1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna medicina naredila {e tri osupljive napake, ki so dru bo drago stale. Poglejmo si vse {tiri zgre{ene predpostavke: 1. Celotna zgradba sodobne medicine temelji na ob alovanja vredni zmoti, da so suha usta edini znak dehidracije. Ta napa~na domneva je vzrok za nerazumevanje {tevilnih bole~ih zdravstvenih te av, ki se kon~ajo s prezgodnjo smrtjo milijonov ljudi. Trpijo, ker ne vedo, da so resno ejni. Sodobna»na znanosti utemeljena«medicina temelji na enostavni napaki suhih ust, ki je v veljavi e zelo dolgo. Leta 1764 je Švicar Albrecht von Haller prvi izpostavil suha usta kot znak eje. Leta 1918 je njegove poglede podprl angle{ki zdravnik Walter Bradford Cannon; ker je bil ugledna osebnost, so njegovi pogledi postali modni in del uradne znanstvene literature do dana{njih dni. Vendar je Francoz Moritz Schiff e leta 1867 ugotovil, da je eja v resnici splo{en ob~utek, ki ni»ni~ bolj lokalno omejen ob~utek od lakote.«danes ve- 17
F. Batmanghelidj 18 mo, da sta se Haller in Cannon motila, a ker so njuni pogledi pognali korenine v medicinski infrastrukturi, se je ista napaka prena{ala iz generacije v generacijo {tudentov medicine vse do dana{njega dne. Ta tradicionalna pomanjkljivost v znanstvenem razumevanju reguliranja vode v ~love{kem telesu je spremenila medicinski razvoj. Schiff je ~love{ko telo razumel bolje. V resnici suha usta niso klju~en znak. ^love{ko telo se ravna po druga~ni logiki; da bi lahko pojedli in pogoltnili hrano ter ta proces olaj{ali in podmazali, proizvede obilje sline, ~etudi telesu sicer primanjkuje vode. Vsekakor je voda za telo preve~ pomembna, da bi na njeno pomanjkanje opozorilo zgolj z ob~utkom suhih ust. ^love{ko telo ima na razpolago {e veliko drugih izpopolnjenih znakov, da naka e, kdaj mu primanjkuje vode. Dehidracija lahko ustvari resne bolezenske simptome in v skrajnem primeru pripelje do ivljenjsko nevarne krize. Sodobna medicina ni prepoznala, da so ti simptomi odraz notranjih, lokalno omejenih ej, zato jih opredeljuje kot razli~ne bolezni ter zanje predpisuje toksi~na zdravila, ki naj bi namesto dehidracije zdravila»bolezni«. Suha usta so eden od povsem zadnjih kazalcev telesne dehidracije. Do tedaj, ko suha usta poka ejo na pomanjkanje vode v telesu, se mnogi senzitivni telesni procesi e zaustavijo in pripravijo na ukinitev. Na ta na~in dejansko poteka proces staranja: prek zmanj{ane funkcionalnosti encimov. Dehidrirano telo ne delu-
je ve~ tako izostreno in okretno. Primer tega je tudi sladkorna bolezen tipa I, pri kateri so rtve dolgotrajne dehidracije celice trebu{ne slinavke, ki proizvajajo inzulin. 2. Druga velika temeljna napaka medicinske znanosti je mi{ljenje, da je voda preprosta snov, ki zgolj raztaplja in razna{a razli~ne stvari. Voda ni preprosta nedejavna snov. V telesu ima dve glavni vlogi. Prva je, da ivljenje ohranja, druga in {e bolj pomembna pa je, da ivljenje daje. Sodobna medicina ji priznava le ohranjevalno vlogo. Zato tudi nezavedne kroni~ne dehidracije ne prepoznava kot proces, ki ogro a ivljenje. Ta proces moramo prepoznati in doumeti, da lahko re{imo svoje zdravje in ivljenje po naravni poti. 3. Tretja velika napaka v medicini je domneva, da ~love{ko telo lahko celo ivljenje u~inkovito regulira dotok vode. S staranjem izgubimo ob- ~utek za zaznavanje eje in ne pijemo ve~ dovolj, dokler se celice na{ih ivljenjsko pomembnih organov ne posu{ijo kot suhe slive in ne morejo ve~ ohranjati ivljenja. Dehidracijo in njene izrazne oblike moramo prepoznati ~im hitreje, da prepre~imo njeno napredovanje do stopnje, ko posledic ni ve~ mogo~e popraviti. 