 fluor 9 35,5 kisik 8 3, dušik 7 3, ogljik 6 8, bor 5 7, relaivna aomska masa simbol ime elemena vrsno ševilo berilij,3 liij 3 3,. Na Mg l Si P S l r argon 8 83,8 klor 7 79,9 žveplo 6 79, fosfor 5 7,9 silicij 7,6 aluminij 3 69,7 65, 63,5 58,7 58,9 55,8 5,9 5, 5,9 7,9 5, magnezij, narij 39, 3. K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kripon 36 3 brom 35 7 selen 3 8 arzen 33 germanij 3 9 galij 3 5 baker cink nikelj 8 6 kobal 7 3 železo 6 mangan 5 (98) krom 96, vanadij 3 9,9 ian 9, skandij 88,9 kalcij 87,6 kalij 9 85,5. Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe ksenon 5 () jod 53 () elur 5 (9) animon 5 9 kosier 5 7 indij 9 kadmij 8 paladij 6 95 P plaina 78 (8) s darmsadij rodij 5 9 ruenij 9 ehnecij 3 86 molibden 8 niobij 8 cirkonij 78 irij sroncij rubidij s a La Hf Ta W Re Os Ir Hg Tl Pb i Po Rn radon 86 asa 85 polonij 8 bizmu 83 svinec 8 alij 8 živo srebro 8 srebro 7 97 u zlao 79 (7) 5. iridij 77 (76) M meinerij 9 osmij 76 (77) renij 75 (7) volfram 7 (7) anal 73 (68) hafnij 7 (67) lanan 57 (7) barij 56 (6) cezij 55 (3) 6. Rg Fr Ra c Rf b Sg h Hs rengenij hassij 8 bohrij 7 seaborgij 6 dubnij 5 ruherfordij akinij 89 radij 88 francij (5) Lananoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu luecij 7 (6) ierbij 7 (59) ulij 69 (58) erbij 68 (57) holmij 67 (5) disprozij 66 (5) erbij 65 (7) gadolinij 6 (7) evropij 63 (3) samarij 6 () promeij 6 (37) neodim 6 38 prazeodim 59 3 cerij 58 3 kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr lavrencij 3 nobelij mendelevij fermij einseinij 99 kalifornij 98 berkelij 97 curij 96 americij 95 pluonij 9 nepunij 93 uran 9 proakinij 9 orij 9

3 Konsane in enačbe *M3* 3/ srednji polmer Zemlje rz 637 km ežni pospešek g 9,8 m s 8 hiros svelobe c 3, m s 9 osnovni naboj e,6 s 6 vogadrovo ševilo N 6, kmol 3 splošna plinska konsana R 8,3 J kmol K graviacijska konsana G 6,67 N m kg elekrična (influenčna) konsana 8,85 s V m 7 magnena (indukcijska) konsana V s m 3 olzmannova konsana k,38 J K 3 5 Planckova konsana h 6,63 J s, ev s 8 Sefanova konsana 5,67 W m K 7 poenoena aomska masna enoa mu u,665 kg 93,9 MeV/ c lasna energija aomske enoe mase mc u 93,9 MeV 3 masa elekrona me 9,9 kg u/83,5 MeV/ c masa proona mp =,676 kg =,78 u = 938,7 MeV/ c masa nevrona mn =,6793 kg =,866 u = 939,566 MeV/ c Gibanje x x v s v xx a v v v a v v ax v o = r o v ar r P perforiran lis Sila z r g( r) g r mm F G r 3 r kons. F kx F ps F kf F G n gv F ma mv F G M rf sin p gh 7 7 Energija Fs Fs cos W mv k Wp mgh W kx pr P Wk Wp Wpr p V

4 / *M* Elekrika I e ee F F ee r e U Es e E e S e U l S We U e U RI l R S U P ef U I ; Ief UI Toploa n m M pv N N nrt l l T V VT Q W Q cmt Q qm W 3 kt Q P P S T l j P S j T Magneizem F Il F Il sin F ev I r NI l M NIS sin Φ S cos Ui i lv U S sin U i L I W LI m U U N N Opika c n c sin c sin c f a b s b p a n n Nihanje in valovanje x x sin v x cos a x sin c dsin j m k l g L N P r v c v c c Fl m sin c v Moderna fizika Wf h Wf i Wk W f W n W mc / NN Ne ln / N

