UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost MAGISTRSKO DELO Danica Korošec Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost MAGISTRSKO DELO Danica Korošec Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost Magistrsko delo MATRICA IN ODTIS V LESOREZU Mentorica: doc. mag. Zora Stančič Kandidatka: Danica Korošec Somentor: doc. dr. Janez Balažic Maribor, 2017

Lektorica: Nika Birsa Vidmar, mag. slov. Prevajalka: Veronika Fűrst Ažman, dipl. angl.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. mag. Zori Stančič in somentorju doc. dr. Janezu Balažicu za čas in nesebično strokovno pomoč pri pisanju magistrske naloge. Prav tako se zahvaljujem Barbari Šoster Rutar, vodji Muzeja Vrbovec (Muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah), da mi je omogočila prvo samostojno razstavo in mi brez težav zagotovila prostor za razstavo grafičnih del. Posebna zahvala gre tudi moji družini in prijateljem, ki so mi skozi celotno študijsko pot stali ob strani in me spodbujali k ustvarjanju.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Danica Korošec, rojena 7. 10. 1990 v Celju, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer likovna pedagogika, izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Matrica in odtis v lesorezu pri mentorici doc. mag. Zori Stančič in somentorju doc. dr. Janezu Balažicu avtorsko delo. V zaključnem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Maribor, 2017

POVZETEK V magistrski nalogi z naslovom Matrica in odtis v lesorezu sem besedilo razčlenila na tri dele. V prvem delu sem s teoretičnega vidika raziskala in opisala pojem lesorez v umetnosti, njegov razvoj in zgodovino. Svoje raziskovanje lesoreza skozi zgodovino sem zaključila z opisom petih umetnikov, ki so ustvarjalci sodobnega lesoreza. To so Štefan Galič, Thomas Klipper, Barthelemy Toguo, Bryan Nash Gill in Maria Bonomi. V drugem delu naloge sem opisala lasten odnos do lesa. Raziskala sem, kaj mi les v umetnosti nudi in kaj mi omogoča pri ustvarjanju. Lesorez se je skozi zgodovino počasi razvijal in danes nam omogoča različne pristope in tehnike obdelave lesa. Najprej sem predstavila lastna dela z vsebinskega in likovnega vidika. Nato sem skozi lastno doživljanje in izkušnje opisala postopek priprave lesene matrice in lesene tiskovne površine. Ključen pomen za pravilno pripravo matrico so imele izbira, priprava in obdelava lesa. Opisala sem tudi, na katere težave sem naletela in kako sem jih reševala. Tretji del naloge sem posvetila lastni razstavi. Potek razstave sem glede na svojo izkušnjo opisala z besedami, s spremnim besedilom na razstavi in s slikovnim gradivom. Z vprašalnikom in analizo vprašalnika sem na razstavi raziskala, kaj gledalca bolj pritegne kot končni izdelek, matrica ali odtis, ter katera tiskovna površina jih bolj prepriča papir, furnir ali les. KLJUČNE BESEDE: lesorez, visoki tisk, zgodovina lesoreza, tehnike lesoreza, furnir, masiven les, matrica, odtis, tiskovna površina.

ABSTRACT This Master's thesis entitled Matrix and Impression in Wood Engraving is divided into three parts. In the first one, I researched and described from a theoretical point of view the notion of wood engraving and woodcuts in art, its development and history. I completed my research of woodcuts through history with the description of five artists who are creators of modern woodcuts. These are Štefan Galič, Thomas Klipper, Barthelemy Toguo, Bryan Nash Gill in Maria Bonomi. In the second part of my thesis, I described my own attitude towards wood. I researched what wood offers me in art and what it enables when creating. Woodcutting has slowly evolved over the course of history and today it allows us different approaches and woodworking techniques. Firstly, I presented my own works from the content and artistic perspective. Then, through my own involvement and experience, I described the process of preparing the wooden matrix and wooden printing surface. The choice, preparation and treatment of wood was the key to the correct preparation of the matrix. I also included the issues I encountered and how I resolved them. I devoted the third part of the thesis to my own exhibition. I described the course of the exhibition through my experience with words, accompanying text at the exhibition and photographic images. With a survey and its analysis, I examined at the exhibition what attracted the viewer more as the final product, the matrix or the print; and at the same time which printing surface is more convincing- paper, veneer or wood. KEY WORDS: woodcut, letterpress, history of woodcut, woodcut techniques, veneer, solid wood, matrix, print, printing surface.

Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 2 NAMEN... 1 3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE... 2 4 METODOLOGIJA... 2 4.1 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA... 3 5 ODNOS ČLOVEK-LES V UMETNOSTI... 3 6 LESOREZ... 5 6.1 TEHNIKE LESOREZA... 7 6.1.1 OBREZNI LESOREZ... 8 6.1.2 TOLČENA TEHNIKA... 9 6.1.3 BELI REZ... 10 6.1.4 GRAVURA V LES... 11 6.1.5 TONSKI LESOREZ... 11 6.1.6 BARVNI LESOREZ... 12 6.1.7 SPLOŠNI LESOREZ... 14 6.2 ZGODOVINA LESOREZA... 15 6.3 ZGODOVINA LESOREZA NA SLOVENSKEM... 23 7 UMETNIKI SODOBNEGA LESOREZA... 30 7.1 ŠTEFAN GALIČ... 30 7.2 THOMAS KLIPPER... 32 7.3 BARTHELEMY TOGUO... 35 7.4 BRYAN NASH GILL... 38 7.5 MARIA BONOMI... 41 8 MOJ ODNOS DO LESA... 44 8.1 LES IN GRAFIKA... 45 9 LASTNA DELA... 45 9.1 MASIVEN LES KOT TISKOVNA POVRŠINA... 49 9.2 FURNIR... 50 9.3 MATRICA... 52

10 POSTOPEK PRIPRAVE LESENE MATRICE IN LESENE TISKOVNE POVRŠINE... 53 10.1 IZBIRA LESA ZA IZDELAVO MATRICE... 53 10.1.1 VEZANA PLOŠČA... 53 10.1.2 LES... 56 10.2 BRUŠENJE... 57 10.3 TISKOVNA POVRŠINA... 60 10.3.1 LES... 60 10.3.2 FURNIR... 63 10.4 TISKANJE... 65 11 LASTNA DELA IN DELA PREDSTAVLJENIH UMETNIKOV... 69 12 RAZSTAVA... 70 12.1 TEKST OB RAZSTAVI... 71 12. 2 FOTOUTRINKI Z RAZSTAVE... 73 13 MATRICA ALI ODTIS... 77 13.1 VPRAŠALNIK... 78 13.2 ANALIZA VPRAŠALNIKA... 79 13.3 SKLEP ANKETNEGA VPRAŠALNIKA... 80 14 SKLEP... 81 15 LITERATURA... 82 16 SLIKOVNI VIRI... 85

Kazalo slik Slika 1: Drevo življenja, srednjeveški lesorez, detajl iz Sarum Horae, objavljeno v Parizu leta 1494... 4 Slika 2: Albrecht Dürer: Tiskarska stiskalnica, lesorez, 1520... 6 Slika 3: Visoki tisk... 7 Slika 4: Albrecht Dürer: Sveti Krištof; lesorez obrezni lesorez, 1511... 8 Slika 5: Sveti Anton, lesorez punktirna tehnika, cca. 1470, delavnica iz južne Nemčije... 9 Slika 6: Urs Graf: Zastavonoša iz Luzerna, lesorez beli rez, 1521... 10 Slika 7: William Blake: "Colinet odhaja v žalost", lesorez gravura v les, cca. 1821, 35 mm x 75 mm... 11 Slika 8: Edvard Munch: Poljub IV., tonski lesorez, 1902... 12 Slika 9: Erich Heckel: Portret moža, barvni lesorez, 1919, 46,2 cm x 32,4 cm... 13 Slika 10: Karl Schmidt-Rottluff: Zaljubljenca, lesorez, 1920... 14 Slika 11: Sv. Krištof z Jezusom, lesorez, 1423 (eden izmed najstarejših datiranih lesorezov)... 16 Slika 12: Albrecht Dürer: Štirje jezdeci apokalipse, lesorez, 1498... 17 Slika 13: Ugo da Carpi: Sibyl z otrokom, ki drži baklo, svetlo-temni lesorez, 1510 1520, odtis osnovne matrice... 18 Slika 14: Ugo da Carpi: Sibyl z otrokom, ki drži baklo, svetlo-temni lesorez, 1510 1520, odtis, sestavljen iz dveh matric... 19 Slika 15: Thomas Bewick: Kozica, gravura v les, 1797... 20 Slika 16: Edvard Munch: Inger Munch, lesorez, 1908 1909... 21 Slika 17: Jean-François Millet: Kmečko kopanje, lesorez beli rez, 1863... 22 Slika 18: Grafiki iz Katekizma, konec 15. stoletja... 23 Slika 19: Saša Šantel: Vhod na pazinsko pokopališče, barvni lesorez, 1911... 24 Slika 20: Božidar Jakac: Koncert, lesorez, 1921... 25 Slika 21: Lojze Spacal: Prisotnost časa, barvni lesorez, 1983, 30 cm x 22 cm... 27 Slika 22: Bojan Golija: Čolni, barvni lesorez, 1958... 28 Slika 23: Štefan Galič: Fosil-Drevo-XXX, barvni lesorez, 1991... 29

Slika 24: Štefan Galič: Zadnji pozdrav, lesorez, 1978, 89 cm x 64 cm, stalna zbirka Galerije Murska Sobota... 30 Slika 25: Štefan Galič: Fosil-Drevo-XX, barvni lesorez, 1991, 100 cm x 71 cm.... 31 Slika 26: Thomas Kilpper: The Ring: Louisa Raeburn, 2000, lesorez... 33 Slika 27: Thomas Kilpper: Don't Look Back, lesorez, 1998, 12 m x 22 m, nameščen na fasado Art Academy of Poznan... 34 Slika 28: Thomas Kilpper med izdelavo lesoreza, 2013, Švicarija Ljubljana... 35 Slika 29: Barthélémy Toguo: The new world climax, lesorez, 2000, 80 cm x 100 cm... 36 Slika 30: Barthélémy Toguo: The New World Climax, lesorez pečatniki, 2000 2012, 115 cm x 135 cm x 82 cm... 36 Slika 31: Barthélémy Toguo: Alive In A Box 8, lesorez, 2016, 65 cm x 65 cm... 38 Slika 32: Bryan Nash Gil: Honey Locust, lesorez, 2010, 26 cm x 26 cm... 39 Slika 33: Bryan Nash Gill: Black and White IV., lesorez, 2003... 40 Slika 34: Bryan Nash Gill: Cant I, lesorez, 2010... 40 Slika 35: Maria Bonomi: Pente Tempo, lesorez, 1993, 102 cm x 266 cm... 41 Slika 36: Maria Bonomi: Hydra, Barvni lesorez, 2000, 120 cm x 120 cm... 42 Slika 37: Maria Bonomi: Nemeton (painel), lesorez, 2000, 660 cm x 155 cm... 43 Slika 38: Danica Korošec, Družina, lesorez, 2016... 46 Slika 39: Danica Korošec: Ti in jaz IV., lesorez, 2017... 47 Slika 40: Danica Korošec, Ti in jaz I., lesorez, 2017... 48 Slika 41: Les, pripravljen za izdelavo matric in za tiskovne površine... 49 Slika 42: Danica Korošec: Kdo si?; linorez, odtis na vezano ploščo, 2017... 50 Slika 43: Primerjava lesa (matrica) in furnirja (odtis); Danica Korošec: Ti in jaz II., lesorez, 2017... 51 Slika 44: Danica Korošec: Ti in jaz I.; lesorez, odtis na furnir, 2017... 51 Slika 45: Danica Korošec: Ti in jaz II., lesorezna matrica, 2017... 52 Slika 46: Vezana plošča, pogled s strani, kjer se vidita način lepljenja in zgradba plošče... 53 Slika 47: Detajl, linije, nastale z lesoreznim nožkom v vezani plošči... 54 Slika 48: Prerez podrtega drevesa z vidnimi letnicami in branikami... 55 Slika 49: Prečni prerez lesa z vidnimi letnicami in branikami... 56

Slika 50: Detajl, linije, nastale z lesoreznim nožkom v lipov les... 57 Slika 51: Tračna brusilka... 58 Slika 52: Prikaz brušenja na tračni brusilki... 58 Slika 53: Kantaktna brusilka... 59 Slika 54: Prikaz brušenja lesa skozi kontaktno brusilko... 59 Slika 55: Danica Korošec, Kdo si?, linorez, odtis na masiven les, 2017... 60 Slika 56: Detajl, hrastov les z odprtimi porami... 61 Slika 57: Detajl v ozadju vidna struktura odprtih por pri lesu... 62 Slika 58: Danica Korošec, Skupaj, linorez, odtis na masiven les, 2017... 62 Slika 59: Detajl, na katerem je razvidna struktura letnic na ozadju... 63 Slika 60: Furnir, zložen na kupih v mizarski delavnici... 64 Slika 61: Furnir, pri katerem se jasno vidijo odprte pore in intenzivne letnice... 64 Slika 62: Furnir, ki je brez odprtih por in primeren za tiskovno površino... 65 Slika 63: Pripravljeni potrebni material in pripomočki za nanos barve... 66 Slika 64: Ploskovna stiskalnica... 67 Slika 65: Detajl odtisa na les, pri katerem je razviden prah pri odtisu barve... 67 Slika 66: Detajl odtisa na les, brez prahu v barvi... 68 Kazalo tabel Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotki (f%), kaj na razstavi gledalca bolj pritegne kot likovni izdelek.... 79 Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f%), katera tiskovna površina bolj prepriča gledalca.... 79

