Izotopske raziskave vodnih virov Ljubljanskega barja
|
|
- Bernarda Černe
- pred 2 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 GEOLOGIJA 45/2, , Ljubljana 2002 Izotopske raziskave vodnih virov Ljubljanskega barja Isotopic investigations of the Ljubljansko barje water resources Janko URBANC 1 & Brigita JAMNIK 2 1 Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana 2 JP Vodovod Kanalizacija, Vodovodna c. 90, 1000 Ljubljana Klju~ne besede: Slovenija, Ljubljansko barje, podzemna voda, izotopi, kisik-18, devterij Key words: Slovenia, Ljubljana moor, groundwater, isotopes, oxygen-18, deuterium Kratka vsebina Rezultati {tudije ka ejo, da je z uporabo kombinacije izotopskih in hidrokemijskih metod mogo~e pridobiti nove hidrogeolo{ke podatke o zna~ilnostih vod v posameznih vodonosnikih Ljubljanskega barja. Nedvoumno je bilo mo no lo~iti vode, ki prihajajo v vodonosnik barja s Krimskega pogorja, od vod, ki zatekajo v vodonosnik iz Grada{~ice. Prav tako je bilo mo no prepoznati vode, ki pripadajo kra{kemu pore~ju reke Ljubljanice. Na osnovi izotopskih analiz je bila ocenjena povpre~na nadmorska vi{ina zaledij posameznih vod. V kombinaciji s kemijskimi analizami je bilo mo no pribli no oceniti dele karbonatnih kamnin v zaledju vodonosnika in opredeliti litolo{ko sestavo zaledja. Na osnovi letnih sprememb amplitude izotopskega signala je bila ocenjena tudi dinamika napajanja posameznih vodonosnikov ter starost opazovanih podzemnih in povr{inskih vod. Abstract Results of the study show that a combination of isotopic and hydrochemichal methods can be used to obtain new hydrogeological data about the properties of waters in individual aquifers of the Ljubljansko barje. An unambiguous distinction was made between waters flowing into the aquifer from the Krim mountains and waters originating in the Grada{~ica. It was also possible to identify waters deriving from the karst basin of the Ljubljanica river. The mean altitude of individual waters recharge areas was estimated on the basis of isotopic analyses. The combination with chemical analyses was used to assess the approximate share of carbonate rocks in the aquifer s recharge area and determine its lithological composition. On the basis of annual changes in the amplitude of the isotope signal, also the recharge dynamics of aquifers and the age of observed ground and surface waters were estimated. Uvod Z izotopskimi raziskavami podzemnih vod Ljubljanskega barja smo eleli pridobiti podatke o izotopskih in hidrokemijskih zna- ~ilnostih podzemnih vod, izvoru posameznih vod, povpre~ni nadmorski vi{ini zaledja vodonosnikov, dinamiki obnavljanja vode v vo- donosnikih in starosti vod ter intenzivnosti vpliva povr{inskih vod na podzemne vode. Ljubljansko barje je v hidrogeolo{kem smislu dokaj kompliciran sistem. Tu najdemo ve~ vodonosnikov. Holocenski vodonosnik v ju nem delu barja tvorijo prodni zasipi Borovni{~ice, I{ke v severnem delu pa prodni zasip Grada{~ice. Pod holo-