5 *M5* 5/. Z isim ravnilom izmerimo debelino riževega zrna, premer kovanca in višino mize. bsoluna napaka je pri vseh merivah enaka. Kaera rdiev je pravilna? ebelina riževega zrna je izmerjena z najmanjšo relaivno napako. Premer kovanca je izmerjen z najmanjšo relaivno napako. Višina mize je izmerjena z najmanjšo relaivno napako. Vse dolžine so izmerjene z enako relaivno napako, saj smo uporabili isi merilnik.. Na vznožje ekočih sopnic, ki se gibljejo navzgor s hirosjo, m s, sopi pešec. V isem renuku začne od zgoraj po isih sopnicah navzdol eči drugi pešec s hirosjo, 5 m s glede na sopnice. Kje se srečaa, če je dolžina sopnic 5 m? Srečaa se 5, m od vznožja sopnic. Srečaa se na sredini sopnic. Srečaa se m od vznožja sopnic. Ne srečaa se. 3. Slika kaže padajoče elo ob dveh različnih časih. Kaero količino lahko predsavlja puščica na sliki, če je zračni upor zanemarljiv? Hiros. Pospešek. Odmik od začene lege. Gibalno količino.. Kaera enačba pravilno podaja zvezo med frekvenco kroženja in obodno hirosjo v? r v v r v r vr 5. Kaera rdiev je Hookov zakon? Razezek vzmei je neodvisen od sile. Razezek vzmei je sorazmeren s silo. Razezek vzmei je obrano sorazmeren s silo. Razezek vzmei je sorazmeren s kvadraom sile.

6 6/ *M6* 6. Na okrogli plošči, ki se lahko vri brez renja okrog vodoravne osi skozi središče plošče, je na eni srani obešena uež, na drugi srani pa delujemo na ploščo s silo F ako, da je plošča v ravnovesju. Maso ueži povečamo. Kaera sprememba bi lahko ponovno omogočila ravnovesje plošče v isi legi? Silo F povečamo, prijemališča in smeri ne spreminjamo. Z enako veliko silo F delujemo v isi očki bolj vodoravno. Prijemališče sile premaknemo v očko, velikosi in smeri sile ne spremenimo. Prijemališče sile premaknemo v očko, velikosi in smeri sile ne spremenimo. os 7. Kaeri dve količini sa pri vsakem premem gibanju elesa enako usmerjeni (imaa enak predznak)? Hiros in pospešek. Hiros in lega. Pospešek in rezulana sil. Masa in čas. 6, kg, masa Lune je 8. Masa Zemlje je graviacijski sili med Zemljo in Luno? Zemlja privlači Luno z večjo silo kakor Luna Zemljo. Luna privlači Zemljo z večjo silo kakor Zemlja Luno. Zemlja privlači Luno z enako veliko silo kakor Luna Zemljo. Zemlja privlači Luno z večjo silo, kakor Luna odbija Zemljo. 7,3 kg. Kaeri odgovor pravilno primerja 9. Med kaerim pojavom se elesu ne bo spreminjala gibalna količina? Telo se giblje premo enakomerno. Sunek rezulane sil na elo je različen od nič. Telo enakomerno kroži. Telo prilei na oviro in se z enako veliko hirosjo od nje odbije.. ve elesi iz mirovanja poisnemo z enako rezulano sil v enako dolgem časovnem inervalu. Na koncu imaa elesi enako kineično energijo. Kaera izjava o njunih masah sledi iz opisa? Masa prvega elesa je manjša od mase drugega elesa. Masi obeh eles sa enaki. Masa prvega elesa je večja od mase drugega elesa. Za odgovor nimamo dovolj podakov. F