4. ^etrti ebelj v krsto dana{nje medicine je prepri~anje, da vsaka teko~ina lahko izpolni telesne potrebe po vodi. To je dandanes tudi glavna te ava. Nekatere industrijske pija~e v vsakdanji rabi v telesu ne delujejo kot naravna voda. ^e bi sprevideli naraven vzrok, zakaj nekatere ra- 19
F. Batmanghelidj 20 stline proizvajajo kofein ali kokain, bi doumeli, v ~em je te ava. Informacije v tej knjigi so med najpomembnej{imi svetovnimi zdravstvenimi odkritji, saj razkrivajo eno najve~jih tragedij v zgodovini medicine: zgre- {eno domnevo, da so suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Preprosto povedano, novo znanstveno spoznanje pravi, da se nezavedna kroni~na dehidracija v ~love{kem telesu lahko poka e na toliko na~inov, kolikor bolezni smo izna{li v medicini. Ustvarili smo prilo nost za razcvet farmacevtske industrije in pripomogli k rojstvu sedanjega zdravstvenega sistema, ki v resnici ni zdravstveno skrbstvo, temve~»bolezensko skrbstvo«, na ra~un dragocenih ~love{kih virov in ivljenj. Sistem bolezenskega skrbstva pre ivlja in uspeva, ~e so ljudje ves ~as bolni. Natanko to se tudi dogaja. Tragi~no je, da ekonomsko usmerjeni sistemi za ohranjanje zdravja ne omogo~ajo, da bi medicinsko odkritje o dehidraciji kot viru ve~ine zdravstvenih te av pri{lo do javnosti. ^e bi, bi namre~ hitro razpadli. Kljub temu pa ni nobenega razumnega razloga, zakaj mora na{a dru ba z zdravili oskrbovati milijone in milijone ljudi, ~e trpijo zgolj zaradi dehidracije. S trditvami tega uvodnega poglavja ne elim metati slabo lu~ na predane zdravstvene delavce, ki vsak dan razdajajo nesebi~no pomo~ tistim, ki jih je doletela nesre~na bolezen. Ne moremo jih kriviti za temeljne napake v delovanju zdravstva. Obto be so usmerjene na medicinske strokovnjake na od-
govornih polo ajih in zdravstvene institucije, ki imajo v svojih rokah mo~, da bi te avo odpravili, a tega niso pripravljeni storiti. Uradna medicina in njeni priveski za zbiranje denarja ne bodo sami od sebe opustili farmacevtske medicine. Zakaj? Zato, ker no~ejo dopustiti, da bi naravne re{itve zdravstvenih te av v na{i dru bi dosegle javnost. Namen na{e knjige je spodkopati tak{en na~in, ki slu i le samemu sebi ter koristi zgolj komercialnim sistemom zdravstvenega skrbstva v na{i napredni dru bi, na {kodo ljudi. Sedaj je kristalno jasno, da ~love{ko telo pozna veliko razli~nih na~inov, da poka e svoje splo{ne ali lokalne potrebe po vodi. Za te kazalce izsu{enosti v telesu pa medicina domneva, da ka ejo razli~na bolezenska stanja. Uradna medicina v tej svoji omejenosti, ki jo podpira in varuje farmacevtska industrija, ozna~uje razli~ne zaplete zaradi dehidracije kot razli~ne»bolezni«. Na podlagi te zmotne domneve mora javnost, ki medicini zaupa, pla- ~evati vedno ve~je stro{ke zdravstvenega sistema s svojim zdravjem in te ko prislu enim denarjem. Vedeti moramo, da dolgotrajna dehidracija v telesu po~asi ustvarja novo kemi~no stanje. Ko se to dokon~no vzpostavi, spro i mnoge strukturalne spremembe, ki se ejo vse do na{e genske zasnove. Prav zaradi tega je prepre~evanje dehidracije tako pomembno. Iz tega razloga sta zame klju~ni zdravstveni vpra{anji tudi astma v otro{tvu in neinfekcijska u{esna bole~ina pri dojen~kih. Dehidracija, ki s~asoma povzro~i astmo pri otrocih, lahko naposled pripelje tudi do genskih po{kodb, avtoimun- 21
