Ohranjanje ekosistemov Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov; Opredelitev habitatnih tipov; Varovanje habitatnih tipov;
Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov Izoblikovana ustrezna moralna načela; Zakonodajni temelji; Izvajanje ukrepov varovanja in ohranjanja; Nadzor nad izvajanjem; Predlogi za izboljšavo; Uvajanje novitet
Odgovornost za varovanje in ohranjanje 1. človek kot posameznik, 2. družina, 3. izobraževalne ustanove, 4. nevladne organizacije, 5. država z uradnimi inštitucijami, 6. evropska unija z uradnimi inštitucijami, 7. mednarodne organizacije?
Opredelitev habitatnih tipov Kaj je habitatni tip? habitatni tip = tip življenjskega prostora je rastlinska in živalska združba kot značilni del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe itd.) na prostorsko opredeljenem območju; ali je fiziognomska enota v naravi, v povezavi z značilnimi življenjskimi prostori rastlinskih in živalskih vrst.
Tipologija habitatnih tipov Tipologija habitatnih tipov Slovenije je usklajena z evropsko tipologijo; Izvedli so jo strokovnjaki za posamezne tipe vegetacij in jo prilagodili in jo prilagodili razmeram v Sloveniji (kartiranje Ljubljanskega barja leta 1999).
Pravna podlaga za kartiranje izhaja iz mednarodne obveznosti RS (Bernska konvencija in direktive Evropske unije; projekt vzpostavitve posebnih varstvenih območji (Natura 2000) na podlagi Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic; neposredna pravna podlaga Zakon o ohranjanju narave, 31. člen
Zakon o ohranjanju narave, 31. člen Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema; Ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov; Če je habitat je v ugodnem stanju zagotovljena dolgoročnost; Vlada določi habitatne tipe
Izvedba kartiranja habitatnih tipov Kaj je kartiranje? KARTIRANJE je hitra in natančna metoda, ki z uporabo kartografskih metod, omogoča pridobiti največ inf. o stanju in strukturi habitanih tipov v prostoru. Kartiranje zajema: - Pridobitev digitalnih ortofoto posnetkov (DOF); - Vris meja habitatnih tipov na DOF določitev meja med posameznimi poligoni; - Določitev vsebine za habitane tipe v višjem hierarhičnem nivoju (listavci, iglavci, voda ); - Natančna opredelitev vsebine - kartiranje na terenu; - Izdelava karte strjenih ploskev z določenim atributom habitatni tip na tisti površini.
Naravovarstveno vrednotenje Poteka po izbranih kriterijih (v pripravi enotni kriteriji, 2004?); Za koga je ta podatek pomemben? javne uprave; prostorske načrtovalce; pripravljavce izvedbenih planov; izvajalce posegov v prostoru; izvajalce usmeritev za ohranjanje redkih in ogroženih habitanih tipov
Glavni namen VARSTVO NARAVE Kako? Pravočasno vedenje KAJ? in KJE? imamo; To je osnova za uspešno ohranjanje in podlaga za nadaljnji razvoj nekaterih območji.
Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 1. OBALNI IN PRIOBALNI TIPI 2. SLADKE CELINSKE VODE 3. GRMIŠČA IN TRAVIŠČA 4. GOZDOVI 5. BARJA IN MOČVIRJA 6. GOLIČAVE (skalovja, melišča in peščine) 8. KMETIJSKA IN KULTURNA KRAJNA; Prepoznajo jih tudi laiki. Podskupine določajo usposobljeni strokovnjaki.