7 *M7* 7/. Uež visi na vzmei in miruje v očki. Iz e lege uež nekoliko privzdignemo v očko. Pri em se prožnosna energija zmanjša za J, poencialna pa poveča za 5, J. Iz lege uež spusimo. Upor je zanemarljiv. Kolikšna je kineična energija ueži, ko se ponovno vrne v očko? J 3, J 5, J 7, J. Poapljač z maso 7 kg med poopom iz poapljaške jeklenke diha zrak. Polna jeklenka izpodrine 9 l vode. Med poopom poapljač podiha,5 kg zraka. Za koliko se spremeni sila vzgona na jeklenko od začeka do konca poopa? Gosoa vode je, kg l., N 5 N 9 N 87 N 3. Plin lačimo v jeklenko do laka, ki je -kra večji od zunanjega laka. Kolikšna je gosoa plina v 3 jeklenki, če je njegova gosoa zunaj jeklenke enaka, kg m? Temperaura plina v jeklenki je enaka emperauri okolice., kg m 3 g m 3 kg m 3 Za izračun manjka kilomolska masa plina.. Na diagramu pv je prikazana sprememba sanja mola plina. Kaera izjava o začeni in končni emperauri je pravilna? Temperaura v sanju je manjša od emperaure v sanju. Temperaura v sanju je enaka emperauri v sanju. Temperaura v sanju je večja od emperaure v sanju. Za primerjavo emperaur v sanjih in je premalo podakov. 5. Kaj je enoa za oploo? Joule. Kelvin. Kilogram. Wa. p bar 3 8 V l

8 8/ *M8* 6. Toploni sroj deluje z znanim izkoriskom. elovanje oplonega sroja se spremeni ako, da se v eni krožni spremembi oddano delo zmanjša, dovedena oploa in dovedeno delo pa osanea enaka. Kaj se zgodi z izkoriskom oplonega sroja? Izkorisek oplonega sroja se poveča. Izkorisek oplonega sroja osane enak. Izkorisek oplonega sroja se zmanjša. Za odgovor ni dovolj podakov. 7. Zakaj je neko elo elekrično nevralno? Ker so gradniki aomov v elesu nevralni. Ker so v jedrih aomov v elesu nevroni. Ker je ševilo elekronov v elesu enako ševilu proonov. Ker v elesu ni nobenega delca z nabojem. 8. Točkasi nabii delci so razporejeni v ogliščih kvadraa, kakor kaže slika. Narisana je rezulana elekričnih sil na delec. Kakšna so razmerja med velikosmi nabojev osalih delcev? Naboja delcev in 3 sa enaka in vsak zase večja od velikosi naboja na delcu. Naboja delcev in 3 sa enaka in vsak zase manjša od velikosi naboja na delcu. Naboji delcev, 3 in so po velikosi enaki. Naboj delca je večji od naboja delca Slika kaže pe upornikov, ki so priključeni na vir napeosi. Vsak upornik ima upor. Kolikšen je nadomesni upor ega vezja? 5 83 R R5 R R. Telo smo 5 min greli z elekričnim grelnikom, ki je bil priključen na napeos 3 V, skozenj pa je ekel ok,. ese odsokov oploe, ki jo odda grelnik, se je izgubilo v okolici. Koliko oploe je elo prejelo? 8 kj 5 kj J 5 J U 3 R 3

9 *M9* 9/. V bližino paličasega magnea posavimo žico, po kaeri eče elekrični ok proi magneu, kakor kaže slika. V kaeri smeri deluje magnena sila na žico? Iz ravnine lisa. V ravnino lisa. V smeri elekričnega oka. Na žico ne deluje magnena sila.. Tuljava in upornik sa vzporedno priključena na vir enosmerne napeosi. Kaj se zgodi z napeosjo na uljavi in s okom skozi upornik ik za em, ko vir napeosi odklopimo? Napeos na uljavi in ok skozi upornik sa različna od nič. Napeos na uljavi in ok skozi upornik sa enaka nič. Napeos na uljavi je nič in ok skozi upornik je neskončen. Napeos na uljavi je neskončna in ok skozi upornik je nič. 3. Kaj kaže slika? Sesavo volmera. Vir napeosi in porabnik. Žarnico. Elekrični nihajni krog.. Prikazani so grafi odmika nihala v odvisnosi od časa za širi nihala. V kaerem primeru je frekvenca nihala največja? x cm 8 8 x cm 8 8,,8,,6,,8,,6 s s x cm 8 8 x cm 8 8 N S I,,8,,6,,8,,6 s s