2 590 Janko Urbanc & Brigita Jamnik censkim vodonosnikom se nahajata zgornji in spodnji pleistocenski vodonosnik, oba sta med seboj lo~ena s slabo prepustnimi glinastimi sedimenti. V podlagi je vodonosnik v karbonatnih kamninah, triasnih in jurskih dolomitih in apnencih. Izotopska sestava kisika v povr{inskih vodah Slika 1 prikazuje povpre~no izotopsko sestavo kisika v opazovanih povr{inskih vodah in izvirih. Iz slike je razvidno, da so s te jim kisikovim izotopom 18 O najbolj osiroma{eni potok na Rakitni, I{ka in I ica. Tak{en rezultat je posledica vi{inskega izotopskega efekta, saj omenjeni vodotoki odvodnjavajo Krimsko Rakitni{ko planoto, ki v najvi{jem delu dose e nadmorsko vi{ino preko 1100 m. Na osnovi izvedenih meritev zna{a povpre~na izotopska sestava potoka na Rakitni - 9,4, I{ke -9,2 in I ice -9,1. Na osnovi teh rezultatov lahko sklepamo, da je povpre~na nadmorska vi{ina zaledja vseh vod dokaj podobna. Bolj pozitivne vrednosti d 18 O smo zabele- ili pri Grada{~ici, njena povpre~na vrednost d 18 O zna{a -8,6. Grada{~ica ima nekoliko ni jo povpre~no nadmorsko vi{ino zaledja, kar se zaradi vi{inskega izotopskega efekta odra a tudi v njeni izotopski sestavi kisika. Iz razlike v izotopske sestavi lahko ocenimo, da razlika v srednji nadmorski vi{ini zna{a okoli 200 m. Izrazito pozitivne vrednosti d 18 O bele imo pri potoku v Mostecu, njegova povpre~na izotopska sestava zna{a -8,1. Nadmorska vi{ina zaledja tega potoka ve~inoma ne presega niti 400 m. Ocenjujemo, da ima potok v Mostecu podobne izotopske zna~ilnosti kot vode, ki se infiltrirajo na obmo~ju Ljubljanskega barja, in da ga lahko uporabimo kot izotopski reper za ocenjevanje povpre~ne nadmorske vi{ine podzemnih vod na obmo~ju Ljubljanskega barja. Izotopska sestava kra{kih izvirov na ju - nem obrobju Ljubljanskega barja se giblje med -8,7 in -8,9. Povpre~na izotopska sestava Ljubljanice v toku dosedanjih opazovanj zna{a -8,3, torej je tudi Ljubljanica izrazito obogatena s te jim kisikovim izotopom. Najbolj pozitivne vrednosti d 18 O smo zabele ili pri potoku Curnovec. Pri tem potoku so bile v poletnem ~asu zabele ene celo vrednosti okoli -6, kar pripisujemo evaporitnemu izotopskemu efektu zaradi njegovega po~asnega toka. Zaradi evaporitnega izotopskega efekta Curnovca torej ne smemo upo- {tevati kot reprezentativnega za ugotavljanje izotopskih zna~ilnosti obravnavanih vod. Slika 1: Povpre~na izotopska sestava kisika v povr{inskih vodah obmo~ja Ljubljanskega barja
3 Izotopske raziskave vodnih virov Ljubljanskega barja 591 Slika 2: Povpre~na izotopska sestava kisika v holocenskem vodonosniku Izotopska sestava holocenskega vodonosnika Vodonosnika v holocenskih plasteh sta razvita na ju nem delu Barja (I{ki vr{aj) in na severnem delu ob Grada{~ici (prva prodna plast). Izotopska sestava kisika v opazovanih vodah iz holocenskega vodonosnika je prikazana na sliki 2. V piezometrih IŠ-6pl, IŠ-7 in IŠ-8, ki si sledijo od juga proti severu, lahko opazujemo postopno nara{~anje vrednosti d 18 O: povpre- ~na izotopska sestava kisika v piezometru IŠ-6pl zna{a -9,1, v piezometru IŠ-8 pa -8,6. Ker ima I{ka