332D VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ANESTEZIJI PRI PRIPRAVI BOLNIKA NA OPERATIVNI POSEG THE NURSE ANAESTHETIST S ROLE IN PATIENT S PREPARATION TO THE OPERATIVE PROCEDURE Mateja Repinc dipl.m.s., Sandi Novak, vmt Splošna bolnišnica Jesenice mateja.repinc@sb-je.si IZVLEČEK Ključ besede: Predoperativna zdravstvena ga, psihična priprava bolnika, astezijska medicinska sestra Operativni poseg je eden izmed načinov zdravljenja, ki posega v celovitost bolnikovega organizma. Za bolnika pomeni naden preobrat, na katerega se mora prilagoditi in zato potrebuje določen čas, moč in oporo. Celostni pristop in dobra predoperativna priprava bolnika, predvsem psihična podpora, zmanjša bolnikovo stisko. Pri tem ima velik pomen predoperativni obisk astezijske medicinske sestre. Predstavljeni so kateri rezultati raziskave o seznanjenosti bolnikov o poteku priprav na operacijski poseg, o seznanjenosti z astezijo in njihovih strahovih pred operativnim posegom. ABSTRACT Key word Preoperative nursing care, psychological preparation of a patient, anaesthesia nurse The operative procedure is o of the methods of medical treatment, whicle interve into the integrity of patient s organism. It means for the sick patient an uncommon turning point, which must be apted or acomoted and because of this, the patients eds indicative time, strenght, ergy and support. The holistic approach and good perioperative preparation of the sick patient, even good psychological preparation may reduce the patient s distress. For that purpose, the perioperative visit of nurse anasthesists may be a great value. Anyway, some results of research about patient s knowledge about preparations to operative procedure, informing with the anasthesia and fears before the operative intervention are demonstrated here. Uvod Astezija je umetno povzročena občutljivost telesa ali posameznih organov. Das si medici brez astezije predstavljamo več, saj jo uporabljamo pri skoraj vseh operacijskih posegih. Astezija spa v okvir asteziologije, kamor uvrščamo predoperativno pripravo, medoperativni nadzor in pooperativni nadzor bolnika ter zdravljenje akut in kronič boleči (Šoštarič, 2007).
Vsaka astezija in operativni poseg predstavljata stres, ki ga strah še potencira, posledica tega pa so gativni patofiziološki učinki na ves organizem. Pomemben element v psihični pripravi bolnika na operativni poseg je predoperativna vizita medicinske sestre pri asteziji. Ta omogoča vzpostavitev pozitiv komunikacije in ugotavljanje potreb ter pričakovanj bolnika (Buček Hajrevič, Kardoš, 2000). Perioperativna zdravstvena ga v asteziji je protokol priprave bolnika na astezijo. Medicinska sestra pri asteziji sodeluje z ostalim osebjem v multidisciplinarm timu (zdravnik asteziolog, kirurg, tehnik zdravstve ge, operacijska medicinska sestra, radiološki inženir). Pri tem upošteva celostni pristop k obravnavi bolnika, zagotavlja varnost bolnika in sodeluje pri uvajanju stanrdov kakovosti. Psihična priprava bolnika na operacijski poseg Bolezen, hospitalizacija in operacija je za vsakega bolnika individualno doživetje, tako zaradi novonastalih psihosocialnih kot tudi fizičnih dejavnikov. Že sama hospitalizacija, toliko bolj pa operacija, je za bolnika obremenjujoča izkušnja, ki povzroča bolniku teles in dušev stres odzive, obem pa predstavlja tudi socialni stresni mehanizem, ki zahteva prilagajanje druži in bolnika na začas ali trajna spremembe (Mrak, 2001). Priprava bolnika na operacijo in astezijo je zelo zahtevno področje zdravstve ge. Medicinska sestra mora s primernim pristopom že v sprejemni ambulanti in nato na oddelku vzpostaviti pristen in empatičen odnos z bolnikom. Hospitalizacija sama po sebi predstavlja stres in strah pred znanim. Tesnoba narašča vse do priho v operacijske prostore in do pričetka astezije. Dokazano je, raven strahu pomembno vpliva na naljnje zdravljenje in strah vodi k slabšemu fizičmu okrevanju. Bolniki velikokrat zaupajo medicinski sestri, česa jih je strah, zato mora medicinska sestra znati zelo dobro opazovati in odkrivati vzroke njegove zaskrbljenosti. Psihična priprava bolnika obsega več strokovnih ukrepov zdravstve ge: prijazen odnos do bolnika in spoštovanje bolnikovega dostojanstva, vzpostavljanje zaupga odnosa, informiranje bolnika, spodbujanje izražanja občutij (strahu, jeze, zaskrbljenosti), empatičen odnos in podpora bolnika, ugotavljanje bolnikovih potreb in pomoč pri njihovem zadovoljevanju (Mrak, 2001). Predoperativna vizita medicinske sestre pri asteziji Izvajanje predoperativ vizite astezijske medicinske sestre pri bolniku na oddelku predstavlja ključen in pomemben del njegove psihič in fizič priprave na operativni poseg in astezijo. Bolniku je možnost, izrazi svojo zaskrbljenost, strah, tesnobo in bojazen pred znanim, pove kakšna so njegova pričakovanja in zastavi vprašanja, ki so povezana z astezijo in si jih sam zna razložiti (Hajrevič, Kardoš, 2000). Med vizito bo medicinska sestra pri asteziji z dobro komunikacijo ugotovila bolnikove potrebe in pričakovanja ter ga pomirila.