1 Uvod Izraz grafika je pojem za vrsto dejavnosti, ki so povezane z risarskim oblikovanjem, še posebno pa s tiskom in z možnostjo reproduciranja (Muhovič, 1992, str. 25). Grafika je likovna disciplina, pri kateri obdelujemo površino plošč iz različnih materialov, nastanejo matrice, ki jih tiskamo na papir ali drugo površino (Škrjanec, 2006). Grafiko delimo na tri skupine glede na uporabo materiala ter glede na pripravo in obdelavo tiskovne površine. To so tehnika visokega tiska, globokega tiska in ploskega tiska. Les obkroža moje življenje in sem tesno povezana z njim, zato sem se odločila, da raziščem tehniko lesoreza, ki mi omogoča raznolikost in domišljijo v ustvarjanju. Poleg tega, da je les primeren za izdelavo matrice, je lahko odlična tiskovna površina. Največji izziv sta zame predstavljali priprava in izdelava lesene površine. Skozi ročen proces obdelave lesa sem pobližje spoznala material in njegovo kvaliteto. Poseben izziv sem videla v eksperimentiranju z različnimi tiskovnimi površinami, ki so mojih grafikam dodale novo razsežnost. Zanimalo me je tudi mnenje gledalca na razstavi, kaj ga bolj prepriča v smislu končnega izdelka matrica ali odtis. Odločila sem se, da bom tradicionalen lesorez, ki sem ga izdelala v tehniki belega reza, predstavila v celostni podobi preko matric in odtisov na različnih tiskovnih površinah. 2 Namen Namen moje magistrske naloge je raziskati in preučiti pojem lesorez in zgodovino lesoreza. Nato želim predstaviti, kakšne možnosti pri ustvarjanju grafike nam dopušča les. Ob tem bom predstavila nekaj ustvarjalcev sodobnega lesoreza in lastna dela. Namen naloge je, da predstavim težave in rešitve, ki so nastale med pripravo lesa za matrico in tiskovno površino. Na koncu pa želim predstaviti pomen matrice in odtisa v lesorezu s kratkim anketnim vprašalnikom, ki je postavil 1

vprašanje tudi glede tiskovne površine, in sicer, kaj gledalca bolj prepriča les, furnir ali grafičen papir. 3 Raziskovalne hipoteze - Raziskati in podati bistvene značilnosti o zgodovini lesoreza in strnjeno predstaviti tehnike lesoreza. - Raziskati lesorez v sodobni umetnosti. Ugotavljam, da sodobni umetniki tretirajo lesorez na bolj svoboden način. - Moj namen je predstaviti umetnike, ki ustvarjajo/so ustvarjali sodobni lesorez, to so: Štefan Galič, Thomas Klipper, Barthelemy Toguo, Bryan Nash Gill in Maria Bonomi. - Drugi del naloge bo temeljil na moji osebni izkušnji in povezavi z lesom. - Raziskala in predstavila bom postopek ter pripravo lesa za matrico in tiskovno površino. - Predpostavljam, da nam les v grafiki dopušča veliko možnosti, saj sama menim, da les ni nujno samo material za izdelavo matrice, ampak je lahko tudi podlaga za tisk. - Raziskati, kakšno mnenje imajo obiskovalci moje razstave o pogledu na matrico in odtis, kaj je zanje končni likovni izdelek, kaj jih bolj prepriča. - Raziskati, kaj obiskovalce moje razstave bolj prepriča kot tiskovna površina papir, les ali furnir. 4 Metodologija V teoretičnem delu bom uporabila zgodovinsko metodo, metodo klasifikacije, metodo deskripcije in metodo analize in sinteze. V drugem delu pa bom uporabila empirično ali raziskovalno metodo. 2

4.1 Raziskovalna metodologija V magistrski nalogi sem uporabila naslednje raziskovalne metode: Zgodovinska metoda: pri opisu razvoja tehnike lesoreza skozi umetnostno zgodovino. Metoda klasifikacije: s teoretičnimi izhodišči sem predstavila in definirala izraz lesorez in z njim povezane pojme. Metoda deskripcije: pri opisu grafične tehnike visokega tiska in pri rabi v lastnih delih. Metoda analize in sinteza: pri predstavitvi opisa postopka priprave lesene matrice in tiskovne površine ter pri pripravi lastnega prispevka o mojem odnosu do lesa. 5 Odnos človek-les v umetnosti Les je živi organizem, je organska snov, ki je sestavljena iz različnih strukturnih elementov. Po elementarnem sestavu les vsebuje: 50 % ogljika, 43 % kisika, 6 % vodika, ostala sestava so dušik in mineralne snovi (Hozo, 1988, str. 59). Les je material, ki ga je človek v najstarejših obdobjih zgodovinskega razvoja z lahkoto obdeloval in za obdelavo ni potreboval posebnih orodij. Oblikovanje lesa ima pomembno vlogo na področju umetniškega izražanja. Naravne okoliščine nam omogočajo uporabo in izrabo lesa. Spoznavanje lesa pa je povezano tudi z razmeroma enostavno tehnološko obdelavo. Les je človeku omogočil, da je v njem videl najrazličnejše oblike, teksture in barve, saj je les na posameznih območjih sveta različen. Človek je najprej spoznaval les po trdnosti in trpežnosti ter ga uporabljal zgolj v gradbene in gospodarske namene, šele čez čas je človek začel les raziskovati in v njem iskati umetnost. Tako so nastale razne mojstrovine; izrezljane, brušene, odsekane in tudi poslikane. Vsak kos lesa se razlikuje po svoji strukturi, vsak je edinstven in ravno zato lahko o njem govorimo kot o estetskem materialu. 3

Toda če govorimo o razmerju med človekom in lesom, je treba poudariti, da je vsak material, ki ga človek uporablja, neobdelan, brez vsebine. Prav človek je znal lesu že v preteklosti vnesti vsebino in govorico z likovnim izražanjem. Bogastvo ljudskega poznavanja predstavlja dokaz človekovega obvladovanja narave in povezanost z lesom (Mednarodna likovna razstava: Mi za mir, 1985, str. 12). Slika 1: Drevo življenja, srednjeveški lesorez, detajl iz Sarum Horae, objavljeno v Parizu leta 1494 Les je torej bil in je še vedno prisoten na vseh področjih človeškega vsakdanjega življenja, ima pa tudi bogat pomen v likovni umetnosti. Kljub temu, da je les tradicionalen material, ga umetniki uporabljajo skozi celotno zgodovino. Sprva se je kazal kot popoln material za oblikovanje v kiparstvu, nastajali so številni kipci, skulpture, maske, nato pa se je uveljavil tudi v slikarstvu. Les je pripomogel k začetku grafike tiska, saj je bil osnovni in začetni material za izdelavo matrice. Kot material v grafiki nam omogoča veliko raznolikosti. 4

6 Lesorez Grafična tehnika lesorez je najstarejša in najosnovnejša grafična tehnika in hkrati najstarejša oblika tiska. Lesorez je tehnika visokega tiska. Les je bil kot material za izdelavo grafičnih plošč v uporabi že od 14. stoletja dalje. Na podlagi tega lahko rečemo, da je najrazvitejša grafična zvrst ravno lesorez in z njim obdelovanje lesene površine. Lesorez je prisoten že od najstarejših obdobij zgodovinskega razvoja. V razmerju človek-les so najprej prevladovali predvsem gospodarski interesi, šele čez čas je človek v lesu videl drugačen potencial, v oblikovalskem in umetniškem smislu. Razlago besede lesorez v Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pod najosnovnejšim in najbolj izraznim geslom:»lesoréz -a m (e e ) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo: na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez // odtis v tej tehniki: razstava lesorezov.«(bajec, 2000). Wikipedija pa za razlago besede lesorez navaja naslednje geslo:»lesorez, tudi ksilografija (iz grščine ξύλον,»les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.«(lesorez, 2015). Franc Stele o besedi lesorez navaja:»lesorez pomeni tisk z vzvišeno podlago in je knjigotisku najožje soroden.«(stele, 1942, str. 9). Torej lahko rečemo, da je lesorez grafična tehnika, pri kateri podobo izrežemo iz lesene matrice in jo nato odtisnemo na podlago. Vse od izuma grafike do konca 19. stoletja je bil lesorez grafična tehnika, ki je oblikovala zgodovino visokega tiska. Način in tehnika obdelave lesene plošče sta bila v tesni povezanosti likovnega ustvarjanja. Sam razvoj likovne umetnosti in vzporedno tudi razvoj tiskarstva, tiska in tehnologije izdelave papirja so vplivali na razvoj in izoblikovanje raznovrstnih tehnik lesoreza (Jesih, 2000, str. 35). 5

Slika 2: Albrecht Dürer: Tiskarska stiskalnica, lesorez, 1520 Sprva se je začel lesorez kazati kot krasilna tehnika na leseno površino izrezanih vzorcev, odtisnjenih na blago, ki so služili kot nadomestek vtkanih vzorcev. Velik vpliv na razvoj tehnike je imela iznajdba papirja v 14. stoletju. Ta ozka povezanost in sorodnost umetniškega lesoreza ter knjigotiska je tudi vzrok, da sta se obe stroki do danes razvili v tesni povezanosti. Skozi zgodovino lesoreza se opaža značilno nihanje med knjižno, tehnično in umetniško težnjo (Stele, 1942, str. 15). Želja po umetnosti in želja po razmnoževanju nastalih risb sta bili glavna razloga za nastanek umetniške grafike. Možnost mehanične razmnožitve pa je obetala razširitev umetniških del in pa tudi idej, ki pa so bile pri risbi omejene. Grafični tehniki lesorez in linolej sta si včasih tako podobni, da jih je težko ločiti. Včasih lesorez imenujemo tudi ksilografija. Lesorez imenujemo tudi tehniko, pri kateri ustvarjamo s klasičnim rezilom ali pa z žarečo iglo, kjer izžgemo podobo, ali pa podobo izpraskamo z brusilnim papirjem itd. (Gostiša, Lesorez na Slovenskem: 1540 1970, 1970, str. 1). Ravno v sodobni umetniški grafiki se lesorez mnogokrat 6

znova pojavi, vendar v novem umetnostnem kontekstu in z novimi izraznimi možnostmi. 6.1 Tehnike lesoreza Lesorez spada pod tehniko visokega tiska. Grafične tehnike se razlikujejo po načinu tiskanja in zato je tudi vsaka tehnika edinstvena. Pri visokem tisku ima matrica poglobljene in dvignjene dele. Barvo na matrico nanašamo s pomočjo valčka. Barva se zaradi ravne površine valčka oprime samo dvignjenih delov matrice. Posledično dobimo odtis, kjer podoba nastane le z dvignjenih delov, poglobljeni deli pa se na papirju kažejo kot bela barva oziroma kot prazen prostor. Slika 3: Visoki tisk Pri razlikovanju tehnik imajo pomembno vlogo uporaba materiala ter priprava in obdelava tiskovne plošče ali matrice (Jesih, 2000, str. 24). 7

Iz same besede lesorez lahko razberemo, da je les material, ki ga uporabimo za tiskovno ploščo. Umetniki so skozi zgodovino raziskovali les za izdelavo matrice in tako so nastale različne tehnike lesoreza. Glede na način izdelave lesorezne tehnike visokega tiska pa ločimo več vrst: - Obrezni lesorez. - Tolčena ali punktirna tehnika. - Beli rez. - Gravura v les. - Tonski lesorez. - Barvni lesorez. - Splošni lesorez. 6.1.1 Obrezni lesorez Obrezni lesorez imenujemo tudi linearni ali črtni lesorez. Sama beseda izhaja iz načina obrezovanja črt, ki so izrisane na matrici. S to besedo označujemo tiste vrste lesorezov, pri katerih je motiv narejen v črtni risbi (Jesih, 2000, str. 36). Slika 4: Albrecht Dürer: Sveti Krištof; lesorez obrezni lesorez, 1511 8

To pomeni, da je črta na podlago obrezana obojestransko, vmesni prostori med črtami pa so poglobljeni. Pri odtisu dobimo črno-bel lesorez (dve tonski možnosti, črna barva odtisa in bela barva papirja), pri katerem je pomembno goščenje linij, s katerimi lahko prikažemo plastičnost oblik. Pri obreznem lesorezu so zelo pomembni natančnost, izjemna disciplina obrezovanja črt in likovno znanje. Likovna dela obreznega lesoreza so največji dosežek lesorezne tehnike v zgodovini grafike (Jesih, 2000, str. 36). 6.1.2 Tolčena tehnika Tolčeno tehniko imenujemo z drugo besedo tudi punktirna tehnika. Spada pod tehniko obreznega lesoreza. Za to tehniko je značilno, da tiskovno ploščo obdelamo s tolčenjem s tolkači. Glavni motiv je upodobljen z obrezano črto, ostale površine na ploskvi pa so dopolnjene s tolčenjem v matrico. Zaradi tolčenja s tolkači različnih oblik, nastanejo v površini matrice luknjice ali kak drug vzorec. Z različnimi vzorci in gostoto udarjanja lahko dosežemo različne tonske vrednosti (Dragojević, 2015). Slika 5: Sveti Anton, lesorez punktirna tehnika, cca. 1470, delavnica iz južne Nemčije 9

6.1.3 Beli rez Beli rez je pravo nasprotje obreznega lesoreza. Pri tehniki belega reza je črta vrezana v ravno podlago matrice. Sam postopek vrezovanja je enostavnejši kot pri obreznem lesorezu. Moramo pa se zavedati, da bele linije na črni podlagi delujejo drugače kot črne linije na beli podlagi. Zato ima umetnik, ki deluje v belem rezu, zahtevnejšo nalogo, da postavi motiv v učinkovit in smiseln prostor likovnega dela. Cilj tehnike belega reza je raziskovanje izraznih možnosti bele linije na temnem slikovnem polju. Pri upodabljanju predmetov se moramo zavedati, da z belo črto na svetlem ozadju ne moremo orisati oblike na enak način kot s črno črto. Šele izum gravure v les je popeljal beli rez na višji nivo, k oblikovanju plastičnosti ter prikazovanju prostora (Jesih, 2000, str. 38, 39). Slika 6: Urs Graf: Zastavonoša iz Luzerna, lesorez beli rez, 1521 10