1 OBALNI IN PRIOBALNI TIP 11 Morski habitani tipi 13 Rečna ustja in območja plimovanja v rekah 14 Muljasti in peščeni poloj brez vegetacije višjih rastlin 15 Obmorska slanišča s slanoljubno vegetacijo 18 Obmorski klifi in skalnata obrežja
2 SLADKE CELINSKE VODE 21 Obalne lagune 22 Stoječe sladke vode 24 Tekoče vode
3 GRMIŠČA IN TRAVIŠČA 31 Resave in grmišča v zmernih klimatskih predelih 32 Toploljubna zimzelena grmišča 34 Naravna suha travišča (stepe) in sekundarna suha travišča 35 Suha travišča na silikatih 36 Alpinska in subalpinska travišča 37 Mokrotna ali vlažna antropogena travišča in visoko steblikovje 38 Mezotrofna do evtrofna gojena travišča
4 GOZDOVI 41 Listopadni gozdovi 42 Iglasti gozdovi zmernega pasu 44 Logi in močvirni gozdovi ter grmišča 45 Vednozeleni listnati gozdovi zmernega pasu
5 BARJA IN MOČVIRJA 51 Visoka barja 53 Močvirska vegetacija obrežji 54 Nizka barja, prehodna barja in izviri
6 GOLIČAVE 61 Melišča 62 Skalne stene in skalovje 63 Stalna snežišča in ledeniki 65 Jame 66 Vulkanski in geotermalni pojavi
8 KMETIJSKA IN KULTURNA KRAJNA 81 Intenzivno gojeni ter dosejevani ali v celoti sejani travniki 82 Obdelovalne površine 83 Sadovnjaki, oljčni nasadi, drevesne plantaže 84 Drevoredi, mejice, gozdni otoki, podeželski mozaik 85 Mestni parki in veliki vrtovi 86 Pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja) 87 Neobdelane, opuščene površine 88 Opuščeni rudniški in drugi umetni podzemni rovi 89 Industrijske vode
Stanje ohranjenosti habitatnih tipov habitatni tipi iz Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), določeni v Aneksu I. ocenjujeno: - ali so naravna območja razširjenosti in površine, ki jih na tem območju habitatni tipi pokrivajo, stabilna oz. se ne zmanjšujejo; - ali obstajajo in bodo tudi v prihodnosti verjetno obstajale posebne strukture in funkcije, potrebne za njihovo dolgoročno ohranitev; - ali je stanje ohranjenosti njihovih značilnih vrst ugodno. S stanjem ohranjenosti habitatnih tipov tako merimo vplive, ki delujejo na habitatni tip in njegove značilne vrste.
Stanje ohranjenosti habitatnih tipov 43 % evropsko pomembnih habitatnih tipov v Sloveniji ima stanje ohranjenosti ocenjeno kot ugodno; najbolje so ohranjeni gozdni, morski, obalni in priobalni habitatni tipi in habitatni tipi grmišč in goličav zakaj?
Stanje ohranjenosti sladkih voda, barij in močvirij so zelo ranljivi zakaj? vzroki: majhna površina, neprimerno urejanje vodotokov, spreminjanje vodnega režima, onesnaževanje, neprimerna raba vode, struge vodotokov in drugih elementov vodnih teles, urbanizacija in naseljevanje invazivnih vrst
Stanje ohranjenosti travišč ima slabo oceno stanja ohranjenosti; vzroki: intenzifikacija kmetijstva na eni in opuščanje kmetijske rabe na drugi strani, posegi v prostor urbanizacija, spreminjanje vodnega režima ter invazivne vrste.
Metodologija in frekvenca zbiranja Kazalec: podatkov za kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS); je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno (?) lastno zakonodajo; ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.
Zbiranje podatkov o habitatnih tipih v Sloveniji zbiranje z javnimi razpisi za kartiranje negozdnih habitatnih tipov (vodi Ministrstvo za okolje in prostor ter v okviru javne službe, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)); podatki o gozdnih habitatnih tipih so pridobljeni v okviru javnih nalog ZGS s standardizirano metodologijo; letno se pridobi podatke za cca. 40 50 km 2.
Metodologija obdelave podatkov v kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 60 habitatnih tipov v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije; zakaj sta vključeni samo dve biogeografski regiji? panonski in sredozemski biogeografski regiji sta majhni - po dogovoru z Evropsko unijo.
Kazalec zajema: poročanju o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov; vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov; vse vrste iz prilog Direktive o habitatih in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000.
Podkazalci - ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov, - ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi, - ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov, - ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe.
Končna ocena stanja ohranjenosti habitatnih tipov pripravljena je po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev; enaka je najslabše ocenjenemu podkazalcu. Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.
Štiri stopenjska lestvica podajanja ocen Ocene so prikazane v obliki»semaforne«tabele, kjer: zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti, siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.
