M

Transkripcija

1 Š i f r a k a n d i d a a : ržavni izpini cnr *M44* JESENSKI IZPITNI ROK FIZIK Izpina pola Pk, 9. avgus 4 / 9 minu ovoljno gradivo in pripomočki: Kandida prins nalivno pro ali kmični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilčk, računalo brz grafičnga zaslona in možnosi računanja s simboli r gomrijsko orodj. Kandida dobi lis za odgovor. Priloga s konsanami in načbami j na prforiranm lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo prbri a navodila. N odpiraj izpin pol in n začnjaj ršvai nalog, doklr vam nadzorni učilj ga n dovoli. Prilpi kodo oziroma vpiši svojo šifro (v okvirčk dsno zgoraj na j srani in na lis za odgovor). Izpina pola vsbuj 35 nalog izbirnga ipa. Vsak praviln odgovor j vrdn očko. Pri ršvanju si lahko pomaga s podaki iz priodnga sisma na srani r s konsanami in načbami v prilogi. Ršiv, ki jih piši z nalivnim prsom ali s kmičnim svinčnikom, vpisuj v izpino polo ako, da obkroži črko prd pravilnim odgovorom. Sproi izpolni š lis za odgovor. Vsaka naloga ima samo n praviln odgovor. Nalog, pri karih bo izbranih vč odgovorov, in njasni popravki bodo ocnjni z očkami. Zaupaj vas in v svoj zmožnosi. Žlimo vam vliko uspha. Ta pola ima 6 srani, od ga 4 prazn. RI 4

2 /6 *M44* PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII, 4, H H vodik II III IV V VI VII 6,94 9,,8, 4, 6, 9, liij 3 3, narij 39, kalij 9 85,5 rubidij czij 55 (3) francij 87 brilij 4 4,3 magnzij 4, kalcij 87,6 sroncij barij 56 (6) radij 88 45, skandij 88,9 irij lanan 57 (7) akinij 89 47,9 ian 9, cirkonij 4 78 hafnij 7 (67) ruhrfordij 4 rlaivna aomska masa simbol im lmna vrsno švilo Li N O F N Na Mg l Si P S l r 5,9 vanadij 3 9,9 niobij 4 8 anal 73 (68) dubnij 5 5, krom 4 96, molibdn 4 84 volfram 74 (7) saborgij 6 54,9 mangan 5 (98) hncij rnij 75 (7) bohrij 7 55,8 žlzo 6 runij 44 9 osmij 76 (77) hassij 8 58,9 K a Sc Ti V r Mn F o Ni u Zn Ga G s S r Kr kobal 7 3 rodij 45 9 iridij 77 (76) M minrij 9 58,7 niklj 8 6 paladij P plaina 78 (8) s darmsadij 63,5 65,4 bakr cink Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb T I X s a La Hf Ta W R Os Ir Hg Tl Pb i Po Rn Fr Ra c Rf b Sg h Hs srbro u zlao 79 (7) Rg rngnij kadmij 48 živo srbro 8 bor 5 7, aluminij 3 69,7 galij 3 5 indij 49 4 alij 8 ogljik 6 8, silicij 4 7,6 grmanij 3 9 kosir 5 7 svinc 8 dušik 7 3, fosfor 5 74,9 arzn 33 animon 5 9 bizmu 83 kisik 8 3, žvplo 6 79, sln 34 8 lur 5 (9) polonij 84 fluor 9 35,5 klor 7 79,9 brom 35 7 jod 53 () asa 85 hlij, non 39,9 argon 8 83,8 kripon 36 3 ksnon 54 () radon 86 4 crij 58 3 orij 9 4 prazodim 59 3 proakinij 9 44 nodim 6 38 uran 9 (45) promij 6 (37) npunij 93 5 samarij 6 (44) pluonij 94 5 Lananoidi Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu vropij 63 (43) kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr amricij gadolinij 64 (47) curij rbij 65 (47) brklij disprozij 66 (5) kalifornij holmij 67 (5) insinij rbij 68 (57) frmij 69 ulij 69 (58) mndlvij 73 irbij 7 (59) noblij 75 lucij 7 (6) lavrncij 3