10 / *M* 5. Gugalnica je zgrajena iz lahkega sedeža in dveh lahkih prožnih vrvi. Ko na gugalnico sede orok, se vsaka vrv podaljša za 5 cm. Kaj se zgodi z nihajnim časom gugalnice, če oroku med guganjem v roke damo še kužka? Predposavie, da se dolžina vrvi po em, ko ima orok kužka v roki, ne spreminja več. Nihajni čas se ne spremeni. Nihajni čas se podaljša. Nihajni čas se skrajša. Ni dovolj podakov. 6. Kaera izjava o nedušenem soječem valovanju na sruni je pravilna? Hiros valovanja je enaka nič. mpliuda nihanja posameznih delov srune se ne spreminja. Odmik srune od ravnovesne lege je lahko nič samo v vozlih. Valovna dolžina valovanja je enaka polovici valovne dolžine poujočega valovanja z enako frekvenco in hirosjo. 7. Opazujemo valovanje na vodni gladini, ki ga usvarjaa dva izvira krožnega valovanja, ki nihaa enako. Kako se spremeni nihanje gladine v izbrani očki, če izvira malo razmaknemo? Spremeni se frekvenca nihanja Spremeni se ampliuda nihanja. Spremeni se valovna dolžina nihanja. Spremeni se nihajni čas nihanja. 8. V kaeri del elekromagnenega spekra sodi valovanje z valovno dolžino m? Sevanje gama. Vidna sveloba. Infrardeča sveloba. Radijsko valovanje. 9. Na zaslonu opazujemo inerferenčni vzorec laserske svelobe, ki prehaja skozi dve ozki reži. Kaj se zgodi z vzorcem, če reži oddaljimo od zaslona? Valovna dolžina svelobe v vzorcu se poveča. Valovna dolžina svelobe v vzorcu se zmanjša. Razdalja med sosednjimi oslabivami se zmanjša. Razdalja med sosednjimi oslabivami se poveča.

11 *M* / 3. Opazujee osebo z očali in rob obraza vidie za očali ožji ko brez očal. Kaera očala nosi oseba? Očala, kaerih leče so na sredini debelejše ko na robu. Očala, kaerih leče so na sredini anjše ko na robu. Očala brez sekel. Očala za daljnovidne. 3. Kolikšna je kilomolska masa soli (narijev klorid), če 9,6 g soli vsebuje 3 g mol 35 g mol 58 kg kmol 58 kg mol 3. Kolikšna je valovna dolžina svelobe, kaere fooni imajo po, ev energije? nm, nm, mm, PHz 33. Iz česa je sesavljeno jedro evropija 5 63 Eu? Iz 63 proonov in 5 nevronov. Iz 63 elekronov in 63 proonov. Iz 63 nevronov in 89 proonov. Iz 63 proonov in 89 nevronov. 3. Kaj je verižna jedrska reakcija? Reakcija cepive jeder, pri kaeri cepiveni produki (nevroni) vorijo verigo. 3, narijevih ionov? Reakcija zlivanja jeder, pri kaeri se nevroni zlivajo v proone, i v elekrone in ako naprej. Reakcija cepive jeder, pri kaeri nekaeri cepiveni produki sprožijo cepiev novih jeder. Reakcija zlivanja jeder, pri kaeri nevroni sprožijo zlivanje elekronov. 35. Kaj od našeega je glavni vir energije v zvezdah? Oksidacija. epiev jeder. Zlivanje jeder. Graviacijsko sesedanje.

12 / *M* Prazna sran