6.1.4 Gravura v les Gravuro v les z drugim izrazom imenujemo tudi ksilogravura in spada pod vrsto belega reza. Pri tej tehniki vrezujemo bele linije, s katerimi s tanjšanjem ali z debeljenjem oziroma z gostenjem ali redčenjem izvajamo tonsko modelacijo. Pri gravuri v les je pomembno, da upoštevamo načelo, da več belih črt učinkuje kot svetlo polje svetloba, več temnih črt pa učinkuje kot temno polje sence. S tem»dvignemo«s črne površine obliko, ki oblikuje plastičnost prostora. Za izdelavo tiskovne plošče pri gravuri v les je pomembna uporaba prečno rezanega, tršega lesa (npr. bukovega, pušpanovega, palmovega ), ki mora biti sestavljen in zlepljen v ploščo. S tem preprečimo cepljenje lesa in dobimo bolj natančne in tanke linije na podlagi. Ploščo je potrebno zbrusiti do te natančnosti, da je gladka kot steklo. Nato površino premažemo s črno barvo, da je samo vrezovanje bolj razvidno (Jesih, 2000, str. 47). Slika 7: William Blake: "Colinet odhaja v žalost", lesorez gravura v les, cca. 1821, 3,5 x 7,5 cm 6.1.5 Tonski lesorez Pri tonskem lesorezu uporabljamo za nastanek odtisa dve matrici, ki sta v večini primerov enake velikosti, le da je ena obdelana, druga pa prazna. Najprej odtisnemo matrico, ki je neobdelana, pri čemer načeloma uporabimo tonsko svetlejši ton. Na suho podlago nato odtisnemo še obdelano matrico. Takšen 11

postopek tiskanja uporabljamo, kadar želimo poudariti enovitost slikovnega polja, s tem pa določamo slikovno površino v odnosu s podlago za odtis (Jesih, 2000, str. 44). Slika 8: Edvard Munch: Poljub IV., tonski lesorez, 1902 6.1.6 Barvni lesorez Barvni lesorez je tehnika, pri kateri tiskamo z najmanj dvema obdelanima matricama, ki ju odtisnemo po določenem vrstnem redu na tiskovno površino. Tako dobimo v tiskovnem polju najmanj tri barvne vrednosti, dve barvi in barvo podlage. Najprej si na matrico osnujemo nosilno risbo, ki ji obarvamo z eno ali več barvami. Barv je toliko, kolikor smo predvideli tiskovnih plošč. Ko imamo izdelano natančno delitev barvnih polj, lahko izrežemo prvo matrico. Najprej izrežemo matrico z nosilno risbo. Pomembno je, da upoštevamo vrstni red tiskanja; najprej odtisnemo svetlejše tone, nadaljujemo s temnejšimi toni, čisto na koncu pa odtisnemo nosilno risbo. Da pri tiskanju dosežemo popolno prilagajanje odtisa na odtis oziroma barve na barvo, moramo zagotoviti natančen in nespremenjen 12

postopek prenosa risbe na tiskovno površino. To lahko dosežemo s pomočjo naprave za prileganje, t. i.»paser«, ali s pomočjo zarisanih oznak roba matrice na tiskovni površini (Jesih, 2000, str. 55). Slika 9: Erich Heckel: Portret moža, barvni lesorez, 1919, 46,2 x 32,4 cm Prve barvne lesoreze z več matricami zasledimo že sredi 15. stoletja. V tem času uporaba več plošč ni služila pridobivanju barvnega učinka, ampak zgolj natančnejši tonski modelaciji figure ali prostora. Posledično so zato umetniki največkrat uporabili rjave, sive ali temno zelene tone, s katerimi so najlažje dosegli vmesne stopnje od bele barve papirja do črne barve. Med prve barvne lesoreze štejemo lesoreze, ki so bili ročno pobarvani. Odtisnjena je bila črna osnovna nosilna risba, ki je bila največkrat dopolnjena z akvarelnimi barvami. Te so umetniku omogočile, da se prvotni odtis ni prekril pod intenzivnostjo barve. Konec 19. stoletja pa barvni lesorez doseže pomemben razvoj na področju umetniškega izražanja. Razvoj moderne umetnosti je prinesel pomembne spremembe v pojmovanju prostora in barve, kar je imelo močan vpliv na barvni lesorez. Tako postane v tehniki lesoreza barva pomembno izrazno sredstvo, ki se ga poslužuje večina umetnikov tistega časa (Jesih, 2000, str. 56 59). 13

6.1.7 Splošni lesorez Uporaba lesa v moderni umetnosti pripelje grafično tehniko lesoreza do popolnoma novih odkritij in likovnih vrednosti. Linijska risba se pri lesorezu spremeni v močno konturno risbo, ki izpostavlja dramatične svetlobne preobrate. Pri izdelavi lesoreza ima največji pomen izdelava osnutka. Pomembna sta natančno načrtovanje in osnovanje risbe na matrico. To nam omogoča jasnejšo predstavo rezanja risbe v matrico. Tega, kar je enkrat izrezano, ne moremo več nadomestiti. Splošni lesorez od nas zahteva risbo, ki je podrejena formalnim izraznim oblikam in je specifično ekspresivno oblikovana. Zaradi omejenih možnosti prikazovanja prostora, se velikokrat linijska risba spremeni v ploskovno risbo, kjer igrajo glavno vlogo svetli in temni deli med ploskvami (Jesih, 2000, str. 47 52). Slika 10: Karl Schmidt-Rottluff: Zaljubljenca, lesorez, 1920 Risbo na matrico nanesemo v zrcalni obliki, da je končni odtis enak osnutku. Smiselno je, da si narišemo vse črte in poteze, saj nam bodo omogočile lažje in 14

nazornejše rezanje. Tako bomo dobili izrezano risbo v matrici enako našemu idejnemu osnutku. Ko imamo matrico izrezano, je nanjo potrebno nanesti grafično barvo. Barvo nanesemo z gumijastim valčkom, s katerim valjamo v več smereh, da barvo enakomerno nanesemo po celotni površini matrice. Nato lahko matrico odtisnemo na tiskovno površino s pomočjo stiskalnice ali pa ročno s kostjo, z žlico ali z drugim pripomočkom. Pri ročnem odtiskovanju papir položimo na navaljano matrico in s pritiskom gladkega predmeta drsimo po hrbtni strani papirja. Pri odtiskovanju s stiskalnico ravno tako položimo grafičen papir na navaljano matrico, ki jo položimo na mizo stiskalnice. Matrico pokrijemo z mehkejšim materialom (s filcem, kartonom), prilagodimo pritisk na stiskalnici in z valjem zapeljemo čez matrico. Enakomeren pritisk od zgornje strani nam omogoči pravilen odtis na tiskovno površino. Grafičen papir je praviloma mehkejši, saj enakomerno vpije barvo. Mora biti pa tudi dovolj kompakten, da se pri samem odtiskovanju ne poškoduje. (Jesih, 2000, str. 52) 6.2 Zgodovina lesoreza Narava je človeku vseskozi kazala pot do iznajdbe prvih grafičnih potez. Če raztegnemo prste in potisnemo roko v mehko ilovico ali testo, dobimo odtis roke v mehki podlagi, če pa je roka umazana, lahko na različnih podlagah nehote dobimo sled svoje roke. To lahko naredimo neštetokrat in vedno bo rezultat odtisa enak. Opazovanje lastnih odtisov je človeka vodilo k izdelavi pečatnikov, kar je kmalu privedlo do iznajdbe prvih lesorezov (Lampe, 1893, str. 21). Lesorez v grafiki spada pod visoki tisk. Točne letnice za pričetek grafične dejavnosti reliefnega tiska pravzaprav ni, saj ga lahko zasledimo že v začetkih prazgodovine. Primeri prvih pečatnikov za odtiskovanje najdemo že v Mezopotamiji, od tam pa se je uporaba pečatnika razširila po vsem svetu. Kot najzgodnejši postopek tiska lahko navedemo tiskane vzorce na blagu pri Feničanih že v 6. stoletju. V Indiji in na Kitajskem pa se je lesena matrica za uporabo tiska z različnimi rastlinskimi barvami uporabila že v 2. stoletju. Kitajska je bila v grafičnih postopkih zelo napredna, posledično zaradi iznajdbe papirja v letu 105, s tem pa je nastal tudi prvi odtis, ki 15

je bil s pečatnikom odtisnjen na papir. V Evropi se začne izdelava papirja kar tisoč let pozneje (Jesih, 2000, str. 26). Leseni model, ki je nastal leta 1375 za potiskovanje blaga, je postal prototip lesoreza. Ta izum lahko postavimo za prvi mejnik v zgodovini evropskega lesoreza. V 14. stoletju nemška mesta izdelajo prve pole papirja in s tem dobi Evropa prvi lesorez. Prve lesoreze se pripisuje menihom in njihovim samostanskim delavcem, podobarjem in rokodelcem, ki so v svojih delavnicah združevali lastnosti risarja, rezca, odtiskovalca in trgovca (Gostiša, Lesorez na Slovenskem: 1540 1970, 1970, str. 2). Slika 11: Sv. Krištof z Jezusom, lesorez, 1423 (eden izmed najstarejših datiranih lesorezov) Najstarejši ohranjen lesorez obstaja iz leta 1423, ki pa je tehnično že tako dovršen, da lahko sklepamo, da so prvi odtisi lesoreza nastali že mnogo prej. Upodobljeni motivi so različne upodobitve z religiozno vsebino. Ohranjenih je približno 4000 lesorezov iz 15. stoletja, večina jih pripada ljudski umetnosti. Iznajdba lesoreza pa ni omogočala samo možnosti za razmnoževanje risbe, ampak tudi napisanega teksta. Z izumom lesoreza je bilo mogoče odtisniti tudi knjige, ki so bile do tedaj 16

napisane ročno. Prve primere tiskanih knjig, ki so nastale okrog leta 1420, imenujemo blok knjiga oz. Blockbuch. Leta 1455 Johannes Gutenberg iznajde lite črke, ki omogočajo premičnost in sestavljanje črk v stavke, obenem pa se s tem prične revolucija tiskane knjige. V Benetkah so bile ustanovljene prve samostojne lesorezne delavnice, ki so pogodbeno delovale za tiskarje in založnike ter umetnike risarje in oblikovalce tiskarskih predlog. Iz lesa so izrezovali iniciale in drugo okrasje ter upodobitve za knjige. Tako se konec 15. stoletja prvič pojavi tisk barvnega lesoreza z več matricami. Razumljivo je, da so se umetniki želeli tako kot v risbi in v sliki tudi v tiskani podobi izraziti in čim popolnejše predstaviti prostor, ki se z barvo in modelacijo forme najbolj približa stvarnosti (Jesih, 2000, str. 27, 28). Za razvoj lesoreza ima pomemben pomen grafična tehnika bakrorez. Ta se je začela razvijati v krogu obrtnikov. Lesorez in bakrorez sta bila kot grafični tehniki za tisk v knjižnih in umetniških delih 16. stoletja bolj ali manj enakovredno uporabljena in se pojavljata skozi celotno stoletje. Slika 12: Albrecht Dürer: Štirje jezdeci apokalipse, lesorez, 1498 17

Mojster severne renesanse Albrecht Dürer je bil največji bakrorezec in lesorezec svojega časa. Dürer je tehniko lesoreza dvignil na stopnjo polnovrednega slikarsko umetniškega izrazila. Likovno delo Apokalipsa iz leta 1496 je prvo veliko delo lesorezne umetnosti, kjer se umetnik izrazi v tehnično dovršenem in linijsko izrazitem lesorezu. Tehnično stran lesoreza je ta veliki mojster razvil do tolikšne mere, da je z njo z lahkoto tekmoval z najpopolnejšo risbo. S tem je lesorez postal enakovreden po svojih značilnostih vsem likovnim strokam (Stele, 1942, str. 16). Cela vrsta odličnih lesorezcev je nadaljevala Dürerjevo izročilo in lesorez je dosegel takšno tehnično popolnost, da je začel služiti reprodukcijskim namenom. Postal je sposoben zajeti in posnemati realnost in s tem omogočil ustvarjanje zaželenega. V tem obdobju lahko izpostavimo tudi lesorezce, ki so s svojimi deli dosegali Dürerja, na primer Hans Baldung Grien, Hans Burgkmair in Lucas Cranach. Istočasno je v Italiji Ugo da Carpi napravil nov pomemben korak v izpopolnjevanju umetniškega lesoreznega načina z iznajdbo svetlo-temnega reza, ki je bil uresničen s tiskom z več ploskvami. To je bil tudi povod za prvi barvni lesorez (Stele, 1942, str. 17). Slika 13: Ugo da Carpi: Sibila z otrokom, ki drži baklo, svetlo-temni lesorez, 1510 1520, odtis osnovne matrice 18

Slika 14: Ugo da Carpi: Sibila z otrokom, ki drži baklo, svetlo-temni lesorez, 1510 1520, odtis, sestavljen iz dveh matric Po velikem razmahu v 16. stoletju pa je bila tehnika lesoreza kot samostojno umetniško izrazilo postavljena v ozadje. V ospredje sta prišla bakrorez in posebna jedkalna plošča. Tako je v 17. in 18. stoletju lesorez obdržal vlogo le v reprodukcijski in knjižni namen. Za umetniško delo se je zdelo, da lesorez ni več zanimiv. Šele leta 1775 se zgodi zgodovinski razvoj lesorezne stroke, ki jo povzroči Anglež Tomas Bewick z izumom gravure v les. Uvede nov, trši les in nov način rezanja v les. Do sedaj so umetniki uporabljali čvrstejši les hruške in oreha, ki so ga obdelovali z nožki, rezali pa so vzporedno z vlakni strukture lesa. Bewick pa je za svojo matrico uporabil pušpanov les, ki ga je obdelal pravokotno na smer vlaken, za obdelovanje pa je uporabljal bakrorezno rezilo. Tako je oblikoval podobo s poglobljenimi črtami, s katerimi je lahko manj ovirano sledil formi, kar je bolj spominjalo na bakrorezno oblikovanje, tiskal pa je na lesorezni način in s tem ustvaril vtis bele risbe na črni podlagi. Odprle so se možnosti v reprodukcijskem lesorezu, ki je v 19. stoletju doživel neverjeten razvoj, vse dokler ni konec stoletja njegovo veljavnost spodrinil fotomehaničen kemično izdelan klišé (Stele, 1942, str. 18-19). 19