F. Batmanghelidj skih bolezni in pozneje v ivljenju celo do raka. Razumevanje kroni~ne dehidracije bo utrlo pot nastanku zdravstvenega sistema, ki bo ljudem neprimerljivo bolj prijazen. Po moji oceni bi lahko zdravstveni sistem z veliko bolj zdravim in ustvarjalnim prebivalstvom deloval le s 30 odstotki sedanjih sredstev. Kot vidite, ne delam reklame za nek komercialni izdelek, temve~ zgolj posredujem edinstven medicinski vpogled, rezultat mojih dolgoletnih raziskav, ki bo pomagal medicinskim strokovnjakom in javnosti razumeti temeljni vzrok za veliko {tevilo zdravstvenih te av. Smo v enaindvajsetem stoletju, a tudi na tej stopnji razvoja na{a medicina {e vedno ne razume zunanjih kazalcev lokalne dehidracije. Vedno smo zdravstvene te ave sku{ali zmanj{ati z zdravili. Kljub temu danes ni teh te av ni~ manj, nasprotno, na{ seznam bolezni stalno pove~ujemo ter zanje ustvarjamo vedno nova zdravila. V imenu sodobne medicine smo ustvarili le zelo drago zmedo, ki ji ni videti konca. Zdaj imamo velike te ave, ki terjajo hitre re{itve. @e Albert Einstein je ugotovil, da»velikih te av ne moremo re{evati na isti ravni mi{ljenja, na kateri smo jih ustvarili.«da bi lahko re{ili na{e zdravstvene te ave, potrebujemo nov pristop k medicinski znanosti. Re{itev sedanjih zdravstvenih te av, ki so smo jih ustvarili ljudje sami, {~iti pa jih farmacevtska industrija, je lahko samo tak{na, ki temelji na fiziologiji ~lovekovega telesa. Razumevanje molekulske fiziologije ob dehidraciji bo preoblikovalo prihodnjo medicinsko prakso. Povzro~ilo bo temeljno spremembo paradigme v medicinski znanosti. Ko bo 22
medicina sprevidela, da je v okviru fiziologije mogo~e spodbuditi naravne samozdravilne sposobnosti na{ega telesa, se bo pristop do dana{njih zdravstvenih te av obrnil na glavo: medicina se ne bo ve~ osredoto~ala na razvle~ene, drage in invazivne na~ine zdravljenja, temve~ se bo preusmerila na prepre~evanje bolezni. NOVA RAVEN RAZMIŠLJANJA V MEDICINI Kak{na je paradigma v klini~ni medicini in kako jo spremeniti? Paradigma je temeljna informacija, predpostavka ali razumevanje, na podlagi katere se razvije védenje v neki disciplini. Tako na primer zaradi temeljnega prepri~anja, da je Zemlja okrogla, vsi zemljevidi in globusi odra ajo dejstvo, da je Zemlja okrogla. To razumevanje je temeljna paradigma za izdelavo vseh zemljevidov. Dramati~ne spremembe po spoznanju, da Zemlja ni ravna ploskev, kot so do takrat mislili, so revolucionirale na{e vedenje o vesolju. Ko paradigma neko disciplino pripelje v slepo ulico (kot v primeru ravne Zemlje), se lahko nepristranskemu opazovalcu, ki prevrednoti razpolo ljivo vedenje, odpre nova paradigma. Potrebno je samo, da mu neko opa anje ali neka povezava spro i revolucionarno misel. Ko se v neki disciplini pojavi nova veljavna paradigma, le-ta osvetli pot do povsem novih razse - nosti znanja kakor blisk, ki v temni no~i razsvetli celo nebo. Nova paradigma v tej disciplini odstrani omejitve in ovire ter omogo~i njen nadaljnji razvoj. 23