povpre~no izotopsko sestavo -9,2, lahko sklepamo, da se v piezometru IŠ-6pl pojavlja prete no voda I{ke, ki se proti severu v vse ve~jem dele u me{a z vodo iz lokalnih padavin, ki so zaradi ni je nadmorske vi{ine obogatene s te jim kisikovim izotopom. Tudi voda iz vodnjakov V-1 in V-7 je po izotopski sestavi dokaj blizu I{ki, zato tudi v v tem primeru lahko pri~akujemo prevladuje~i dele vode I{ke. Vrtine V-9, V-10, V- 12 in V-13 so zopet bolj obogatene s te jim kisikovim izotopom, vzrok je verjetno isti kot pri piezometrih IŠ-7 ter IŠ-8, in sicer vpliv lokalno infiltriranih padavin, ki so zaradi vi{inskega izotopskega efekta obogatene s te jim kisikovim izotopom. Piezometri ob deponiji komunalnih odpadkov Barje (DBP-2, DBP-4, DBP-5, DBP- 6 in DBP-9) imajo povpre~no izotopsko sestavo kisika ve~inoma okoli -8,8. Ker ima Grada{~ica srednjo izotopsko sestavo okoli -8,7, lahko domnevamo, da je v teh vrtinah voda, ki se prete no napaja iz Grada{~ice. Zgornji pleistocenski vodonosnik Povpre~ne vrednosti izotopske sestave kisika v vodah iz zgornjega pleistocenskega vodonosnika so prikazane na sliki 3. Na njej vidimo, da imajo najbolj negativne vrednosti d 18 O vrtine I{-6gl, OP-2 Pe{~enk ter PB-2gl. Iz prikazanih vrednosti lahko sklepamo, da gre pri teh vodah za prevladovanje vi{inskih dotokov s pogorja Krima, za katere je zna~ilno osiroma{enje s te jim kisikovim izotopom. Izotopska sestava vod iz preostalih vrtin (PB-6gl, Vd-4gl, DBG-2, DBG-4, DBG-5, DBG-6, DBG-9 in PB-4 Kolezija) je blizu vrednostim, ki so zna~ilne za Grada{~ico (med -8,6 in -8,9 ), zato lahko sklepamo, da gre v teh vrtinah za prevladovanje infiltrirane Grada{~ice. O tem nas prepri~uje tudi podobnost letnega izotopskega signala teh vod izotopskemu signalu Grada{~ice. V vrtinah G-12 in PB-1 opazujemo v primerjavi z izotopsko sestavo Grada{~ice nekoliko ve~je osiroma{enje s te jim kisikovim izotopom. Oblika ~asovne serije izotopskega signala v teh dveh vrtinah se razlikuje tako od signala Grada{~ice kot tudi od I{ke. Bolj negativne vrednosti d 18 O si razlagamo tako, da v vodonosniku prihaja do me{anja vode iz Grada{~ice z vodami, ki prihajajo s Krima.
4 592 Janko Urbanc & Brigita Jamnik Slika 3: Povpre~na izotopska sestava kisika v zgornjem pleistocenskem vodonosniku Slika 4: Povpre~na izotopska sestava kisika v spodnjem pleistocenskem vodonosniku Spodnji pleistocenski vodonosnik Vode iz spodnjega pleistocenskega vodonosnika so od vseh obravnavanih vod v povpre~ju najbolj osiroma{ene s te jim kisikovim izotopom. Povpre~ne izotopske sestave vod, ki izhajajo iz spodnjega pleistocenskega vodonosnika se gibljejo v intervalu med -9,2 in -9,5. Iz tega lahko sklepamo, da v spodnji pleistocenski vodonosnik dotekajo vode z najvi{jih predelov krimskega pogorja, kjer so zaradi vi{inskega izotopskega efekta padavine najbolj osiroma{ene z 18 O. Rezultati ka ejo, da se podzemna voda v spodnjem pleistocenskem vodonosniku pretaka pod Ljubljanico proti severu brez pomembnej{ih vplivov s povr{ja oziroma vi{je le e~ih vodonosnih struktur.