Slika 15:Thomas Bewick: Kozica, gravura v les, 1797 Na drugi strani pa so se umetniškim prizadevanjem v tehniki lesoreza odprle nove možnosti. V svojih delih so se v tem času sijajno izkazali in izrazili v lesu Francoza Honoré Daumier in Gustave Dore, Nemca Adolph von Menzel in Alfred Rethel ter mnogo drugih. Konec 19. stoletja se je lesorez kot grafična tehnika močno uveljavil med umetniki. Tako se je v obdobju secesije razvil sodobni umetniški lesorez, katerega aktualnost še do danes ni zmanjšana. Evropska preteklost je nudila sodobnim lesorezcem velike in mnogovrstne možnosti. Poleg tega pa so sodobni lesorezci v svoja dela vključevali tudi kulturo japonskega lesoreza. Spoznavali so prednost prvotnega načina tiskanja t. i. ročni tisk, pri katerem je umetnik strmel k obnovitvi umetnostne kakovosti s poudarkom osebne umetniške izvršitve. Tako se je ponovno uveljavil ročni tisk, pri samih odtisih pa se je pogosto poudarjala struktura lesa, kar je močno obogatilo mikavnost lesoreznih izdelkov. To je vodilo od linearno čistega lesoreza do ploskovitega ter na svetlo-temnih ploskvah zgrajenega novega lesoreza, imenovanega ploskoviti lesorez (Stele, 1942, str. 20-22). Razvil se je linorez, ki ploskovitosti tehnike najbolj ustreza. Med pomembnejše ustvarjalce ploskovitega lesoreza spadajo Anglež William Nicholson, Francoza Félix Vallotton in Paul Gauguin ter Skandinavec Edvard Munch in Nemec Emil Orlik. Ti umetniki so združevali vpliv impresionizma, svežost in sproščenost linij ter 20

neposrednost grafičnega izraza. Edvard Munch je bil ena najpomembnejših osebnosti za razvoj ekspresionizma na področju grafike v lesorezu, saj je s svojim eksperimentiranjem in z uvajanjem ekspresivnih oblik postavil temelje novemu izrazu v umetnosti (Jesih, 2000, str. 32). Slika 16: Edvard Munch: Inger Munch, lesorez, 1908 1909 Po obdobju impresionizma abstrahirana lesorezna in linorezna forma postaneta glavno izrazilo nadaljnjega ustvarjanja v grafiki. Umetnike so začeli združevati sorodni interesi. Tako so se kot odgovor na pojav fauvizma v Franciji in v Nemčiji pojavile skupine umetnikov, ki so razvijale nov moderen koncept umetnosti. Pojavita se skupini»der Blaue Reiter«in»Die Brück«, kjer so delovali umetniki Ernst Ludwig Kirchner, Erich Heckel, Karl Schmidt-Rottluff, Max Pechstein, Otto Müller. Njihovo osnovno vodilo je bila ekspresivna likovna forma: izrazna moč, intenzivnost doživetij, čustveni naboji, socialna angažiranost V ekspresionizmu pa se je razvila uporaba jedkanice, suhe igle in litografije, vendar je prav lesorez najmočneje zaznamoval to obdobje (Jesih, 2000, str. 33). 21

Posebno pa je vrednost lesoreza narasla v obdobju kubizma. Na tej stopnji je bila dosledno razvita ploskovita smer lesorezne umetnosti. Zamenjali sta vlogo bela in črna, tako da se je lesorez razvil v tehniki belega reza. Ta zamenjava vlog daje umetnikom nešteto novih možnosti upodabljanja, od doslednega realizma do skrajne slikovitosti (Paro, 1991, str. 52). Avtorji les izkoriščajo zaradi strukture letnic, ki izrazijo karakteristiko materiala in so grafično odlični izrazni element. Umetniki eksperimentirajo s tiskarskimi barvami na vodni osnovi in z načini, kako prevesti sodobno likovno formo v tradicionalen japonski lesorez. Slika 17: Jean-François Millet: Kmečko kopanje, lesorez beli rez, 1863 Z reakcijo na ekspresionistično umetnost in absolutno likovnost se je pod geslom»nove stvarnosti«spremenilo tudi razmerje do lesoreza. Nova stvarnost je lesorezu vrnila upodabljajočo in ilustrativno težnjo, vodila pa ga je nazaj k idealu čistega linijskega snovanja. V sodobni umetnosti ima les še vedno pomembno vlogo pri grafičnem ustvarjanju. 22

6.3 Zgodovina lesoreza na Slovenskem Slovenski lesorez se je na pobude, ki so jih naši umetniki dobili predvsem iz šol na Dunaju, v Pragi in v Zagrebu, začel intenzivno razvijati v 16. stoletju. Razumljivo je, da se v prvih grafikah slovenskih umetnikov odražajo značilnosti šol in smeri, iz katerih so črpali znanje. Najstarejši pri nas znani lesorezi so bile prve ilustracije v slovenskem pisanem jeziku v protestantskih knjigah. Prav te ilustracije so bile prve, ki so bile kot grafike podane našim umetnikom. Nato se je grafika v Sloveniji pričela močno razvijati z uveljavitvijo slovenskega jezika, reformacije. Leta 1550 postane Tübingen rojstno mesto prve slovenske tiskane knjige avtorja Primoža Trubarja Katekizem (Cathechismus in der Windischen), ki je vseboval dva lesoreza: Jezus na Oljski gori in Prihod sv. Duha. To sta bili prvi grafiki in obenem prvi ilustraciji slovenske knjige, obe delo neznanega ljudskega umetnika s konca 15. stoletja. Slika 18: Grafiki iz katekizma, konec 15. stoletja Leta 1578 sta bili v Mandeljčevi ljubljanski tiskarni natisnjeni kroniki Vezda varaždinskega škofa in obe sta imeli naslovni lesorez. To sta bili prvi ilustraciji slovenske protestantske knjige znanega mojstra Heinricha Ulricha. V svojih delih je že uporabil monogram HV (Heinrich Ulrich). Nato je sledila množica pomembnih grafičnih lesorezov, kot so knjižne ilustracije v Dalmatinovi Bibliji avtorja Hansa Brosamerja (Gostiša, Lesorez na Slovenskem: 1540 1970, 1970, str. 35). 23

V tem času je bila v svetu uveljavljena edina grafična tehnika lesorez, vendar ga je tako kot drugje po svetu tudi pri nas kmalu izpodrinila tehnično zahtevnejša, ampak izrazno priročnejša tehnika bakroreza (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011, str. 21). Lesorezna umetnost se je na naših tleh v 15. stoletju razvila samo skozi ilustracije. Široko pripovedni realizem lesoreznih ilustracij druge polovice 16. stoletja kmalu zamenja zgolj dekorativna vloga in s tem začnejo nastajati prve likovno zanimive in drugačne lesorezne grafike. Za tretje obdobje lesoreza na slovenskem lahko rečemo, da je prelomno v lesorezni umetnosti. Šele v 19. stoletju se lesorez na Slovenskem osamosvoji kot samostojna grafika od lesorezne ilustracije. Slovenski avtorji kot aktivni ustvarjalci ustvarjajo v svojih delovnih procesih lesorezno umetnost in v domačih delavnicah začnejo nastajati prvi slovenski lesorezi slovenskih umetnikov (Gostiša, Lesorez na Slovenskem: 1540 1970, 1970, str. 39). Lesorez se je iz svoje ilustrativnosti in enostavnosti razvil v izrazno avtohton umetniški medij (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011, str. 21). Leta 1911 je nastala grafika Saše Šantla z naslovom Vhod na partizansko pokopališče, ki velja za najstarejši in prvi slovenski barvni lesorez (Škrjanec, 2006). Saša Šantel je v jedkanici in lesorezu upodabljal pokrajine in portrete (Jelisaveta Čopič, 2016). Slika 19: Saša Šantel: Vhod na pazinsko pokopališče, barvni lesorez, 1911 24

V času impresionizma se je grafika konceptualno in slogovno obogatila, posodobila. Impresionizem za grafiko ni kazal pretiranega zanimanja, zato se je dodobra razvila v obdobju secesije (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011, str. 25), vsebinsko pa se je kazala skozi družbene probleme, individualnega človeka, njegove stiske in življenjske potrebe (14. grafični bienale katalog, 1981). Lesorez je ponovno zablestel v delih tedanjih modernistično zagnanih ustvarjalcev. Kot povsod drugod v Evropi je bila grafična zvrst blizu tudi našim ekspresionistom, prav njim se lahko zahvalimo za prve umetniško poglobljene grafike in raziskovanje grafičnega medija po formalni plati. Kreativne možnosti lesoreza, pri katerih umetnik odvzema materijo in gradi slikovno polje z menjavanjem črnih in belih ploskev, so ekspresionističnemu izrazu najbolj ustrezale (Škrjanec, 2006). Čisto grafično hotenje so ustvarjali Tone in Franc Kralj, Božidar Jakac in Miha Maleš (Mikuž, 1943). V njihovih delih prevladujeta preprosta in racionalizirana risba ter urejena, prečiščena risba (Škrjanec, 2006). Skoraj štirideset let je poslej bolj ali manj ekspresivno obarvani realizem oblikoval profil grafične umetnosti (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011, str. 28). Slika 20: Božidar Jakac: Koncert, lesorez, 1921 25

Druga svetovna vojna je prinesla razvoj partizanske grafike, večinoma v tehniki linoreza, in sicer zaradi skromne opreme partizanskih tiskarn in težkih pogojev. Razcvet slovenske grafike med in po vojni dokazuje, da je likovna dediščina pomensko prerasla svojo zgodovinsko določenost in je bila sposobna spregovoriti tudi o drugačnem času (Škrjanec, 2006). Partizanska grafika je sad zavestne angažiranosti slovenskih likovnih umetnikov in njihove pripravljenosti (Kalan, 1955, str. 888). Ustvarjalci so posegali po izraznem interjerju in s tem največ ustvarjali socialnokritično grafiko. Med njimi najdemo grafike Doreta Klemenčiča Maja, v katerih upodablja krutosti vsakdana, ki so se dogajale v tistih težkih časih. Slovenska partizanska grafika se je zaradi svojega splošno humanističnega sporočila uvrstila v zakladnico evropskega angažiranega slikarstva (14. grafični bienale katalog, 1981). Po vojni je mlajša generacija temeljne usmeritve in grafično znanje nabirala že na novoustanovljeni ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011, str. 31). Petdeseta leta 20. stoletja se v slovenski grafiki odlikujejo prav po vzponu in razcvetu lesorezne tehnike. Za razvoj sta imela pomemben vpliv Lojze Spacal in Avgust Černigoj. Njuna dela so v slovenski prostor prinesla nove poglede, saj sta s svojimi deli mlade umetnike spodbujala k drznejšemu in bolj modernističnemu ustvarjanju. Spacal je umetnik krajine, reducirane na ploskev, trdno vkomponirane med horizontale in vertikale, v katerih ne zaznamo naključnih potez. Da bi dosegel močnejši občutek materialnosti, je kaj kmalu začel svoje lesoreze kombinirati z reliefnim odtiskovanjem (Škrjanec, 2006). 26

Slika 21: Lojze Spacal: Prisotnost časa, barvni lesorez, 1983, 30 x 22 cm V začetku petdesetih let sta svojo grafično pot v lesu iskala tudi umetnika Riko Debeljak in Marija Pregelj. Po letu 1955 je slovenski lesorez dosegel svoj prvi umetniški vrhunec v Miheličevih barvnih lesorezih (Obisk, Kronist, Mrtvi kurent ), še poseben ustvarjalni višek v grafiki pa je France Mihelič udejanjil s ciklom črnobelih lesorezov, imenovanih Dafne. V drugi polovici petdeset letih je Marjan Tršar izdelal serijo kvalitetnih lesorezov, kjer poudarja razmerje med čisto in jasno formo ter lokalno barvo (Škrjanec, 2006). Nedvomno je bila za nadaljnji razvoj naše umetniške grafike odločilna ustanovitev mednarodnega grafičnega bienala v letu 1955. Kvaliteta in aktualnost naše grafične umetnosti sta se začeli presenetljivo večati in dvigati (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011, str. 31). V letih 1956 1959 je v japonskem lesorezu svoj navdih našel Bojan Golja, ustvaril je serijo sijajnih črno-belih lesorezov, v katerih prevladuje realizem, in serijo barvnih lesorezov, kjer so razvidne poenostavljena in izčiščena forma ter izbrane barve, v načinu tiskanja pa se jasno čuti vpliv rafiniranosti japonskega lesoreza. 27

Slika 22: Bojan Golija: Čolni, barvni lesorez, 1958 Tehnike globokega tiska so postale predmet iskanja in eksperimentiranja v grafiki v šestdesetih letih 20. stoletja. Okrog leta 1960 je bilo obdobje številnih grafičnih razstav, mednarodnih izmenjav in nagrad. Umetniki, ki so se uveljavili v tem času, so vodili in obvladovali slovensko grafično prizorišče globoko v sedemdeseta leta. V sedemdesetih letih je nastopila nova generacija grafičnih umetnikov, ki so postavili na eno stran racionalno, geometrično shemo ter čiste, nenasičene barve, na drugi strani pa so obudili zanimanje za predmete in figuro, čutil se je tudi vpliv pop arta. Boris Jesih, ki je bolj poznan po svojih litografijah, je v letu 1970 izdelal serijo barvnih linorezov manjšega formata, ki jih je sestavil v racionalne, geometrične kompozicije in jih poimenoval. V to generacijo spadata tudi Boni Čeh in Lucijan Bratuš, ki sta svojo umetnost preizkušala v različnih grafičnih tehnikah. Leta 1970 je bila v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec razstava z naslovom Lesorez na Slovenskem, kjer je bila prvič prikazana bogata dediščina lesorezne grafične umetnosti, vse od»dediščine tujih mojstrov do procesa nastajanja slovenskega lesoreza v 19. stoletju in njegove polne izrazne moči v 20. stoletju«. v osemdesetih letih je v ospredje stopil Štefan Galič, ki je barvni lesorez pripeljal do 28

popolnosti. Poleg Spacala in Miheliča ga štejemo za našega največjega lesorezca. Zasledimo lahko obsežnost tem v njegovih grafikah; krajine, figure, postavljene v krajino, posamični predmeti vidnega sveta (npr. violina, metulj ) (Škrjanec, 2006). Slika 23: Štefan Galič: Fosil-Drevo-XXX, barvni lesorez, 1991 Klasičnemu lesorezu se v osemdesetih močno približa Zdenko Huzjan, pravo nasprotje njemu pa so lesorezi in linorezi Klavdija Tutte. V tem obdobju nastane tudi ciklus Rdeči revirji skupine Irwin. V devetdesetih letih se omenjenim umetnikom pridružijo še dve umetnici, ki jih lahko uvrščamo med pomembne grafičarke za slovensko grafično umetnost. Huiqin Wang s kvalitetnimi barvnimi lesorezi in linorezi ter Mojca Zlokarnik, ki svoje drobcene linoreze, velikokrat v obliki vinjete, aplicira na večino svojih likovnih del ali pa tiska barvne linoreze na podolgovate formate, ki pripovedujejo zgodbo iz intimnega življenja ženske (Škrjanec, 2006). Z razpoznavno osebno izraznostjo in s hkratno izvedbeno dorečenostjo se je slovenska grafika povzpela med izstopajoče dosežke sodobne umetniške sporočilnosti. S tem je zadostila temeljnemu pogoju kvalitetne umetnosti, uspelo ji je ohraniti etično razpoznavno značajnost, ki je najzanesljivejše potrdilo njene iskrenosti in umetniške avtohtonosti (Gostiša, Zakladi slovenske grafike 1955 2005, 2011). 29