3 *M443* 3/6 Konsan in načb srdnji polmr Zmlj rz 637 km žni pospšk g 9,8 m s 8 hiros svlob c 3, m s osnovni naboj vogadrovo švilo 9,6 s 6 N 6, kmol 3 splošna plinska konsana R 8,3 J kmol K graviacijska konsana lkrična (influnčna) konsana magnna (indukcijska) konsana G 6,67 N m kg 8,85 s V m 7 4 V s m 3 olzmannova konsana k,38 J K 34 5 Planckova konsana h 6,63 J s 4,4 V s 8 4 Sfanova konsana 5,67 W m K ponona aomska masna noa lasna nrgija aomsk no mas masa lkrona masa proona masa nvrona 7 mu u,6654 kg 93,494 MV/ c u mc 93,494 MV 3 m 9,9 kg u/83,5 MV/ c 7 mp =,676 kg =,78 u = 938,7 MV/ c 7 mn =,67493 kg =,866 u = 939,566 MV/ c Gibanj s s v v sv a v v a v v as v o = r o v ar r s s sin v s cos a s sin Sila r g( r) g r z mm F G r r 3 F kons. ks F ps F kf F G n gv F ma mv F G M rf sin p gh Enrgija Fs Fs cos W mv k Wp mgh W ks pr P = W + W + W p V k p pr P prforiran lis

4 4/6 *M444* Elkrika I F 4 F E r U Es E S U l W U S U RI l R S U P f U I ; If UI Magnizm F Il F Il sin F v I r NI l M NIS sin Φ S cos Ui i lv U S sin U i L I W LI m U U N N Nihanj in valovanj c dsin j m k l g L N P 4 r v c v c c Fl m sin c v Toploa Opika Modrna fizika n m M pv N N nrt l l T V VT Q W Q cmt Q qm c n c sin c sin c f a b s b p a n n Wf h Wf i Wk W f W n W mc / NN N ln / W 3 kt N Q P P S T l j P S j T 4

5 *M445* 5/6. Kolikšna j masa nga mililira vod? Gosoa vod j kg g mg g 3 3, kg m.. Pilo v, da njgov višinomr kaž nadmorsko višino l na 5 % naančno. Najmanj karo višino mora kazai višinomr, da bo zagoovo prll 3 m visoko goro? 5 m 95 m 35 m 35 m 3. Kari graf lg v odvisnosi od časa opisuj gibanj, na koncu karga j po, ki jo opravi lo, najvčja? Eno na vsh grafih so nak. 4. Za poovanj iz kraja v km oddaljni kraj in nazaj imamo dv možnosi. Prvi vlak plj iz smri v s povprčno hirosjo 9 km h in nazaj s povprčno hirosjo km h. rugi vlak ima v smri iz v povprčno hiros 7 km h, nazaj pa 3 km h. Kari vlak naj izbrmo, da bomo čim manj časa poovali? Prvi. rugi. Ni pommbno. J prmalo podakov. 5. Marko iz sojčga položaja počpn in obmiruj v počpu. Kari graf najbolj prikazuj hiros njgovga žišča od začka prmikanja do rnuka, ko dosž v počpu najnižjo lgo? v v v v

6 6/6 *M446* 6. Tlo kroži nakomrno z obhodnim časom 3 s. Kolikšn j polmr krožnic, po kari kroži lo? 3 s 3 m 3 m s Ni dovolj podakov. 7. Sili F 5 N in F 5 N sa pravokoni druga na drugo (gl. sliko). Kari od širih črkano? narisanih vkorjv ( F, F, F, F ) prdsavlja silo F F F F F F F F F F F F 8. Po vodoravni podlagi s giblja dv kocki ako, da včjo kocko poiskamo, kakor kaž slika. Kari odgovor pravilno opisuj silo, ki povzroča gibanj manjš kock? Manjšo kocko poiska vlika kocka, vndar udi manjša kocka dluj na včjo z nasprono nako silo. Sili s uravnovsia in kocki s lahko giblja l s konsanno hirosjo. Na manjšo kocko dluj sila rnja, ki povzroča gibanj kock. Manjšo kocko poiska vlika kocka in s m povzroča njno gibanj. Na manjšo kocko n dluj nobna sila v smri gibanja, giblj s zao, kr j zlo lahka. 9. Zvzk držimo v rokah ako, da z obma rokama priiskamo nanj, kakor kaž slika. Zvzk miruj. Kara izjava o silah na zvzk j pravilna? Vlikos sil posamzn rok na zvzk j naka ži zvzka. Vsoa na zvzk pravokonih komponn sil rok j naka nič, vsoa z zvzkom vzpordnih komponn sil rok j naka nič. Razlika md vlikosma na zvzk pravokon in vzpordn komponn sil rok j naka ži zvzka. Vsoa sil lpnja md rokama in zvzkom j nasprono naka ži zvzka.