5 Izotopske raziskave vodnih virov Ljubljanskega barja 593 Razmerje med izotopsko sestavo kisika ter koncentracijo karbonatov Vsebnost v vodi raztopljenih karbonatov, predvsem kalcijevega in magnezijevega karbonata, je ve~inoma odvisna od dveh dejavnikov: dele a karbonatnih kamnin v zaledju vodonosnika ter parcialnega tlaka CO 2 v tleh, ki pa je odvisen od klimatskih in vegetacijskih zna~ilnosti obmo~ja napajanja vodonosnika. Znano je, da imajo vode z vi{- jimi zaledji zaradi ni jega talnega parcialnega tlaka CO 2 obi~ajno manj{o karbonatno trdoto od vod, pri katerih je zaledje ni je. Z vi{jo nadmorsko vi{ino so padavine ve- ~inoma vse bolj osiroma{ene s te jim kisikovim izotopom, kar opisujemo kot vi{inski izotopski efekt. V povpre~ju zna{a vi{inski izotopski efekt na kisiku-18 okoli 0,3 na vsakih 100 m vi{inske razlike. Vi{inski izotopski efekt je v hidrogeolo{kih raziskavah zelo uporaben, saj z njim lahko opredelimo pribli ne nadmorske vi{ine zaledij posameznih vodonosnikov. Graf Ca d 18 O (slika 5) nam torej prikazuje vode po dveh parametrih, ki sta oba v dolo~eni povezavi z nadmorsko vi{ino zaledja vodonosnika: vode z vi{jih obmo~ij bodo imele zaradi vi{inskega izotopskega efekta bolj negativne d 18 O vrednosti ter ni jo kabonatno trdoto kot vode z ni jih obmo~ij. Ni jo karbonatno trdoto bomo izmerili tudi pri vodah, v katerih zaledjih je manj{i dele karbonatnih kamnin. Iz slike 5 je razvidno, da rezultate analiz v grobem lahko razvrstimo v dve glavni skupini. Prvo skupino (A) tvorijo vode, ki imajo v povpre~ju najvi{je koncentracije HCO 3 oziroma najvi{jo karbonatno trdoto ob dokaj- {nji osiroma{enosti vode z izotopom 18 O. Za te vode lahko sklepamo, da je njihovo zaledje zgrajeno prakti~no izklju~no iz karbonatnih kamnin, bodisi apnencev bodisi dolomitov. Glede na geolo{ke razmere okrog Ljubljanskega barja lahko sklepamo, da te vode dotekajo z {ir{ega obmo~ja Krima oziroma Rakitni{ke planote. V skupino karbonatnih vod z najve~jo srednjo nadmorsko vi{ino zaledja uvr{~amo torej prakti~no vse vode iz vodnjakov vodarne Brest, ki zajemajo vodo v spodnjem pleistocenskem vodonosniku: I{-4 gl, A-1gl, A-2gl. Vode s podobnimi hidrokemijskimi karakteristikami najdemo tudi v vrtini B-1 ob Curnovcu ter v 346 m globoki vrtini Tb-3, ki zajema vodo iz dolomita v podlagi. V to skupino uvr{~amo tudi potok I{ko ter vode holocenskega vodonosnika I{kega vr{aja: I{-6pl, V-1 in V-9. V drugi skupini (B) so vode, katerih karbonatna trdota je ob enaki izotopski sestavi kisika v povpre~ju ni ja pribli no za polovico, kar ka e na manj{i dele karbonatnih kamnin v zaledju. V tej skupini se nahaja ( ) Slika 5: Razmerje med povpre~no izotopsko sestavo kisika in povpre~no koncentracijo kalcija v podzemnih in povr{inskih vodah Ljubljanskega barja
6 594 Janko Urbanc & Brigita Jamnik ( ) Slika 6: Razmerje med povpre~no izotopsko sestavo kisika in povpre~no konduktivnostjo vode tudi Grada{~ica oziroma Mali Graben iz ~esar bi lahko sklepali, da gre v skupini B za vode, ki se napajajo iz Grada{~ice. Do podobnih zaklju~kov lahko pridemo tudi na osnovi geolo{ke zgradbe obrobja Ljubljanskega barja. V zaledju Grada{~ice najdemo glinaste skrilavce iz karbona in perma ter grödenske pe{~enjake in skrilavce, v katerih prakti~no ni karbonatov. Karbonatno komponento v zaledju Grada{~ice pa predstavljajo skitski in anizijski apnenci ter dolomiti. Zaradi litolo{ko me{anega zaledja ima voda manj{o trdoto kot v primeru, da bi bilo obmo~je napajanja zgrajeno ve~inoma iz karbonatnih kamnin. Zelo podobno sliko dobimo tudi ob primerjavi izotopske sestave kisika v vodi ter njene konduktivnosti (slika 6). Razlika je le v tem, da je na grafu ve~je {tevilo vzor~nih mest, saj je bila konduktivnost merjena na ve~jem {tevilu vzorcev. Na sliki sta jasno vidni e prej opisani skupini vzorcev: vode iz skupine A imajo zaledje