7 Umetniki sodobnega lesoreza 7.1 Štefan Galič Štefan Galič spada med najpomembnejše slovenske grafike zadnje tretjine 20. stoletja. Slikar in grafik se je leta 1944 rodil v Lendavi. Študiral pa na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je diplomiral leta 1965. Po letu dni službovanja kot likovni pedagog se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi nadaljeval študij na grafični specialki pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku (Maribor, 2017). Skozi svoj likovni opus je razvil prepoznaven slog, neodvisen od aktualnih umetnostnih tokov. Na začetku se je izražal v risbi, pozneje pa v njegovih likovnih delih prevladuje strukturirana forma abstraktnega značaja. Še posebej je znan po mojstrsko izdelanih barvnih lesorezih, ki so mu prinesli mednarodno priznanje. Ukvarjal se je z barvnim linorezom, litografijo, jedkanico in barvnim lesorezom (Galič, 1999, str. 15). Slika 24: Štefan Galič: Zadnji pozdrav, lesorez, 1978, 89 cm x 64 cm, stalna zbirka Galerije Murska Sobota 30

Med njegovimi najbolj znanimi cikli likovnih del so Metulji, ki so nastajali med letoma 1973 in 1982, Violine (1974 1984), Blummen/Blumchen (1983), Zapisi (1984 1989), Pokrajine (1986) in Fosili (1989 1996). Izdal je šest grafičnih map Fosili v tehniki barvnega lesoreza (1992 1996) (Rakovec, 2017). Njegove zgodnje grafike zaznamuje napolnjenost formata s stiliziranimi figurami, z razklanimi violinami in raznovrstnimi predmeti ter znaki. V poznejših grafikah njegove kompozicije prevladujejo na izbranih motivih metuljev, violin in fosilov. Posebno dinamiko in svežino dodajajo likovnim delom grafični listi velikih dimenzij. Metulje je umetnik zbiral in gojil, v pestri barvni lestvici njihovih kril pa je našel navdih za barvno tonaliteto svojih del. Pomembno prelomnico v umetnikovem grafičnem opusu predstavlja cikel Zapisi, kjer z abstrahirano formo in s poudarjeno strukturo lesa svojim likovnim delom daje posebno likovno kvaliteto. Tako nastane vrhunec njegovih del, imenovan Fosili, to je cikel del, v katerih izstopa forma razcefranih in razpadajočih struktur lesa in kosti (Galič, 1999, str. 19-25). Slika 25: Štefan Galič: Fosil-Drevo-XX, barvni lesorez, 1991, 100 cm x 71 cm. 31

Fosili razkrivajo umetnikov izostren občutek za barvne prehode in obdelavo matrice do skrajnih meja, ki jih dopušča tehnika lesoreza. Odnos do materiala, ročna spretnost in izkušnja se kažejo skozi izjemna umetniška dela (Galič, 1999, str. 24). Galič je v svojem grafičnem opusu lesoreznih del največjo pozornost namenjal teksturi matrice, pri čemer se kaže povezanost ročne obdelave lesene matrice in naravne strukture lesa z letnicami in lesno maso. H končnemu učinku odtisa je prispevala tudi uporaba različnih vrst papirja, npr. riževega. Poleg grafike se je ukvarjal še s slikarstvom, z ilustracijo in z grafičnim oblikovanjem. Za svoje grafično delo je prejel vrsto nagrad doma in po svetu, njegova dela so v številnih umetniških zbirkah. Po umetniku so poimenovali štipendije, ki jih od leta 1999 podeljuje Ustanova Štefana Galiča podiplomskim študentom iz Lendave, ki hkrati delujejo v domačem okolju (Rakovec, 2017). 7.2 Thomas Klipper Thomas Kilpper je nemški umetnik, ki se izraža skozi grafično tehniko lesoreza. Živi in deluje v Berlinu. Študiral je likovno umetnost na Staatliche Akademiji za umetnost v Nuernbergu, Düsseldorfu in Frankfurtu (Artist Talk: Thomas Kilppe, 2015). Ustvarja velike lesoreze in linoreze, ki jih umesti v mestno arhitekturo in jim da novo podobo. Na tleh z nožki in različnimi orodji izreže podobe, like ali intervencije, ki jih nato natisne in postavi v javni prostor. Velikokrat mu pri ustvarjanju ogromnih grafik pomagajo pomočniki. Umetnik se pri svojih projektih vedno nanaša na lokacijo umetniškega projekta in na vprašanja, ki se osredotočajo na socialni in politični del mesta. Dela v praznih stavbah, ki so zgodovinski ostanek mesta in imajo močno socialno funkcijo. Izraža se tudi skozi kiparska dela, risbe in instalacije, ki jih prav tako umešča v javne prostore (Megla, 2013). 32

Slika 26: Thomas Kilpper: The Ring: Louisa Raeburn, 2000, lesorez V letu 1997 ustvari svoj prvi talni lesorez, ki ga poimenuje Ruski parket, izdela ga v prostorih nekdanjega vojaškega poslanstva Soviet Union v Frankfurtu. Nato v nekaj letih ustvari več talnih parketov v različnih zapuščenih mestnih stavbah (Thomas Kilpper, 2014). Leta 2000 je ustvaril monumentalni lesorez z naslovom The Ring in ga namestil v deseto nadstropje bloka Orbit House v Londonu. Izdelal je največji lesorez na svetu, dolg štiristo metrov, izrezan neposredno v mahagoni parket. Zanj je Kilpper dobil mednarodno priznanje za uporabo metode lesoreza v arhitekturnem obsegu za preoblikovanje zgodovinskih zgradb in prostorov (Artist Talk: Thomas Kilppe, 2015). 33

Slika 27: Thomas Kilpper: Don't Look Back, lesorez, 1998, 120 x 220 cm, nameščen na fasado umetniške akademije v Poznanu Leta 2008 Kilpper ustvarja na projektu»svetilnik na Lampedusi«. Ustvaril je instalacijo svetilnika, ki je deloma zgrajen iz fragmentov čolnov, ki se uporabljajo za prevoz migrantov (Thomas Kilpper, 2017). Leta 2009 ustvari projekt»state of Control«oz. Stanje nadzora. V tleh nekdanjega NDR Ministrstva za državno varnost (VS) v Berlinu Kilpper izreže matrico v tla, v njej pa upodobi zgodovino vzhodne Nemčije od nacističnega obdobja do digitalne sedanjosti. Dvajset let po padcu berlinskega zidu se s projektom»stanje nadzora«tudi prvič odprejo vrata Ministrstva za javnost. Njegova intervencija v prostoru obsega več kot 1.000 kvadratnih metrov in predstavlja zgodovino obeh nemških držav v portretih, dramskih prizorih in besedilih (Thomas Kilpper, 2017). Kilpper je razstavljal po Evropi in v Ameriki, leta 2011 je sodeloval na 54. beneškem bienalu, kjer je bil eden od nagrajencev Villa Romana v Firencah (Thomas Kilpper, 2014). Leta 2013 je v Sloveniji, v tivolski zapuščeni zgradbi, imenovani Švicarija, v sklopu 30. grafičnega bienala ustvarjal svoje lesoreze v lesen parket. Kot glavni motiv je uporabil barjansko kolo (Megla, 2013). 34

Slika 28: Thomas Kilpper med izdelavo lesoreza, 2013, Švicarija Ljubljana Thomas Kilpper je umetnik, ki svojo umetnost izraža skozi svoje monumentalne lesoreze. Svojo politično in družbeno kritično mišljenje izraža na svojstven način. Les je njegov zaveznik in vsako površino v trenutku izpopolni in zaznamuje s svojimi risbami. Je umetnik, ki se ne boji velikega formata, ampak se v njem odlično znajde. Velikokrat ogromne grafike dopolni z upadajočimi napisi, ki občasno spominjajo na stripovsko zgodbo. Z njimi izpopolnjuje in poudarja podobe, ki nastanejo v leseni površini. Njegove risbe pa včasih zaidejo tudi na popolnoma abstraktne podobe, ki prav tako s svojo reliefnostjo in z razgibanostjo pustijo v gledalcu poseben vtis. 7.3 Barthelemy Toguo Barthélémy Toguo je bil rojen v Kamerunu leta 1967. Obiskoval je srednjo šolo Fine Art v Abidjanu v Slonokoščeni obali. Po končanem študiju se je leta 1993 preselil v Evropo, kjer je začel ustvarjati in razstavljati v Parizu, Bandjounu in New Yorku. Barthélemy Toguo je multimedijski umetnik, svojo likovnost izraža skozi slikarstvo, grafiko, akvarel, risbo, kiparstvo, fotografijo, instalacije, performanse V svojih delih raziskuje reguliran pretok ljudi, blaga in sredstev med bogatejšimi državami 35

in Zahodom. Sooča svoje afriške korenine z»nasilno«podobo našega sveta. Toda še bolj pomembno, govori nam o življenju, ki nas vedno opominja na trpljenja, vojne, izgnanstvo in samoto. Njegova motivika se večino časa nanaša na rasne razlike in kruti svet, ki ga ustvarjamo z denarjem. Roka, simbol dela, življenja in umetniške sledi, je zelo pogost motiv v njegovih delih. V svojih delih pogosto svobodno kritizira našo družbo, a hkrati pokaže veliko skrb za lepoto oblike in občutek za barve (Barthélémy Toguo, 2016). Slika 29: Barthélémy Toguo: The new world climax, lesorez, 2000. Slika 30: Barthélémy Toguo: The New World Climax, lesorez pečatniki, 2000 2012. 36

V sklopu likovnih del, imenovanih "Tranzit" (1996), je izvedel vrsto nastopov na letališčih in železniških postajah. Leta 2000 je z razstavo»the New World Climax«opozoril na težave, s katerimi se srečujejo priseljenci na veleposlaništvih, letališčih in mejnih prehodih, če želijo pridobiti vizum ali prečkati meje med državami. Iz lesa je izdelal velikanske pečatnike, ki ponazarjajo žige, ki so odtisnjeni v potnih listih. Z lesorezno matrico, ki je predstavljena z ogromno težo, maso in volumnom, je opozoril na težavo, s katero se srečujejo priseljenci. Opomnil nas je na brezpredmetnost dejavnikov, katere vključujemo v vsakdanje življenje, in s tem ponazoril težko breme te obsedenosti (Barthélémy Toguo, 2017). V svoje umetniško ustvarjanje vključuje tudi tehniko akvarela in eksperimentira na področju instalacije. Njegove oblike so razpršene in delno abstraktne. V svoja dela vključuje simbole in nas z njim spominja na realno življenje. Njegova dela vključujejo detajle, strukture in zemeljske barve, značilne za afriško celino. V nekaterih likovnih delih je prisotnosti teh detajlov več, v nekaterih jih skoraj ne zaznamo. Ustvarjanje ga vseskozi vodi skozi različne tehnike, vendar se vedno vrača h grafiki, k lesorezu. V njegovih lesorezih matricah najdemo masivnost in težo, v nasprotju z njimi, pa nam z barvami sporoča lahkotnost in svobodnost linije. Lesorezi v primerjavi z akvareli delujejo precej bolj masivno, že zaradi lomljenih linij in temnejših barv, ki jih občasno popestri z odtenki toplejše barve. Njegovi akvareli so čisto nasprotje, saj z razgibano tanko linijo in s prosojno ploskvijo barve tvori pravo svobodo barve na belem papirju. Lahko bi rekli, da so njegova dela tako raznolika, kot je raznoliko naše življenje, polno padcev in vzponov. Sodeloval je na različnih razstavah po svetu; All The World's Futures na beneškem bienalu (2015); Body Language v Studio Museum v Harlemu, New York (2013); La trienale: Intenzivna bližina, Palais de Tokyo v Parizu (2012); na 11. Havana bienalu (2012); Strašno lepoto je rodil, 11. bienale de Lyon, Francija; na 18. Sydney bienalu (2011); In smeh v tujem jeziku, Hayward Gallery, London (2008); na Guangzhou trienalu, Kitajska (2008), na Tessaloniki bienalu v Grčiji (2007), v Sevilli (bienale) (BIACS), Španija (2006), na Busan bienalu, Koreja (2002), na Dakar bienalu v Senegalu (1998) Bil je tudi del potujoče razstave Afrika Remix (Garcia, 2009). 37

Slika 31: Barthélémy Toguo: Alive In A Box 8, lesorez, 2016, 65 x 65 cm 7.4 Bryan Nash Gill Bryan Nash Gill se je rodil leta 1961 v Hartfordu, Connecticut na kmetiji. Obiskoval je srednjo šolo Westminster, kjer je diplomiral leta 1980. Leta 1984 je diplomiral na Univerzi Tulane v New Orleansu. Čeprav je Gill začel svojo umetniško kariero v pihanju stekla, keramiki in risbah krajine, ga je njegova likovna pot počasi vodila k lesu in skulpturam. Njegova zgodnja dela so bila večinoma abstraktne kovinske skulpture, sčasoma pa se je začel vse bolj izražati v lesu. Kratek čas je živel v New Yorku, ampak se je kmalu vrnil v New Hartford v Connecticut, kjer je leta 1998 zgradil dvonadstropen studio iz lesa (Bryan Nash Gill, 2017). 38

Slika 32: Bryan Nash Gil: Honey Locust, lesorez, 2010, 26 x 26 cm Les je tako postal njegov zaveznik in spremljevalec v njegovih likovnih delih. Posebno likovno strukturo za svoje grafične odtise je našel v presekih dreves, kjer glavno obliko in dinamiko tvorijo letnice drevesa. Rezultati so barve, odtenki, oblike, ki so vtisnjene v celovito zgodbo, ki se skriva znotraj posameznega drevesa. Skozi lesoreze razkriva veličino in skrivnost dreves (Woodcut, 2012). Vsako njegovo delo je splet okoliščin in naključij, ki se pojavljajo skozi umetnikovo življenje. Umetnik svoj les najde po naključju, med pripravljanjem lesa za zimo ali pa med preprostim sprehodom po bližnji kmetiji. Vsak kos lesa ima svojo zgodbo, ki jo umetnik odtisne in jo skozi grafiko poda nam, gledalcem. Včasih umetnika privabijo letnice na strukturi prerezanega debla, ki jih umetnik poimenuje kar prstani, včasih luknje insektov, ki se dinamično raztezajo po robu lesa. Skoraj vedno pa glavno pozornost pritegne drevo, ki ima dinamično in valovito strukturo zunanjega roba debla. Umetnikovo pozornost največkrat pritegne t. i. kompresijski les, to so drevesa, ki v gozdu rastejo pod nenavadnimi pogoji. Takšno rast pogosto pripisujemo posledicam močnega snega ali pa izruvanosti zaradi vetra. 39