Osnovni namen predoperativ vizite medicinske sestre pri asteziji je zmanjšanje strahu, ugodja in zaskrbljenosti pred astezijo in operacijo. Predoperativno vizito naj bi medicinska sestra pri asteziji pri bolniku opravila en n pred predvidenim operativnim posegom. Namen obiska je spoznati bolnika, se z njim pogovoriti, ugotoviti potrebe in pričakovanja in ga pomiriti. Na ta način se bistveno izboljša psihofizično počutje bolnika, kar pripomore k varjši izvedbi astezije in operacije z ugodjšim pozitivnim izidom. Po pregledu dokumentacije in po razgovoru lahko predvidi morebit zaplete oziroma dejavnike tveganja, na katere se lahko pripravi ali jih celo prepreči. Nova kvaliteta zdravstve ge pri asteziji prise izboljšano razmerje med stroški in koristmi za bolnika, ki se mu zaradi uspešnih in pozitivnih psihosocialnih učinkov skrajša zdravljenje (Kardoš, 1996). Predoperativna vizita medicinske sestre pri asteziji je pomembna za: bolnika in njegove svojce, povezavo med astezijskim in kirurškim oddelkom, zmanjšanje stroškov za bolnika, bolnišnico in skupnost (Buček Hajrević, Kardoš, 2000). Neposredna priprava bolnika v operacijski dvorani Že pred prihodom bolnika v operacijske prostore medicinska sestra pri asteziji opravi določe stanrd postopke, namenje varnosti bolnika in motemu poteku dela. Zaradi priprave mnogih aparatur in opreme za nadzor bolnikovih življenjskih funkcij, uporabe mnogih pripomočkov, sredstev in učinkovin porabi medicinska sestra na asteziji več kot polovico časa za posredno zdravstveno go. V predoperacijskem prostoru bolnika sprejme medicinska sestra pri asteziji. Skupaj z oddelčno sestro preverita identiteto bolnika in ustreznost dokumentacije. Bolniku pomagamo pri namestitvi na transportni voziček, pri tem skrbimo za njegovo varnost. Na glavo mu mo kapo, ga pokrijemo in ga s transportnim vozom odpeljemo v tako imenovani indukcijski prostor, to je prostor, ki je namenjen končni pripravi bolnika na operativni poseg in astezijo. Tukaj se še enkrat preveri njegova identiteta, predvideni operativni poseg in pisna soglasja za astezijo in operativni poseg. Bolnika povprašamo ali je tešč, ali ima odstranjeno zobno protezo in nakit, pozanimamo se o znanih alergijah in spremljajočih boleznih,o zdravilih, ki jih prejema ter mu odgovorimo na vsa morebitna vprašanja. Neposredna fizična priprava vključuje namestitev bolnika na operativno mizo v ustrezen položaj, namestitev osnovga monitoringa in vzpostavitev perifer intravenske poti za infundiranje infuzijskih tekočin med operativnim posegom. Ob tem mora medicinska sestra upoštevati zbra potke o bolniku, upoštevati značilnosti v zvezi z astezijo in predvidenim operativnim posegom. Po ustrezni fizični pripravi bolnika na operativni poseg medicinska sestra pri asteziji sodeluje pri uvajanju bolnika v astezijo. Vsak bolnik, skoraj brez izjeme, vstopi v operacijske prostore z določenimi strahovi in pričakovanji. Že dolgo je znano, človek ni samo fizično ampak tudi duševno, socialno in duhovno bitje. Sočuten pristop, empatija lahko povzroči čudež pri prestrašenih bolnikih. To je ena izmed pomembnih nalog medicinske sestre pri asteziji, ki prva pride v stik z bolnikom (Ažman,2007). Metode
Meseca februarja in marca 2009 sem izvedla pilotno študijo na kirurškem oddelku Sploš bolnišnice Jesenice. V študijo sem vključila bolnike sprejete v bolnišnico en n pred operativnim posegom in sicer 10 bolnikov sprejetih za operacijo raka na črevesju in 10 bolnikov sprejetih za totalno ali parcialno menjavo kolčga ali kolenskega sklepa. Uporabljena je bila deskriptivna in opisna meto. Potki so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika. Statistično so bili obdelani v programu Microsoft Excel in prikazani v odstotkih (%) in v obliki grafov. Rezultati 15% 20% 65% Sl. 1. Prikaz seznanjenosti bolnikov s svojo operacijo in pripravami nanjo Na vprašanje ali so seznanjeni z operacijo in postopki priprave nanjo je 65% bolnikov odgovorilo, so seznanjeni, 15% in 20% bolnikov ni seznanjenih. 15% 35% 50% Sl. 2. Prikaz seznanjenosti bolnikov s pripravami na astezijo Na vprašanje ali so seznanjeni s postopki priprave na astezijo je 50% bolnikov odgovorilo, so seznanjeni, 15% bolnikov je seznanjenih in 35% jih ni seznanjenih.