v Krimskem hribovju, vode iz skupine B pa napaja Grada{~ica. Na sliki pa je prikazana tudi dodatna skupina vod C. V njej najdemo vode, katerih zaledje je nekarbonatno, bodisi da je zgrajeno iz karbonskih in permskih glinastih skrilavcev bodisi iz barjanskih sedimentov. Zato so koncentracije karbonatov ter z njimi povezana konduktivnost teh vod nizki. Ker je zaledje teh vod v povpre~ju dokaj ni insko, so precej obogatene z izotopom 18 O. Na grafu so v skupini C prikazani rezultati potokov v Mostecu in Rudniku, ki jih uporabljamo tudi kot vi{inski izotopski reper. V to skupino uvr{~amo tudi potok Curnovec. Zahvala Zahvaljujemo se organizacijam, ki so omogo~ile izvedbo raziskovalne naloge: Mestni ob~ini Ljubljana, JP Vodovod Kanalizacija Ljubljana, JP Snaga Ljubljana ter Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port. Literatura Mencej, Z. 1988: Prodni zasipi pod sedimenti Ljubljanskega barja. Geologija 31, , Ljubljana. Pezdi~, J., Dolenec, T., Krivic, P. & Urbanc, J. 1986: Environmental isotope studies related to groundwater flow in the central Slovenian Karst region, Yugoslavia. Proceedings of 5 th International Symposium on Underground Water Tracing, , Athens. Pezdi~, J. 1998: Stable isotopes as natural tracers of the karst recharge to the tertiary clastic aquifers: A case study of the southern part of Ljubljana marsh. Acta Carsologica 27/1, , Ljubljana. Prestor, J., Tr~ek, B., Strojan, M. & Mencej, Z. 1993: Meritve in interpretacija vpliva ~rpanja podzemne vode iz globokega vodonosnika vodarne Brest na {ir{e obmo~je Ljubljanskega barja. Delovno poro~ilo, Arhiv GeoZS, {t. K-II- 30d/c-1/772, Ljubljana.
_urbanc jamnik.indd
GEOLOGIJA 50/2, 467 475, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.032 Porazdelitev in izvor nitratov v podzemni vodi Ljubljanskega polja Distribution and origin of nitrates in the groundwater of Ljubljansko
Prikaži večUntitled-53
GEOLOGIJA 45/2, 579 584, Ljubljana 2002 doi:10.5474/geologija.2002.068 Vloga nezasi~ene cone v procesu napajanja kra{kega vodonosnika The role of the epikarst zone in karst aquifer recharge processes Branka
Prikaži večuntitled
GEOLOGIJA 48/2, 281 294, Ljubljana 2005 doi:10.5474/geologija.2005.023 Ocena mo nosti zajema podzemne vode z uporabo MIKE SHE programskega orodja za hidrogeolo{ko modeliranje primer Selni{ka Dobrava Evaluation
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večUradni list RS - 63/2005, Uredbeni del
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 63 Ljubljana, ponedeljek 4. 7. 2005 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV VLADA 2794. Uredba o koncesiji
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večgeologija 52_1.indd
GEOLOGIJA 52/1, 43-48, Ljubljana 2009 doi:10.5474/geologija.2009.006 Geologija avtocestnega predora Pletovarje Geology of Pletovarje motorway tunnel (Slovenia) Tomaž BUDKOVI^1, Magda ^ARMAN 1 & Borut PETKOVŠEK
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večDiapozitiv 1
Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večDAT.:DANTE-NL-COZ-MB-2141b-Pr17_IMISIJSKI_koncno IZVAJANJE IMISIJSKEGA MONITORINGA TAL, POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU ČRPALI
DAT.:DANTE-NL-COZ-MB-2141b-Pr17_IMISIJSKI_koncno IZVAJANJE IMISIJSKEGA MONITORINGA TAL, POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU ČRPALIŠČ MARIBORSKEGA VODOVODA (Zaključno poročilo za leto
Prikaži večgeologija 52_2.indd
GEOLOGIJA 52/2, 233-240, Ljubljana 2009 doi:10.5474/geologija.2009.023 Modeliranje heterogenosti vodonosnika Ljubljanskega polja z uporabo Markovih verig in geostatistike Modelling heterogeneity of Ljubljana
Prikaži večLETNO POROČILO O PITNI VODI
LETNO POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2017 V Kamniku pod Krimom, 12.3.2018 1 / 8 Kazalo PODATKI VOODOOSKRBNEGA SISTEMA... 3 PORABA V VODOOSKRBNEM SISTEMU... 4 DOBAVA PITNE V SISTEM IZ DRUGEGA SISTEMA...