Slika 33: Bryan Nash Gill: Black and White IV., lesorez, 2003 Umetnik uporablja recikliran les, katerega prekrije s črnilom in ga odtisne na papir. V njegovih grafikah lahko vidimo naravno lepoto zemlje in njenih rastlin, bitij in t. i. naravne prstne odtise, ki tvorijo zgodbe, ki jih pripovedujejo drevesna debla v svojih teksturah. Ena od prvih grafik Bryana je ustvarjena iz dimenzionalni lesa. Lepljen les, ki je znan po svoji vrhunski strukturni moči, se uporablja v stolpcih in tramovih. Ta tisk razkriva vzorce zrn lepljenega lesa, ki je narejen iz dveh zloženih plošč in zasuka (Popova, 2017). Slika 34: Bryan Nash Gill: Cant I, lesorez, 2010 40

7.5 Maria Bonomi Maria Bonomi je predstavnica brazilske umetnosti, ki svojo umetnost uvršča v javne prostore. Rodila se je leta 1935 v Italiji. Takoj po drugi svetovni vojni se je s starši preselila v brazilski São Paulo. Pri 81 letih je še vedno živahna in ustvarjalna umetnica (Teržan, 2016). Na začetku petdesetih let je Maria študirala slikarstvo. Po diplomi je sodelovala z Liviem Abramom, oblikovalcem in grafikom svetovnega slovesa. Prvo samostojno razstavo je imela leta 1956 v São Paulu, za katero je prejela štipendijo fundacije Ingram-Merrill za študij na Pratt Graphic Center Institutu v New Yorku. V Brazilijo se je vrnila leta 1959, kjer je sodelovala v delavnici znamenitega Johnnyja Friedlaenderja v Muzeju moderne umetnosti v Riu de Janeiru (Teržan, 2016). Slika 35: Maria Bonomi: Pente Tempo, lesorez, 1993, 102 x 266 cm Umetnica se v večini izraža v tehniki lesoreza. Za ustvarjanje so ji glavni navdih reže, ki nastanejo pri obdelovanju lesene površine. Les pa ji omogoča strukturo, ki ji odpira neskončne možnosti ustvarjanja. Izraža se skozi jezik realizma in ne naturalizma. Umetnica meni, da v današnjem času ni pomembna figuralika v delih, ampak se vsak umetnik lahko izraža po svoje, drugače in bolj svobodno. Tako v njenih delih najdemo različne oblike in podobe, ki so izraz resnice in svobode umetnice. Lesoreze odtiskuje v različnih barvah in tako nastane več različic iste podobe. Lesoreze odtisne na tiskovno površino ročno, z žlico. Skozi svoje ustvarjanje je z eno žlico, ki jo uporablja še danes, odtisnila vse svoje grafike. Trdi, 41

da današnji čas zahteva velika in monumentalna dela, saj lahko ravno z velikimi deli komuniciramo z občinstvom v pravi obliki. Svoja dela velikokrat umešča v javni prostor. (RTV4, 2017) Slika 36: Maria Bonomi: Hydra, Barvni lesorez, 2000, 120 x 120 cm Marsikateri njen projekt je nastal kar na delovišču in ne za risalno mizo. Strukturne in kompozicijske rešitve je videla že v steni in kontekstu mestne četrti. Njena dela so umeščena na vsakodnevnih poteh meščanov, v podhodih, na ulicah, v avenijah ali v soseskah. Vloga njenih del pa je, da obogatijo vsakdanjik s slikovito intervencijo s preobrazbami, ki nagovarjajo mimoidoče (Teržan, 2016). Umetnica s preučevanjem prostora in tamkajšnjih ljudi poskuša ustvariti vsebino, ki nosi možnost prepoznavanja za določen kraj. Posledično oblikuje register oziroma ogromno ploščo iz lesa, ki jo nato aplicira v aluminij ali odtisne v cement. Maria Bonomi je veliko svojih del realizirala v cementu, ki se ji zdi poleg lesa primeren material za izdelavo njenih grafik. Zanjo grafični tisk ni ponavljajoča se risba ali fotografija. Je čista vibracija razmerja med vrezovanjem, sledjo roke in odporom materiala. (Lenard, 2017) Za São Paulo je ustvarila niz javnih projektov in prispevek h kulturi javnega prostora, za katere je prejela državna in mestna priznanja. Nekaj posebnega je bilo 42

ustvarjanje za prehod do stare železniške postaje Luz v São Paulu. Več kot 70 metrov dolg stenski relief iz betona ji je pomagalo izdelati več sto ljudi različnih generacij. Skupaj so rezljali les, delno po njenih načrtih, delno pa so si ljudje tudi sami izmišljali podobe, ki so jih urezovali v leseno matrico. Tako je nastal gromozanski kalup, ki so ga odlili v beton. Med njenimi prvimi fasadami iz betona sta relief na stavbi Jorge Rizkallah iz leta 1976 na Avenido Paulista ter naslednje leto realizirana fasada športnega kluba Sirio na Avenido Indianopolis. Med pomembnejšimi spomeniki je spomenik Latinski Ameriki iz leta 2008, kjer je upodobljena zgodovina južnoameriških ljudstev in narodov. Slika 37: Maria Bonomi: Nemeton (painel), lesorez, 2000, 660 x 155 cm Po letu 1964 je Marija postala ena najpomembnejših brazilskih umetnic in svetovno prepoznavnih grafičark. V osemdesetih letih je razstavljala na ljubljanskem grafičnem bienalu, pa tudi na bienalih v Benetkah, São Paulu, Havani, Ciudadu de Mexicu itd. Med njenimi zadnjimi deli so trikotne gravirane plošče za Mozarteum Brasileiro, odprto koncertno dvorano v kraju Trancoso. Luksemburški arhitekt François Valentiny je sprojektiral zanimiv sodoben amfiteater s pogledom na ocean. Njegove arhitekturne strukture so arhaične, teme Marijinih reliefov pa 43

so razkošna brazilska narava in rojstvo brazilske nacije, ki je neke vrste rdeča nit njenih projektov. (Teržan, 2016) 8 Moj odnos do lesa Moje življenje vseskozi obkrožata narava in les. Svoje otroštvo sem preživljala na manjši kmetiji, moj oče pa je po poklicu mizar. V popoldanskem času je velikokrat ustvarjal v manjši delavnici, v kateri je imel nekaj strojev. Z lesom sem se vsakodnevno srečevala, pa naj bo to igranje v gozdu ali pomoč očetu pri obdelavi lesa. Seveda me življenjska pot usmerja in vodi po poti, ki je obkrožena z lesom. Poročila sem se z mizarjem, ki ima doma mizarsko delavnico in v njej nadaljuje družinsko dejavnost. Tako sem vsak dan v mizarski delavnici, polni lesa, ki mi omogoča kreativnost in v meni spodbuja domišljijo ustvarjanja v lesu. Vsakodnevno se srečujem s tem materialom, včasih pomagam pri brušenju ali pa pri drugi obdelavi lesa; včasih sama zase izdelujem kakšen praktični element, ki mi pomaga pri vsakdanjih opravilih, ali pa preprosto likovno ustvarjam. Les je material, ki me s svojo teksturo in raznolikostjo vabi k ustvarjanju. Les mi s svojo materialnostjo in minljivostjo sporoča, kako močan in krhek je lahko obenem. Ravno tako kot naši medsebojni odnosi. V mojem življenju se prepletajo družinski odnosi ter umetnost in ljubezen do lesa. Velikokrat so stvari v naših življenjih bolj povezane, kot si mislimo. Les mi nehote kaže, kako lep in estetski je lahko navzven, ampak kako krhek in minljiv je lahko od znotraj. Dokler lesa ne pričnemo obdelovati, ne vemo, kaj skriva v sebi. Lahko je na površini popoln kos lesa, ki pa v sredini skriva črva in bo hitro razpadel. Podobno je z našimi odnosi; lahko smo navzven sreči in popolni, vendar najpomembnejše je, kaj skrivamo v sebi, kaj razmišljamo ter kako rešujemo težave in kako se z njimi soočamo. Nehote se kaže velika povezanost narave z našimi odnosi. Les vseskozi kroji in bogati naše življenje. Velikokrat gledam na les kot na tehnični material, z umetniškega vidika pa v meni spodbudi razmišljanje in kreativnost. 44

8.1 Les in grafika Soulages meni: "Grafika je smiselna le tedaj, ko izraža na svoj način tisto, česar ni moč povedati z risbo." (IV. mednarodna grafična razstava katalog, 1961). Grafika je likovna zvrst, ki se je s časom razvila in predstavlja pomemben del umetnosti. Sama se še iščem v likovnih disciplinah, vendar mislim, da je grafika tista, ki me najbolj izpolnjuje. V zadnjih treh letih se intenzivno ukvarjam z grafično tehniko lesoreza in linoreza. Vonj po lesu, obdelava lesa in izkušnje, ki mi dajejo na življenje nov pogled, so povod za moje grafike. Rezultat obdelave lesene matrice so enostavne, a hkrati prefinjene linije. Napake, ki nastanejo med samo izdelavo matrice, pa niso vedno nujno napake, ampak jih lahko velikokrat izkoristimo kot likovno bogastvo. Vsaka risba, ki jo prenesemo v les, vsaka sled noža dobi novo razsežnost. Vsakodnevno rokovanje z orodji za obdelavo lesa pa mi je bilo v veliko pomoč pri lastni pripravi matric in lesenih tiskovnih površin. Vsak detajl, vsaka letnica pripomore k popolnejšemu in izrazno bogatejšemu lesorezu. Prav tako tudi natančno zbrušen in obrezan les. V mojem življenju so medsebojni odnosi v družini zelo pomembni. Želela sem del tega sveta prenesti tudi v grafiko. Nastal je sklop lesorezov in linorezov s stilizirano figuro na črnem ozadju. 9 Lastna dela V svojih delih sem upodobila stilizirane podobe oseb, ki v skupini ali pa posamično na črni podlagi tvorijo podobo življenja. Kot motiv so upodobljeni člani družine v medsebojnih odnosih in prikazujejo povezanost drug do drugega. Naši odnosi so krhki in podobe srečnih oseb v nas spodbudijo lepa čustva in spomine. Lepih trenutkov je v življenju malo, ne moremo jih zadržati, da bi trajali večno. Tako sem v svojih grafikah poskušala ujeti in zadržati trenutke, ki me spominjajo na srečne trenutke z mojo družino. 45

Slika 38: Danica Korošec, Družina, lesorez, 2016 Osebam nisem želela dajati določenih lastnosti, niti določati spola, saj menim, da se lahko v njih najde vsak posameznik, naj bo to moški, ženska, oče, mama, otrok S tem želim v gledalcu spodbuditi čustva ali pa določene spomine, ki se porajajo ob pogledu na družino posledično se lahko vsak posameznik najde v mojih likovnih delih. Osebe na grafikah lahko ločimo zgolj po velikosti in tako lahko gledalec sklepa, da je prikazan odnos starš-otrok. Grafike sem odtisnila v črni barvi, nekaj malega v temno zeleni. Za temnejšo barvo sem se odločila, ker nisem želela, da igra ozadje glavno vlogo grafike, ampak sem želela postaviti v ospredje medsebojne odnose med osebami. Pri določenih odtisih ozadje gradi struktura lesa, ki se nehote odtisne na podlago in da grafiki dodatno likovno vrednost. Sam kontrast med črno in belo barvo deluje zelo intenzivno in da podobam še večjo izrazitost. Ta močan kontrast pogosto povežemo tudi z dogodki iz preteklosti, ki so minljivi, mi pa jih želimo ohraniti v naših spominih. Vse to gledalca spodbudi k razmišljanju in v njem prebudi čustva. 46

Slika 39: Danica Korošec: Ti in jaz IV., lesorez, 2017 Motivi grafik so v večini v statični kompoziciji, v določenih delih se pa kaže tudi dinamika. Kot lesorezno tehniko sem uporabila tehniko belega reza. Pri tehniki belega reza je črta vrezana v ravno podlago matrice. Z raziskovanjem izraznih možnosti bele linije na temnem slikovnem polju sem pri motivih grafike poudarila medsebojne odnose, temno ozadje pa daje nov pomen kompozicijski postavitvi. Moramo pa se zavedati, da bele linije na črni tiskovni površini delujejo drugače kot črne linije na beli podlagi, zato sem velikokrat morala dobro premisliti, kako bodo osebe postavljene v temen prostor, da ne bodo delovale negativno. S tehniko belega reza sem izdelala željeni lesorez, pri katerem sem eksperimentirala s postavitvami oseb na več načinov. Poleg tega me je zanimalo tudi odtiskovanje na različne površine. V mizarski delavnici sem raziskala, kaj vse lahko uporabim za tiskovno površino. Tako sem svoje grafike odtiskovala na masiven les, furnir in na grafičen papir. 47

Slika 40: Danica Korošec, Ti in jaz I., lesorez, 2017 Med grafičnim ustvarjanjem so me ljudje velikokrat spraševali:»kaj pa matrica? Zakaj nje ne razstavljamo?«in velikokrat sem prejela izredno pozitivne odzive ob pogledu nanjo. Ker živim v dokaj vaškem okolju, kjer imajo ljudje zelo laičen pristop do umetnosti, sem ugotovila, da jih velika večina sploh ne ve, kako grafika nastane. Tako sem sklenila, da je matrica tisti pravi pokazatelj postopka in trdnega dela, ki ga umetnik vloži v izdelavo grafične umetnosti. Menim, da nam matrica ne kaže samo tega, kako je grafika nastala, ampak veliko več kot le kos lesa. Lahko je likovno zanimivo delo, ki temelji na reliefni podobi, je napol kiparsko delo, skulptura, ki v sebi skriva strukturo in vrezano podobo. Tako sem v lastno razstavo vključila dela, ki so grafike, odtisnjene na grafičen papir, grafike, odtisnjene na masiven les, grafike, odtisnjene na furnir, in matrice. 48

9.1 Masiven les kot tiskovna površina Med grafičnim ustvarjanjem sem uporabila les kot material za izdelavo matrice in kot material za tiskovno površino. Tako sem raziskala dodatne možnosti, ki mi jih les dopušča v grafiki. Ugotovila sem, da je les izredno primeren za podlago, vendar pa sem morala biti zelo previdna in natančna pri sami izdelavi in obdelavi lesa. Slika 41: Les, pripravljen za izdelavo matric in za tiskovne površine Les za matrico in za tiskovno površino sem morala pripraviti do te mere, da je bil popolnoma raven in brez kakršnih koli vdolbin, saj je vsaka najmanjša vdolbina povzročila neenakomeren pritisk in posledično slab odtis na podlago. Les se je pokazal kot primeren material za tiskovno površino pri lesorezu šele, ko je bil pripravljen do te mere, da se je popolnoma prilegal leseni matrici in ko se je lesena matrica popolnoma prilegala leseni tiskovni površini. Veliko hitreje sem dobila popolnejši odtis, ko sem kombinirala matrico, narejeno v linoleju, in les kot tiskovno površino. Linolej je mehak in plastičen material, ki se je leseni površini brez težav prilagodil. Vsaki najmanjši vdolbini na lesu se je linolej pri odtiskovanju z lahkoto prilagodil in tako je hitro nastal popoln odtis. Lažje je bilo tudi z nanosom 49

barve na matrico, saj linolej barve ne vpija in se je lahko vsa barva iz matrice popolnoma odtisnila na lesno tiskovno površino. Slika 42: Danica Korošec: Kdo si?; linorez, odtis na vezano ploščo, 2017 9.2 Furnir Ker sem se veliko časa zadrževala v delavnici, so mi med vsemi ostanki, ki ostanejo od izdelave notranjega pohištva, najbolj zanimivi bili kosi furnirja. Furnir je les, ki je cepljen na milimetrsko debelino med 0,5 mm in 2 mm. Pridobimo ga z rezanjem in luščenjem iz hlodovine. Je tanek les, ki je krhek, hitro lomljiv, ampak zelo estetskega videza. Ima podobne lastnosti kot papir, zato ga marsikdo imenuje tudi list lesa. 50

Slika 43: Primerjava lesa (matrica) in furnirja (odtis); Danica Korošec: Ti in jaz II., lesorez, 2017 Furnir se dobro prilagodi površini in vpije manj barve kot masiven les. Je različnih rjavih tonov odvisno od vrste lesa, dodatno estetsko vrednost pa mu doda struktura lesa, ki se kaže na njegovi ravni površini. Pri grafičnem tiskanju se je pokazal kot izjemno primeren material, saj sem skoraj brez težav dobila popoln odtis. Slika 44: Danica Korošec: Ti in jaz I.; lesorez, odtis na furnir; 2017 51

9.3 Matrica Likovno in grafično zanimiva pa se mi je zdela matrica. S svojo masivnostjo nam daje občutek teže in veličine, kjer vrezujemo podobe v les. Zato sem se odločila, da na razstavo postavim tudi matrice. Matrica s svojo reliefno podobo pokaže grafiko v drugačni luči kot pa sam odtis. Podoba deluje še bolj živo in dodelano. Menim, da si lahko gledalec, ki ni strokovno podkovan, ob pogledu na matrico lažje predstavlja, kako grafika nastane, oziroma si lažje predstavlja, koliko dela in truda je vloženega v grafično odtiskovanje, da dobimo popoln odtis na površino. Slika 45: Danica Korošec: Ti in jaz II., lesorezna matrica, 2017 52

10 Postopek priprave lesene matrice in lesene tiskovne površine 10.1 Izbira lesa za izdelavo matrice Les me je od nekdaj zanimal, zato se mi je izbira lesoreza kot tehnike zdela najbolj logična v času študija. Da sem lahko pričela z likovnim ustvarjanjem, sem morala izbrati primeren les, ki mi bo omogočal pravilno in enostavno izdelavo lesorezne matrice. 10.1.1 Vezana plošča Odločila sem se, da za svojo prvo matrico uporabim vezano ploščo. Vezana plošča je plošča, izdelana iz več slojev med seboj lepljenih furnirjev različnih debelin in različnih drevesnih vrst, kot so bukev, smreka, bor, topol, breza. Pri izdelavi vezanih plošč se uporablja mehkejši les. V delavnici sem našla vezano ploščo iz topolovega lesa, ki je že na pogled delovala kot primeren material za rezanje z lesoreznimi nožki. Slika 46: Vezana plošča, pogled s strani, kjer se vidita način lepljenja in zgradba plošče 53

Ko sem v vezano ploščo začela izrezovati svoj prvi lesorez, je reliefna struktura nastajala dokaj hitro. Najprej sem si na ploščo s svinčnikom narisala podobo, ki jo bom izrezala. Morala sem biti pazljiva, da nisem s svinčnikom pritiskala premočno. To bi lahko nehote pustilo sledove v plošči, ki bi bili moteči pri končnem odtisu. Pri samem izrezovanju risbe pa je nastala težava. Ker je vezana plošča lepljena iz milimetrskih plošč lesa, je posledično les bolj občutljiv in se hitreje cepi. Tudi vsaka plast vezane plošče predstavlja oviro pri rezanju in takoj omeji globino rezanja. Rezanje je potekalo zelo hitro in učinkovito, ko sem rezala v smeri letnic na leseni površini. Ko pa sem začela linije rezati pravokotno na smer letnic, je nastala težava. Sprednja stran na plošči je les milimetrske debeline, ki se je ob rezanju cepil in v manjših kosih odlomil od naslednje plasti pri vezani plošči. Pri tem je risba izgubila prefinjenosti linije in reliefna podoba v leseni podlagi ni bila več popolna. Slika 47: Detajl, linije, nastale z lesoreznim nožkom v vezani plošči Na sliki 47 je razvidno, da so linije, ki so nastale pri rezanju po vzdolžni oziroma vertikalni smeri, čiste in jasno razvidne. Medtem so linije, ki potekajo prečno ali horizontalno, torej pravokotno na letnice, popačene, neizrazite in delujejo zelo 54

ploskovito (na sliki označeno z rdečim krogom). Ob tem sem ugotovila, da je vezana plošča za lesorez primerna le tedaj, kadar je podoba, ki jo izrezujemo, večjih ploskovitih oblik in brez manjših detajlov. Kadar pa glavno vlogo lesoreznega motiva igrajo čiste, natančne linije, je vezana plošča neprimerna podlaga za izdelavo matrice. 10.1.1.1 Letnice Izraz letnica, ki ga pogosto uporabljamo v povezavi z olesenitvijo, pomeni mejo med dvema branikama, ki nastane zaradi počasnejše rasti pozimi. Slika 48: Prerez podrtega drevesa z vidnimi letnicami in branikami Letnice vidimo kot temno črto, ki pomeni prehod od najmanjših jesenskih do največjih spomladanskih celic. S štetjem letnic lahko ugotovimo starost drevesa (Olesenitev stebla, 2017). Letnice dajejo lesu rahlo reliefno strukturo in estetsko lepoto. Pri obdelavi lesa igrajo pomembno vlogo, saj so ključni element pri odpravljanju napak in fini obdelavi lesene površine. Pri skobljanju lesa moramo biti še posebej pozorni na potek letnic, saj nam sporočijo, kje poteka rast. To pa je pomembno zato, ker pri skobljanju proti rasti letnic zatrgujemo ali trgamo les. To pomeni, da 55

površina lesa ne bo popolnoma gladka, ampak»kosmata«. Les se vedno skoblja in obdeluje v smeri rasti letnic, da dobimo popolno in gladko površino. Slika 49: Prečni prerez lesa z vidnimi letnicami in branikami 10.1.2 Les Odločila sem se, da za izdelavo matrice izberem masiven les. Les ločimo glede na trdoto. Trdota lesa je lastnost, ki nam pove, kakšen odpor nudi površina lesa na neko silo orodja, s katerim les obdelujemo. Vrste lasa v grobem delimo na trde in mehke. Trši les je odpornejši na površinsko obrabo in se težje obdeluje. Mehki les se lažje obdeluje, se površinsko hitreje obrabi in je praviloma lažji ob trdih lesov. Trdi les so gaber, akacija, hruška, hrast, brest, bukev, jesen, javor..., mehki les pa so smreka, jelka, bor, macesen, lipa, topol, jelša, breza, kostanj, vrba... (Velikanje, 2001). Za izdelavo lesoreza sem izbrala lipov les. Najprej mi je mož v mizarski delavnici deske lipe z debelinsko skobeljnim strojem obdelal tako, da so postale čimbolj ravne in gladke. Nato sem na pripravljen les narisala željeni motiv, ki sem ga posledično z nožki izrezala. Že prvi stik nožka s površino je bil čisto drugačen od stika z vezano ploščo. Sam rez je bil izredno vodljiv in posledično zelo natančen. Linija, ki je nastala na površini, je bila čista in popolna (slika 50). Letnice niso igrale 56

posebej pomembne vloge, saj struktura ni lepljena iz več delov. Tako sem se izognila napakam, ki so nastajale pri prejšnji matrici iz vezane plošče. Slika 50: Detajl, linije, nastale z lesoreznim nožkom v lipov les 10.2 Brušenje Brušenje lesa je lahko precej zoprna naloga, saj se z nepravilno tehniko po nepotrebnem izgublja čas in se grob les le počasi spreminja v gladko leseno površino. Ravno zato je pomembno, da les najprej obdelamo z debelinsko skobeljnim strojem, da dobimo površino že v začetku dokaj ravno in gladko. Jaz sem se nadaljnjega brušenja lotila s tračno brusilko, s katero brusimo napol ročno. Želela sem se sama preizkusiti pri pripravi matrice in tiskovne površine. Pri tračni brusilki se brusilni trak vrti v eno smer, pod njim pa na mizo postavimo kos lesa, ki ga želimo brusiti. Nato z ročko, pritrjeno na manjšo desko, pritiskamo ob brusilni trak, ki se posledično dotika in brusi les. Brusilka je zelo enostavna za uporabo, vendar moramo paziti, da na les z ročko pritiskamo enakomerno, da površina 57

ostane popolnoma ravna in enakomerno zbrušena. S tračno brusilko lahko brusimo le ravne in večje površine. Slika 51: Tračna brusilka Slika 52: Prikaz brušenja na tračni brusilki Les sem ob robovih z brusilno gobico pobrusila ročno in matrica je bila gotova. Ko sem vanjo izrezala motiv in ga odtisnila, sem ugotovila, da matrica ni popolnoma ravna, saj sem pri brušenju z brusilko neenakomerno pritiskala na površino. 58

Posledično je nastal zelo slab odtis, na katerem je bilo jasno razvidno, kateri deli so zabrušeni in kateri deli matrice niso ravni. Nato sem po posvetu z mojim možem, ki ima veliko izkušenj z obdelavo lesa, vse deske, ki sem si jih pripravila za izdelavo matrice in za tiskovno površino, še enkrat zbrusila z modernejšim širokotračnim brusilnim strojem t. i. kontaktna brusilka. Pri kontaktni brusilki nastavimo željeno debelino lesa in nato les spuščamo skozi brusilni stroj. Površina lesa je tako popolnoma ravna in primerna, da nastane popoln odtis. Slika 53: Kantaktna brusilka Slika 54: Prikaz brušenja lesa skozi kontaktno brusilko 59

10.3 Tiskovna površina Med izdelovanjem lesorezov sem raziskovala tudi tiskovne površine. Ker so moji motivi stilizirani, sem želela svoje podobe dopolniti s površino, na katero bo matrica odtisnjena. Tako sem poleg grafičnega papirja za tiskovno površino izbrala les in furnir. 10.3.1 Les Ko sem začela raziskovati in iskati različen les, sem takoj vedela, da bo pri izbiri tiskovne površine izbira večja kot pri izbiri lesa za izdelavo matrice. Trdota lesa ne igra več ključne vloge, ampak sem lahko les izbrala zgolj na osnovi izgleda. Izbrala sem hrastov les, bukov les in lipov les. Les sem primerno zbrusila po navedenem prejšnjem postopku, da sem dobila popolnoma gladko in ravno površino. Slika 55: Danica Korošec, Kdo si?, linorez, odtis na masiven les, 2017 60

Pozornost sem namenila tudi debelini lesa. Izbrala sem debelejši les (2 3 cm), ki deluje masivnejše in bolj stabilno, ter les, ki je cepljen na tanjšo debelino, okoli 1 cm. Kljub manjšim razlikam sta tiskovni površini delovali popolnoma različno in vsaka je ustvarila drugačen efekt odtisa. Pri samem odtisu pa se je pri določenem lesu pojavila težava. Les ima na površini pore, ki so pri določenem lesu odprte in pri nekaterih zaprte. Pri lesu, ki imajo odprte pore, pomeni, da se na strukturi lesa pojavljajo manjše luknjice, ki izgledajo kot črtkana črta. Najizrazitejše odprte pore imata hrast in jasen, smreka, bukev in hruška pa imajo delno odprte pore. Najmanj odprte pore imajo lipov, javorjev, orehov in češnjev les. Odprte pore so pri odtisu nehote poudarile celovito strukturo lesa in tako željeno črno ozadje spremenile v dinamično ozadje z vzorčasto preprogo, ki spominja na progasti vzorec. Slika 56: Detajl, hrastov les z odprtimi porami Ker sem v svojih lesorezih hotela poudariti osebe v ospredju in razmerja med njimi, je bila odtisnjena struktura odprtih por moteča. Osebe najbolje izstopijo pri ozadju, ki je popolnoma črno in brez večjih strukturnih vzorcev. Zato sem podrobneje pregledala ves les, ki sem ga pripravila, in izločila ves les, ki je imel odprte pore. Kljub temu se mi zdi izkušnja zanimiva, prav tako tudi posledica, ki je nastala nezavedno iz strukture lesa. 61

Slika 57: Detajl v ozadju vidna struktura odprtih por pri lesu Ko sem lesoreze odtiskovala na lesene tiskovne površine, je posledično črno ozadje dopolnila tudi struktura letnic v lesu. Vendar pa letnice ne tvorijo tako izrazitega in močnega vzorca kot pore in ne preusmerijo celotnega pogled na ozadje. Pri določenih odtisih so letnice celo poudarile in dopolnile črno ozadje. Slika 58: Danica Korošec, Skupaj, linorez, odtis na masiven les, 2017 62

Slika 59: Detajl, na katerem je razvidna struktura letnic na ozadju Ker sem imela kar nekaj težav pri tiskanju lesene matrice na leseno tiskovno površino, sem iskala podlago, ki bi bila po izgledu kot les in imela lastnosti prilagajanja matrici kot papir. 10.3.2 Furnir Kot idealen material za tiskovno površino se je pokazal furnir. Tudi pri izbiri furnirja sem morala biti pozorna na odprte pore in popolno gladkost. Ker je furnir tanek kot list papirja, sem ga lahko brusila le ročno in z zelo finim brusilnim papirjem. Izbirala sem med furnirji, ki so bili že celostno obdelani in pripravljeni za odtis. 63