7 *M447* 7/6. Na lo dluj sila, kakor kaž slika. Kolikšna j vlikos navora sil gld na označno os? rf rf rf 3 rf 4 os r 4 r 3 r r F. Kaj zagoovo vlja za lsa na površju Zmlj, ki imajo nako maso? Imajo nako prosornino. Imajo nako gosoo. Imajo nako žo. Imajo nako obliko.. Enaki krogli z masama po m in manjšo kroglico z maso m posavimo, kakor kaž slika. Graviacijsko privlačno silo obh včjih krogl na manjšo kroglico označimo F. S kolikšno graviacijsko silo dluj lva krogla na manjšo kroglico? F 3 3r F 6 r r F 9 m m m F F Lva sna 3. Z avom vozimo prmo nakomrno po vodoravni csi. V nkm rnuku povčamo hiros. Gibalna količina ava s sprminja ako, kakor kaž spodnji graf. v v G Kari od odgovorov pravilno navaja časovno odvisnos rzulan sil na avo? F F F F

8 8/6 *M448* 4. Ocni sprmmbo poncialn nrgij svojga lsa, ko iz poslj vsan in s zravna. J 5 J 5 J 5 J 5. Plinu, ki ima mprauro T, lak p in prosornino V, najprj izormno podvojimo prosornino. Nao mu pri salni prosornini podvojimo lak. Kolikšna j mpraura T 3 na koncu? T3 T T3 T T 3 T Ni dovolj podakov. 6. S plinom opravimo zapordni sprmmbi in, kakor ju kaž diagram p V. Za prikazani sprmmbi vlja sprmmba sprmmba p T kons. V kons. V kons. p kons. V kons. T kons. p kons. T kons. V 7. Žlzno kocko s mprauro vržmo v vodo s mprauro. Masi kock in vod sa naki, voda j v dobro izolirani posodi z zanmarljivo oplono kapacio. Spcifična oploa vod j včja od spcifičn oplo žlza. Kaj vlja za končno mprauro T k? Tk 5 Tk 5 5 T k Tk 8. Plavalc v vodi s mprauro 6 odda v 6, minu 55 kj oplo. V kolikšnm času odda nako oplo, č ima voda mprauro? V obh primrih j povprčna mpraura pod kožo plavalca 34. 4, min 4,5 min 5, min 9, min

9 *M449* 9/6 9. Krogla z nabojm privlači kroglico z nabojm z lkrično silo F. Kolikšna j jakos lkričnga polja na msu kroglic? F E F E E F F E. Skozi žarnico č ok,5. Koliko lkronov sč skozi žarnico v, min? 8, 4, ,, 9. Širi vodnik iz is snovi primrjamo gld na njihov upor. Mr vodnikov so zbran v prgldnici. Kari od vodnikov ima najvčji upor? olžina Prmr. vodnik 5, m, mm. vodnik 5, m, mm 3. vodnik m, mm 4. vodnik m, mm. vodnik.. vodnik. 3. vodnik. 4. vodnik.. Kara slika pravilno kaž silnic magnnga polja v okolici ank žic, po kari č ok v označni smri? Vs silnic lžijo v ravnini lisa. I I I I