10% 20% 70% Sl. 3. Prikaz seznanjenosti bolnikov z možnostmi astezije V 70% so bolniki seznanjeni z možnostjo astezije, je seznanjenih 10% bolnikov in 20% bolnikov ni seznanjenih z možnostmi astezije. 10% 30% 60% Sl. 4. Prikaz seznanjenosti bolnikov s postopki zdravljenja pooperativ boleči Z zdravljenjem pooperativ boleči so bolniki v 60% seznanjeni, 10% bolnikov je seznanjenih, 30% bolnikov pa ni seznanjenih s postopki zdravljenja pooperativ boleči. Ali vas je strah? Česa? Le štirje bolniki so odgovorili, jih ni strah ničesar in so popolnoma pripravljeni na operativni poseg. Ostalim se porajajo najrazličjša vprašanja: Ali se bom zbudil iz narkoze? Bom zaspal preden pride operater? Kaj če bom govoril kaj primerga, ko se bom zbujal? Ali bom čutil boleči po operaciji? Ali se bom zbudil med operacijo? Kakšen bo rezultat zdravljenja? Razprava Iz študije je razvidno, so bolniki pretežno dobro seznanjeni s postopki priprave na operativni poseg in na sam operativni poseg. Bolniki, ki so sprejeti za operacijo raka na črevesju, so izredno dobro pripravljeni in seznanjeni z operacijo, s postopki priprav nanjo ter zdravljenjem boleči. Izdelana je klinična pot za ta operativni poseg. Od leta 2005 so bolniki
z rakom na črevesju v naši bolnišnici operirani po programu pospešega okrevanja. Pri tem je predvsem pourjena dobra informiranost in priprava bolnika na operacijo, ki poteka teden dni pred sprejemom v bolnišnico. Pomemben je multidisciplinaren pristop k bolniku v katerem sodelujejo kirurg operater, asteziolog, medicinska sestra koordinator, medicinska sestra na oddelku, medicinska sestra za obvladovanje boleči, dietetik in fizioterapevt. Bolniki, ki pa so sprejeti za operacijo menjave kolčga ali kolenskega sklepa niso zadosti informirani in pri njih bi bila smiselna predoperativna vizita medicinske sestre pri asteziji, kajti z njimi se prvič sreča v operacijski dvorani na n operativga posega. Za operativni poseg je izdelana klinična pot, ki nas vodi preko celotga zdravljenja. Medicinska sestra pri asteziji sprejme bolnika, preveri njegovo identiteto, izvide in podpisana soglasja za operacijo in astezijo. Povpraša ga po spremljajočih boleznih, znanih alergijah in zdravilih, ki jih prejema. V okviru svojih kompetenc bolniku odgovarja na njegova vprašanja. Največ bolnikov je v našo bolnišnico sprejetih na n operativga posega. Sprejem teh bolnikov poteka od sedme ure zjutraj naprej in pri njih je predoperativni obisk astezijske medicinske sestre mogoč, saj je ob tej uri že vsak na svojem delovm mestu v operacijski dvorani. Bolnik pride v operacijsko dvorano po predvidem programu in tam ga sprejme medicinska sestra pri asteziji. Prav tako preveri njegovo identiteto, izvide in podpisana soglasja za operacijo in astezijo ter se pozanima po spremljajočih boleznih, zdravilih, ki jih prejema in znanih alergijah. Med pogovorom bolnika pomirja in mu odgovarja na zastavljena vprašanja v okviru kompetenc. Zaključek Vsekakor je predoperativna vizita medicinske sestre pri asteziji pomemben korak v zadovoljevanju potreb bolnika. Na ta način medicinska sestra spozna bolnika, njegove probleme, strahove in potrebe. Z empatičnim odnosom vzpostavi zaupni odnos z bolnikom in ga pomiri. Pomembno je, v množici formularjev, soglasij in pisnih navodil pozabimo na bolnika, ki predvsem potrebuje prijazno besedo, topel pogled in sočuten stisk roke. Literatura 1. Ažman B. Medicinska sestra pri asteziji in management perioperativ zdravstve ge (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 2007. 2. Buček-Hajrevič I, Kardoš Z. Preprečevanje dejavnikov tveganja pred operativnim posegom in po njem. Obzor Zdr N 2000; 34: 115-9. 3. Kardoš Z. Predoperativna vizita medicinskih sestre pri asteziji. Diplomska naloga. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1996 4. Mrak Z. Priprava bolnika na operativni poseg. V: Seminar sekcije kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zbornica zdravstve ge Slovenije zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Radenci: 23-28. 5. Šoštarič M (2007). Zdravila pri asteziji. http:// www. zdravstvenainfo <27.6.2007>.