Slika 60: Furnir, zložen na kupih v mizarski delavnici Slika 61: Furnir, pri katerem se jasno vidijo odprte pore in intenzivne letnice 64

Slika 62: Furnir, ki je brez odprtih por in primeren za tiskovno površino Furnir sem izbirala tudi glede na barvo. Tako sem za tiskovno površino izbrala furnir topole, furnir češnje in furnir oreha. 10.4 Tiskanje Moji prvi odtisi na papir so nastali na Pedagoški fakulteti v Mariboru v grafičnem ateljeju, kjer je študentom na voljo grafična stiskalnica. Ko sem se ustvarjanja lotila doma, sem večino grafik odtisnila ročno z žlico. Moje matrice so razmeroma manjših velikosti in je tako delo potekalo dokaj hitro. Tiskala sem doma v kuhinji, kjer imam stekleno mizo in sem najlažje sčistila po končanem delu. Tiskala sem z grafično barvo na vodni osnovi. Pripravila sem si gumijasti valček in stekleno podlago, kjer sem barvo razvaljala in pripravila za nanos. Na mizi sem si pripravila časopisni papir, na katerega sem položila matrico in jo prebarvala z grafično barvo. Na drugi strani kuhinje, na pultu pa sem imela pripravljeno čisto površino, na kateri sem ročno odtiskovala matrico na podlago. Tako sem preprečila nezaželene madeže na tiskovni površini. Ko sem na matrico nanesla barvo, sem nanjo položila pripravljeno tiskovno površino. Po hrbtni strani podlage sem drgnila z žlico in z enakomernim pritiskom sem dobila primeren odtis. Papir in furnir sta se izkazala 65

kot primerni tiskovni površini za ročno tiskanje. Oba materiala sta se matrici primerno prilagodila. Ker sta dovolj tanka, je drgnjenje z žlico imelo dovolj močan pritisk, da se je barva iz matrice odtisnila na dano površino. Slika 63: Pripravljeni potrebni material in pripomočki za nanos barve na matrico Težava je nastala, ko sem svoje lesoreze poskušala ročno odtisniti na masiven les. Drgnjenje z žlico po leseni tiskovni površini ni imelo enakega efekta kot pri papirju ali furnirju. Barva se je zaradi premajhnega pritiska na površino minimalno odtisnila na tiskovno podlago. Tako sem rešitev iskala v delavnici. Takoj sem pomislila na ogromno ploskovno stiskalnico, ki se nahaja v mizarski delavnici. Stiskalnica deluje na toploto in na moč pritiska. Široka je 1,30 m in dolga 2,5 m. Ker je stiskalnica večjih dimenzij, sem morala biti zelo previdna in natančna, da sem po celotni površini stiskalnice enakomerno razporedila elemente, ki pa so morali biti popolnoma istih debelin. V nasprotnem primeru bi lahko stiskalnico trajno poškodovala oz. bi se plošča stiskalnice ob večjem pritisku zvila. 66

Slika 64: Ploskovna stiskalnica Ko sem imela vse pripravljeno za prvi odtis, sem se zavedla še enega pomembnega detajla, ki sem ga spregledala med odtiskovanjem v mizarski delavnici. V delavnici, kjer je vseskozi prisotna obdelava lesa, je ključni dejavnik prah, ki se usede na vsako površino, ki mu je na voljo. Tako sem nevede prvo matrico odtisnila s pravilnim nanosom barve, v kateri so bili delci prahu. Nastal je odtis, ki je bil na otip rahlo reliefen in robat. Slika 65: Detajl odtisa na les, pri katerem je razviden prah pri odtisu barve 67

Takoj sem vedela, da bom morala, če bom hotela popoln odtis lesoreza na masiven les, najprej poskrbeti za čistočo v delavnici. Slika 66: Detajl odtisa na les, brez prahu v barvi Tako sem barvo na matrico nanašala v kuhinji, grafike pa sem odtisnila v očiščeni stiskalnici, kadar mož ni delal z stroji, ki povzročajo prašne delce. Tiskanje les na les mi je povzročalo kar nekaj težav, saj je vsak les barvo drugače vpil in posledično so nastali slabši odtisi. Velikokrat sem matrico premalo namazala z barvo, saj nisem imela občutka, koliko se bo barva vpila na matrico in koliko barve bom še potrebovala za pravilen odtis na leseno tiskovno površino. Les barvo močno vpija, tako da sem morala biti zelo previdna in pozorna pri nanosu barve. Po nekaj odtisih sem dobila boljši občutek in pravilno odtisnila lesoreze. Veliko lažje je bilo, ko sem odtisnila linorez na leseno površino. Tudi pri linorezu ročno tiskanje ni prišlo v poštev, tako da sem se lotila tiskanja v ploskovni stiskalnici. Barvo je bilo veliko lažje nanesti, saj linolej barve ne vpije in se barva v celoti odtisne na les. Zelo hitro sem dobila popoln odtis in želeni rezultat. 68

11 Lastna dela in dela predstavljenih umetnikov Vsak ustvarjalec v likovni umetnosti ustvarja delo na način, ki mu je blizu in ga najbolje opisuje kot osebo. Ustvarjalec se lahko predstavi z likovno tehniko skozi motiv, velikost, teksturo Če primerjam umetnike, ki sem jih opisala v prvem delu naloge, in lastna dela, je med nami zelo malo podobnosti. Skupna nam je zgolj tehnika lesorez, vsak od nas pa pristopa k tej tehniki na drugačen način. Svoje grafike izdelujem v tehniki belega reza. Beli rez mi omogoča gradnjo prostora z učinkovanjem svetlobe, ki nastane kot posledica belih črt na temni podlagi. V lastnih delih se izražam s stilizirano figuro, ki jo postavim v brezčasni prostor. V tehniki belega reza se izraža tudi umetnik Thomas Klipper. Ustvarja velike talne lesoreze, pri katerih kombinira splošni lesorez z belim rezom. Klipperjeve figure so ravno tako stilizirane, vendar veliko manj kot moje. Njegovo ustvarjanje je usmerjeno predvsem v samo akcijo in izdelovanje lesorezov, s katerimi opozarja na družbene in socialne probleme tega sveta. Beli rez zasledimo tudi v nekaterih delih Barthelemya Toguoa. Tehniko je uporabil pri izdelavi masivnih pečatnikov. Z belo linijo je ponazoril napise, ki jih je poudaril s črnim ozadjem. V svojih lesorezih največkrat opozarja na rasne razlike in krivice, ki jih upodobi s soočanjem podob in besed. Med seboj najbolj podobna ustvarjalca sta Štefan Galič in Bryan Nash Gill, še posebno, če upoštevamo Galičeva poznejša dela. Oba umetnika sta svoj navdih našla v strukturi lesa. Ne posegata v strukturo lesa, ampak jo s pomočjo barve in obdelave odtisneta na podlago. Bryan Nash Gill v svojih grafikah odtiskuje strukture presekov debel, posebno pozornost nameni strukturi letnic in razgibanosti oblike debla. Barva nima vodilne vloge pri končnem odtisu. V primerjavi z njim pa Galič v svoji delih uporablja kose lesa, ki jih dopolni z različnimi barvami. Pri njegovih lesorezih je struktura gladka in letnice komaj zaznamo. Pomembnejša je oblika lesa, ki jo poudari z barvnimi odtenki. Z mešanjem dveh ali več barv na matrici ustvari pri končnem odtisu globino prostora. 69

Umetnica Maria Bonomi ustvarja abstraktne lesoreze monumentalnih velikosti. Za lesoreze je navdih iskala v reliefni strukturi, v režah, ki nastanejo ob stiku nožka z leseno matrico. Svoja dela umešča v javni prostor, zato so velikih formatov. Umetnikom Mariji Bonomi, Thomasu Klipperju, Štefanu Galiču in Braynu Nash Gillu je skupno, da v svojih lesorezih upoštevajo strukturo lesa. Struktura je v njihovih delih pomembna, saj pri končnem odtisu obogati podobo. Moja dela in dela predstavljenih umetnikov se razlikujejo na različnih področjih, kot so tekstura, velikost, barva, motiv 12 Razstava V sklopu magistrske naloge sem pripravila razstavo lastnih grafičnih del lesorezov in linorezov, ki so nastajali skozi celoten čas podiplomskega študija pod mentorstvom doc. mag. Zore Stančič. Za razstavo sem izbrala 35 grafičnih del. Od tega sem razstavila 13 grafik, odtisnjenih na grafičen papir, 1 grafiko, odtisnjeno na časopisni papir, 7 grafik, odtisnjenih na furnir, 7 grafik, odtisnjenih na les, in 7 matric. V začetku meseca februarja sem se z gospo Barbaro Šoster Rutar, vodjo Muzeja Vrbovec (Muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah), dogovorila za možnost razstave v njihovih prostorih. Pokazala mi je prostor, ki je v muzeju namenjen razstavam, saj večji del zajema stalna muzejska zbirka. Sam ambient in vonj po lesu sta me takoj navdušila. Takoj sem vedela, da bodo moji lesorezi primerni za takšen prostor. Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva, prikazuje gozdarsko in lesarsko tradicijo, s katero so bili ljudje Zgornje Savinjske doline močno povezani. Sam ambient muzeja človeka postavi v čas, ko se je namesto brnenja motornih žag in tovornjakov slišalo zasekovanje sekir in topot konjskih kopit; v čas, ko je življenje teklo bistveno drugače kot danes. Gospa Barbara me je opozorila, da mi žal finančno pri razstavi ne more nič pomagati, saj so njihova sredstva omejena, mi je pa na voljo za kakršno koli pomoč pri postavljanju le-te. Tako sem sama oblikovala vabila na razstavo, plakate ter kontaktirala lokalen časopis. 70

Otvoritev razstave je bila v petek 17. 3. 2017 ob 18. uri. Za uvod je ga. Barbara Šoster Rutar povedala nekaj besed o lesu in na kratko predstavila mene. V nadaljevanju sem sama spregovorila o grafičnem ustvarjanju in o grafičnih delih. Na koncu je razstavo slavnostno odprla ga. Barbara. Samo otvoritev sta z glasbo popestrila Jaka Zlatinšek in Iza Leskovšek. Po odprtju sem vse prisotne na razstavi povabila na manjši prigrizek in pijačo, pri čemer smo se skupaj pogovorili o likovnih delih. Razstava je bila na ogled 1 mesec, torej do 14. 4. 2017. Sama razstava lesorezov se je lepo vključila v muzej in kot je rekla vodja muzeja, je dopolnila njihovo stalno zbirko. Sama otvoritev je bila zame izjemno pozitivno doživetje, kjer sem tudi sama dobila potreben odmik od svojih del in so se mi zastavila nova likovna in vsebinska vprašanja. 12.1 Tekst ob razstavi LIKOVNI UMETNIK (Danici) Krepko te rišem, moj duh, z barvami svoje domišljije. Red, simetrija, ritem, takt za tvoj in moj akt. Poslikam svoj svet, z domišljijo objet. Ko barvam stene časa, slišim odmev lastnega srca kot najlepši spev poslikanih koščkov svojih pogledov. (Albina Rajter) MATRICA IN ODTIS V LESOREZU Danica Korošec je mlada likovna umetnica, ki končuje magisterij na Pedagoški fakulteti v Mariboru na Oddelku za likovno umetnost. Kot likovna umetnica 71

ustvarja v različnih likovnih tehnikah, v zadnjih treh letih pa se izraža v grafiki, v lesorezu in linorezu. V svojih podobah ustvarja družino in odnose med ljudmi. Misli in čutenja so zlata nit prepletanja, ki veže umetnost z ustvarjalko. V sebi ohranja otroka in njegovo radovednost. Med raziskovanjem lesorezne tehnike je ugotovila, da les ni nujno podlaga za matrico, ampak tudi podlaga za odtis. Raziskovala je les kot material ter svoje matrice odtisnila na furnir in masiven les. Za podlage je dobila navdih v moževi delavnici. Ker jo obkrožajo les in stroji, sama odtiskuje podobe na leseno podlago v mizarski delavnici na stiskalnici za les, nekaj grafik pa odtisne na roke z žlico. V svojih lesorezih in linorezih upodablja človeško figuro. To so stilizirane podobe, v katerih upodablja svojo družino, ampak umetnica želi, da tudi vsak posameznik vidi v njenih delih sebe, svoje življenje, svoje odnose do drugega. Izraža se v belem rezu. Beli rez pomeni, da se podobe ne izrezujejo, ampak vrezujejo v površino, pri čemer iščemo izrazne možnosti v belih črtah na temnem slikovnem polju. Razstavni prostor si je umetnica izbrala v Nazarjah, v muzeju Vrbovec (Muzej gozdarstva in lesarstva), ki prikazuje gozdarsko in lesarsko tradicijo, s katero so bili ljudje Zgornje Savinjske doline močno povezani. Tudi sama živi v okolju, ki je bogato poraslo z gozdovi, poleg tega pa imajo doma mizarstvo les je del njenega življenja. Moj pogled Ali ni srečen vsakdo, ki se umsko umakne svetovnemu gorju in zato doživlja ob navdihu notranji mir? (Josip Stritar). Ta je danes potreben vsem ljudem. V Daničinih umetniških delih je pomembno in opazno vse, kar prihaja iz izvira njenih duševno bogatih in srčno nežnih pogledov ter čutov za njeno življenjsko okolje. Prav gotovo so njena umetniška dela vredna vsakega posvečenega prostora! Vredna so, da jih vidimo vsi, v njih poiščemo svojo dušo, svoje hrepenenje, del sebe in s tem tudi svojo, našo srečo. Hvala, da si nam s svojo umetnostjo vdihnila toliko srčnosti in lepote ter nam predstavila srce naše biti. (Albina Rajter) 72

12. 2 Fotoutrinki z razstave 73

74

75

76

13 Matrica ali odtis Med ustvarjanjem grafičnih del sem velikokrat naletela na vprašanje:»zakaj na razstavah nikoli ne razstavljamo matrice?«veliko ljudi, ki me obkrožajo, je laičnih poznavalcev umetnosti in marsikdo izmed njih sploh ni vedel, kaj je umetniška grafika in kako nastane. Posledično sem ljudem razlagala, kakšen je postopek izdelave lesoreza, in od ljudi dobila različne odzive na moje grafično ustvarjanje. Nekatere sta masivnost matrice in reliefna struktura tako prepričali, da so menili, da je končni izdelek matrica, ne pa odtis. Spet drugi so bili mnenja, da je odtis končni izdelek in da je matrica zgolj postopek, ki grafično umetnost popelje do 77