10 /6 *M44* 3. Po homognm magnnm polju s gibljjo pravokono na silnic proon, nvron, lkron in alfadlc. Vsi s gibljjo z nako hirosjo, razdalj md njimi pa so dovolj vlik, da s dlci md sboj n moijo. Na karga od njih dluj najvčja magnna sila? Na proon. Na nvron. Na lkron. Na alfadlc. 4. Vzmno nihalo izmaknmo iz ravnovsn lg v skrajno lgo in ga spusimo. Nihalo niha z nihajnim časom in ampliudo. Kolikšna j povprčna vlikos hirosi na poi od skrajn lg do prvga prhoda mirovn lg? 4 5. Graf prikazuj odmik ninga nihala v odvisnosi od časa. Najkrajši čas, v karm prid o nihalo iz n skrajn lg v drugo, j, s,4 s,8 s,9 s cm ,4,8,,6 s 6. Prd lahko vzm, ki j prirjna na sni, posavimo vozičk in ga poisnmo proi sni ako, da s vzm skrči za, cm. Vozičk nao spusimo in opazujmo njgovo gibanj do rnuka, ko s prmakn ako dalč, da vzm ni vč skrčna. Poskus ponovimo nao š s žjim vozičkom. Kari graf lg v odvisnosi od časa pravilno prikazuj gibanj obh vozičkov? S polno čro j prikazano gibanj lažjga vozička, s črkano pa žjga. 7. Kara izjava najbolj pojasni, zakaj s nino nihalo, ki ga izmaknmo iz ravnovsn lg, po nkm času usavi? Mhanska nrgija nihala s zmanjša, pri m pa osan nrgija okolic nsprmnjna. Mhanska nrgija nihala s sprmni v noranjo nrgijo okolic. Mhanska nrgija nihala s sprmni v noranjo nrgijo nihala in okolic. Mhanska nrgija nihala osan vs čas naka, nihalo s usavi zao, kr nanj dluj ža.

11 *M44* /6 8. Ravno valovanj na vodni gladini s širi na območj, kjr pouj hirj. Na sliki j mja md srdsvoma označna črkano. Kara rdiv usrza opisanmu prhodu valovanja v drugo srdsvo? Valovna dolžina s povča in lomni ko j včji od vpadnga. Valovna dolžina s povča in lomni ko j manjši od vpadnga. Valovna dolžina s zmanjša in lomni ko j včji od vpadnga. Valovna dolžina s zmanjša in lomni ko j manjši od vpadnga. 9. Žark svlob pad na srdino sransk ploskv skln kock, kakor kaž slika. Lomni kvocin skla j,5 in zraka,. Mjni ko popolnga odboja pri prhodu žarka iz skla v zrak j 4. Kari pojav opazimo na spodnji ploskvi kock? Lom svlob, saj žark prhaja iz skla sp v zrak. Popolni odboj, saj j vpadni ko včji od mjnga koa popolnga odboja. Uklon svlob, kr s svloba širi po kocki počasnj kakor v zraku. Zrak 45 Sklo Odboj in lom svlob, kr s dl svlob odbij in dl pouj naprj v zrak. 3. Mikrovalovna pčica ogrva hrano z lkromagnnimi valovi valovn dolžin cm. Kolikšna j nrgija foonov ga valovanja? 5 V V 9 V 6 V 3. om prid md dvma nrgijskima sanjma z izsvanjm ali absorpcijo foona. izsvanjm ali absorpcijo lkrona. razpadom alfa. jdrsko cpivijo. 3. Kara izjava najbolj opiš misijsk spkr plinov, ki jih opazujmo s spkromrom? Emisijski spkr plina ssavlja svlo ozadj, na karm so mn čr. Emisijski spkr plina ssavlja mno ozadj, na karm so svl čr. Emisijski spkr plina ssavlja nakomrno ozadj, na karm so svl in mn čr. Emisijski spkr plina ssavlja svlo območj, karga svlos j najvčja na srdini.

12 /6 *M44* 33. Ionizacijska nrgija vodika j 3,6 V. Valovna dolžina svlob, ki jo izsva vodikov aom pri prhodu md vzbujnima sanjma, j vdno včja od prmra aoma. vdno nako vlika, kakor j prmr aoma. vdno manjša od prmra aoma. včja ali pa manjša od aoma, odvisno od sanj, md karimi aom prhaja. 34. Nko aomsko jdro ssavlja 5 proonov in 6 nvronov. Kari od odgovorov najbolj izraža lasno nrgijo ga jdra (nrgijo, ki usrza masi jdra)? GV 5 GV 6 GV GV 35. V karm od odgovorov sa navdni razdalji najbolj podobnih vlikosi? razdalja Zmlja Sonc polmr Zmlj razdalja Uran Sonc vlikos Osončja razdalja Zmlja Sonc vlikos Galaksij vlikos Galaksij vlikos vsolja

13 *M443* 3/6 Prazna sran

14 4/6 *M444* Prazna sran

15 *M445* 5/6 Prazna sran

16 6/6 *M446* Prazna sran