Slika NB12-1: Stanje ohranjenosti habitatnih tipov po biogeografskih regijah Vir:Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008. Opomba: Številki v oklepaju pomenita število habitatnih tipov v posamezni biogeografski regiji.
Slika NB12-2: Stanje ohranjenosti habitatnih tipov po skupinah habitatnih tipov (združeno za alpsko in celinsko biogegografsko regijo) Vir: Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.
Slika NB12-4: Primerjava stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji in Evropi Vir: Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008; SEBI, EEA in ETC/BD, 2008.
Prednosti kazalca Prednost: uporabljeni so uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji.
Slabosti kazalca kazalec temelji na nepopolnih podatkih, ki so vezani na manjši del Slovenije (večinoma na izbrana območja Natura 2000); končna ocena kazalca delno temelji na subjektivnem mnenju strokovnjakov; podatki o negozdnih habitatnih tipih -pridobljeni v relativno dolgem časovnem obdobju; podatki za gozdne in negozdne habitatne tipe niso zajeti po isti metodologiji, zato je potrebno prilagajanje podatkov.
Stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - drugi viri in literatura - EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency. - EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija. - MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. - MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativenega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. - Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov članice Evropske unije vsakih šest let poročajo Evropski komisiji o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po Direktivi o habitatih; Slovenija poroča o stanju ohranjenosti za 60 habitatnih tipov in 203 vrste v alpski in celinski biogeografski regiji;
največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti»ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti»nezadostno«; problem nepopolnih podatkov in informacij; stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov je le grobo ocenjeno.
Stanje ohranjenosti habitatnih tipov in vrst se ocenjuje s pomočjo referenčnih vrednosti (European commission 2005); za oceno stanja ohranjenosti habitatnih tipov in vrst je treba opredeliti referenčne vrednosti za: območje razširjenosti vrste oziroma habitatnega tipa, populacijo vrste, površino habitata.
Območje razširjenosti vrste oziroma habitatnega tipa dovolj veliko območje za dolgoročno preživetje vrste oziroma habitatnega tipa, ki vključuje vse ekološke variacije vrste oziroma habitatnega tipa;
Populacija vrste minimalna populacija, potrebna za zagotavljanje dolgoronega preživetja (viabilnosti) vrste);
Površina habitata Minimalna površina habitata vrste: - zagotavlja dolgoročno preživetje vrste; - vključuje tudi površine, potrebne za renaturacijo habitata, kadar površina ni dovolj velika za dolgoročno preživetje vrste.
Glavni cilj (Strategija SI) Ohranitev ugodnega stanja habitatnih tipov. Cilji po habitatnih tipih Obalni in morski habitatni tipi: - zmanjšanje onesnaževanja voda na raven, ki ne ogroža biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih ali endemičnih vrst; - vrnitev degradiranih habitatnih tipov v ugodno stanje, kjer je to mogoče; - preprečitev vnosa tujerodnih vrst.
Cilji po habitatnih tipih Celinske vode, barja in močvirja - ohranitev obstoječih ekološko pomembnih mokrišč in ugodnega stanja habitatnih tipov na njih ter obnova ekološkega značaja degradiranih celinskih voda, barij in močvirij, kjer je to izvedljivo; - celovita obravnava voda; - doseči stanje voda, ki ne ogroža biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih ali endemičnih vrst, predvsem z zmanjšanjem onesnaževanja voda; - preprečitev vnosa tujerodnih vrst; - spodbuditev rabe zemljišč, ki vzdržujejo vodni ciklus in so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti; - prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda.
Cilji po habitatnih tipih Habitatni tipi v kmetijski krajini - ohranjanje sedanjega obsega vlažnih in suhih travišč ter travniških sadovnjakov in omejkov. Gozdni habitatni tipi: - ohranitev ugodnega stanja gozdnih habitatnih tipov in povečanje območij v ugodnem stanju. Podzemeljski habitatni tipi: - ohranitev njihovega ugodnega stanja in ugodnega varstvenega statusa celotne podzemeljske favne.
Cilj (Strategija EU) Zaustavitev slabšanja stanja vseh habitatov, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020 100 % več ocen habitatov v skladu z Direktivo o habitatih izkazalo ugodno stanje ohranjenosti ali njegovo izboljšanje.