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večSpecifikacija obračuna - GoSoft
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod krak A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-17/46560 14.05.62276 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - Diploma Monica Flego
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Monica FLEGO VPLIV PADAVIN NA KONCENTRACIJO NITRATA V PODZEMNI VODI NA IZBRANIH LOKACIJAH V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 JURE TIČAR
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 JURE TIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večMicrosoft Word - Document15
3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene
Prikaži večSlide 1
ZASNOVA VERIFIKACIJSKEGA MONITORINGA Nataša Sovič, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano UVOD Sprememba prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjeni za prehrano
Prikaži večRavne,dne 23
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE Ob Suhi 5 b 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02 8705 612, tajn. 02 8705 600, faks 02 8705 625 POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO ZA JAVNE
Prikaži večuntitled
Geografski vestnik 79-1, 2007, 107 122 Metode METODE UPORABA INTEGRALNEGA GEOGRAFSKEGA MODELA RAZISKOVANJA OKOLJA IN OKOLJSKIH SESTAVIN ZA VAROVANJE VODNIH VIROV AVTOR mag. Klemen Prah Oddelek za geografijo
Prikaži večp65
odnosi (Kladnik & Gabrovec, 1998). Raba tal je zato dinami~en proces, kar se ka`e v stalnem spreminjanju povr{ine posameznih kategorij oziroma njihovih medsebojnih razmerij (Gabrovec & Kladnik, 1997).
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži več2. delavnica INCOME Kmetovanje in vodovarstveni prostor – kako premostiti navzkrižje interesov?
Model obremenitev in vplivov na podzemne vode Joerg Prestor Geološki zavod Slovenije 6. INCOME delavnica, 26. januar 2012 Obremenitve in vplivi na podzemne vode OBREMENITVE VPLIVI VPLIVI GUIDANCE ON PREVENTING
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin])
NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - 2017 Na območju občine Ravne na Koroškem se za 8834 uporabnikov pitna voda dobavlja iz 3 sistemov za oskrbo s pitno vodo: VS ŠUMC, VS Kotlje-Ravne in VS Strojna. Upravljavec
Prikaži večNaročnik:
prostorske informacijske rešitve d.o.o. Naročnik: OBČINA ŠENČUR KRANJSKA CESTA 11 4208 ŠENČUR PROJEKT ŠT. 940 IZDELAVA PROGRAMA OPREMLJANJA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE ZA OBMOČJE NASELIJ MILJE IN VISOKO
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)10, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10, ISSN ISSN UDK : :536.2 UDC
Strojni{ki vestnik 48(2002)10,541-556 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10,541-556 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 556.33:662.995:536.2 UDC 556.33:662.995:536.2 Strokovni Stritih ~lanek U. -
Prikaži večUDK Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije,
UDK 550.837.3 Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Kersnikova 3 Kratka vsebina Po metodah za
Prikaži večUntitled-60
GEOLOGIJA 45/2, 629 640, Ljubljana 2002 1. Slovenski geolo{ki kongres ^rna na Koro{kem 9.-11.10.2002 Simon PIRC, NTF, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana, simon.pirc@guest.arnes.si Prvi slovenski geolo{ki kongres
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večGeokemično modeliranje s programoma AquaChem in PHREEQC for Windows
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za geologijo doc. dr. Timotej Verbovšek MODELIRANJE GEOKEMIČNIH PROCESOV V OKOLJU S PROGRAMOMA AQUACHEM IN PHREEQC FOR WINDOWS ŠTUDIJSKO GRADIVO
Prikaži večmoski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd
DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.
Prikaži večPriloga_04.indd
1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial
Prikaži večGeografski vestnik 72-1, 2000, Metode METODE ANALIZA POSELITVE GLEDE NA GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI Z METODO MONTE CARLO AVTOR Toma` Podobnikar N
Geografski vestnik 72-1, 2000, 87 100 Metode METODE ANALIZA POSELITVE GLEDE NA GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI Z METODO MONTE CARLO AVTOR Naziv: mag., univerzitetni diplomirani in`enir geodezije, asistent z
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži večPOPIS DEL Ureditev lokalne ceste LC Rogačnik - Lenart - Mačkin kot - Amer Sanacija I. FAZE lokalne ceste je v dolžini 688 m in II. FAZE v dolži
POPIS DEL Ureditev lokalne ceste LC 107020 Rogačnik - Lenart - Mačkin kot - Amer Sanacija I. FAZE lokalne ceste je v dolžini 688 m in II. FAZE v dolžini 1120 m, skupaj 1808 m REKAPITULACIJA FAZA I.: Kosov
Prikaži večKakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične
Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične značilnosti. Pomembno je, da voda, ki jo pijemo iz
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi
Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-17/40464 06.06.13140 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži več[vsebina sklepa skupaj s predlogi in popravki]
OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA IN LOKALNO SAMOUPRAVO www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 Datum: 22. 9. 2016 Z AP I S NI
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4
Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2163-00/18228-18/37195 Naročnik: JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18 Izvajalci: Oddelek za okolje in zdravje Celje Oddelek
Prikaži večDiapozitiv 1
IDENTIFIKACIJE NPS primeri iz prakse in sodelovanje različnih deležnikov Mojca Janežič E-Mail: mojca.janezic@policija.si MNZ GPU, National Forensic Laboratory, Vodovodna 95, 1000 Ljubljana, Slovenia 1
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večTrg Celjskih knezov
MENGEŠ OSNOVNA ŠOLA PREDHODNE ARHEOLOŠKE RAZISKAVE VREDNOTENJE ARHEOLOŠKEGA POTENCIALA Arheološko vrednotenje geo-vrtin stopnja obdelave: Dodatek k poročiloma M.Novšak, A.Šinkovec, T.Verbič, Arheološko
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večuntitled
Geografski vestnik 8-2, 28, 11729 Metode METODE METODE DOLO^ANJA EROZIVNOSTI DE@JA AVTORJA Da{a Gor{ak IBE, d. d., Hajdrihova 4, SI 1 Ljubljana, Slovenija dasa.gorsak@ibe.si dr. Matja` Miko{ Oddelek za
Prikaži večPowerPointova predstavitev
1. izobraževalno-informativna delavnica ISTRA-HIDRO 15. 5. 2014, Istarske toplice, Hrvaška Prikaz sadašnjih rezultata i daljnih aktivnosti projekta ISTRA-HIDRO Joerg Prestor 1 Prikaz dosedanjih rezultatov
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4
Poročilo o izvedeni nalogi Hydrovod, d.o.o. - spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode Evidenčna oznaka: 2132-17/19433-18/18890 06.02.18415 Naročnik: HYDROVOD D.O.O., DRUŽBA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST
Prikaži več(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx)
Številka: 354-20/2011(2010) Datum: 21.2.2011 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: NAMEN: Predlog sprememb in dopolnitev programa opremljanja stavbnih zemljiš za obmoje opremljanja»kanalizacija
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564
Prikaži večPOROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri
POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o. 1341 Koprivnica Arh.št.: Datum: 11.4.2018 Obdelala: Direktor:
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži več(Popis del - plo\350nik Nor\232inci-\212alinci.xls)
INVESTITOR: OBČINA LJUTOMER Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer OBJEKT: IZGRADNJA HODNIKA IN KOL. STEZE NORŠINCI - ŠALINCI OB REGIONALNI CESTI R1-230 SKUPNA REKAPITULACIJA - HODNIK, KOL. STEZA 1. PREDDELA -
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večMicrosoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc
Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA KUŠTER LJUBLJANA 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA KUŠTER LJUBLJANA 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOTEHNOLOGIJO IN RUDARSTVO Izraba geotermalne
Prikaži večOnesnazenost tal in mobilnost Pb, , KONCNA
3.1 ONESNAŽENOST TAL IN MOBILNOST SVINCA mag. Nives Vrbič Kugonič 1, univ. dipl. biol. mag. Leon Finžgar 2, univ. dipl. inž. str. Melita Šešerko 1, univ. dipl. inž. kmet. Andrej Glinšek 1, univ. dipl.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večIJZ METKA - seznam pogodb in izplačil.xlsx
Seznam pogodb 1. Javna naročila Vrsta posla Datum sklenitve Pogodbeni partner Pogodbena vrednost Pogodba o dobavi pisarniškega materiala Pogodba o dobavi pogrebnega materiala 14.03.2014 BIROPRODAJA d.o.o.,
Prikaži večRef. Call/ Project acronym/ Project Title in ITALIAN Ref. Call/ Project acronym/ Project Title in SLOVENE
3.3 Znanje o izboljšanju tehnologij v pridelavi tradicionalne hrane RPREGLED PARAMETROV KAKOVOSTI KRAŠKIH VINOGRADOV V LETU 2011 Bando pubblico di riferimento: AGROTUR Agrutiristica Carsica Bando pubblico
Prikaži večp65
GEOLOGIJA 47/2, 221 232, Ljubljana 2004 Podor v ju ni steni Punta Thurwieser (Italija) 18. septembra 2004 Rockfall in the southern wall of Punta Thurwieser (Italy) on September 18, 2004 Janez ROZMAN 1,
Prikaži večUntitled-7
GEOLOGIJA 45/2, 299 304, Ljubljana 2002 doi:10.5474/geologija.2002.023 Izra~un stabilnosti nekaterih objektov rudnika urana @irovski vrh Probability of failure of waste disposals sites in @irovski vrh
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večPriloga I RAZVRSTITEV OPREME POD TLAKOM GLEDE NA STOPNJO NEVARNOSTI Oprema pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti je, glede na vrsto fluida, pogoje ob
Priloga I RAZVRSTITEV OPREME POD TLAKOM GLEDE NA STOPNJO NEVARNOSTI Oprema pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti je, glede na vrsto fluida, pogoje obratovanja in vrsto opreme, razvrš ena v dvanajst skupin
Prikaži večIKT-ovitek-publikacije.cdr
NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki
Prikaži večTabela_javni sektor
VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večnaslov 75_2.qxd
2003 G V EOGRAFSKI ESTNIK 75-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2003 G V EOGRAFSKI ESTNIK 75-2 RAZPRAVE... 9 Mauro Hrvatin, Gozdno rastje in morfometri~ne zna~ilnosti povr{ja
Prikaži več4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar
4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko
Prikaži večDOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Prikaži večMestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9.
Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9. a Mentorica: Marjeta Gradišnik Mirt, predm. učiteljica
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži več