Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.
Ali je gospodarski razvoj res spaceless? Vir: World Bank: World Economic Report 2009.
Ali je gospodarski razvoj res spaceless? Vir: Indermit Gill: Regional development policies: Place-based or people-centred?
Vir: https://twitter.com/hashtag/placesthatdontmatter?src=hash.
Regionalni razvoj včeraj
Razmestitev industrije v Dravski banovini leta 1939 Vir: Z. Čepič et al., Zgodovina Slovencev, 1979.
Vir: Zasnova urbanizacije, 1974.
Problemska območja v Sloveniji od leta 1971 do 2005 Vir: Kušar, 2005.
Dinamika gospodarske rasti in začetnega stanja gospodarskega razvoja, v obdobju 1995-2011
Theilov indeks, razdeljen na komponento razlik med kohezijskima regijama, in znotraj obeh kohezijskih regij, v obdobju 1995-2011 0.2 0.18 0.16 0.14 0.12 Tt 0.1 Tb 0.08 Tw 0.06 0.04 0.02 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 0
Zgodovina (zakonodaja, strategije, razprave) po letu 1990 Spodbujanje regionalnega razvoja: Zakoni (1999, 2005, 2011) Strategije (SGRS 1994-2000, SGRS 2001-2006, SRRS 20012006) Lokalna samouprava: Zakoni (1993, 1994, 2006) Strategija (2016) Pokrajine: Razprave (2000-2004, 2004-2008, 2008-2011)
Regionalni razvoj danes
regije, Slovenija, 2016 Vir: SURS.
Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega, statistične regije, Slovenija, 2016 Vir: SURS.
Višje in visokošolsko izobraženi (neto migracije v tujino), statistične regije, 2015 Vir: SURS, 2017, 2018. Medregijski delovni migranti, statistične regije, 2016
Prikaz dostopnosti do avtocestnih priključkov in priključkov na hitre ceste s časoma 15 in 30 minut Vir: Pogačnik, Zavodnik Lamovšek, Drobne, 2009.
Problemska območja
Regionalni razvoj: izzivi kratek rok Dogovori za razvoj regij: izvedba CTN: izvedba CLLD: izvedba Problemska območja: zaključek do leta 2020 Medministrsko sodelovanje
Regionalni razvoj jutri
Nova finančna perspektiva 2021-2027: Kohezijska politika Razvoj podeželja Regionalni vidik Kohezijske regije Razvojne regije
Strateški in institucionalni vidik Vizija, cilji Strategija: Strategija razvoja Slovenije? Strokovne podlage: analize, vrednotenja Operativni program(i) Regionalni razvojni programi 2021-2027 Regionalni prostorski plani Integralni proračun (financiranje, dopolnjevanje EU sredstev) Sistemski pristop - sinergija
Strateški in institucionalni vidik Deležniki: zaupanje, sodelovanje, koordinacija Institucije: število, delitev dela, sodelovanje/tekmovanje, kapacitete (kadrovske, strokovne, finančne) Kritična masa povezovanje Lokalna samouprava: naloge, financiranje Medobčinsko sodelovanje Pokrajine
Sodelovanje občin na določenih področjih 100.00% 90.00% 80.00% 70.00% 60.00% 50.00% 40.00% 30.00% 20.00% 10.00% 0.00% Ne sodelujemo Sodelujemo
Nesmiselnost izvajanja nalog na nadobčinski ravni 60.00% 50.00% 40.00% 30.00% 20.00% 10.00% 0.00%
Globalni izzivi Globalizacija Politične nestabilnosti Tehnološki napredek Demografske spremembe (staranje prebivalstva, individualizem, migracije) Prehranska varnost Spremembe pri oskrbi z energijo Urbanizacija Podnebne spremembe
Demografske projekcije - Slovenija Vir: SURS.
Skupne ocene za izpostavljenost in prilagoditveno sposobnost na podnebne spremembe Vir: Lučka Kajfež-Bogataj et. al., 2014.
Ali je gospodarski razvoj res spaceless? Vir: http://www.24ur.com/novice/svet/severna-koreja-ponoci-prakticno-izgine.html
Stara paradigma Nova paradigma Spremembe v paradigmi regionalnega razvoja v državah Identificiranje regionalne razlike v prihodkih, infrastrukturi, regionalna nekonkurenčnost, neizkoriščeni regionalni potenciali problema OECD (2010) delovnih mestih Cilji Politika Teme enakost s pomočjo skladnega regionalnega razvoja kompenzacije za lokacijske omejitve v manj razvitih regijah, odgovor na šoke (reaktivna politika) sektorski pristop (omejeno število sektorjev) konkurenčnost in enakost celoviti in koherentni regionalni projekti na večjem območju izkoriščanje regijskih potencialov s pomočjo regionalnega programiranja Prostorska orientacija Enota manj razvite regije vse regije administrativne enote funkcionalne regije Časovnica kratkoročna dolgoročna enak za vsa področja pristop prilagojen območju (»place-based approach«) eksogene investicije in transferji endogeni viri in znanje subvencije in druge oblike državne pomoči (predvsem posameznim podjetjem) centralna vlada mešane investicije v mehko in trdo infrastrukturo (poslovno okolje, infrastruktura, trg dela) različne ravni vlade, deležniki (javni, zasebni, NVO), partnerski pristop Pristop Osredotočenje Instrumenti Akterji
Pristopi držav članic EU k regionalni politiki Vir: J. Bachtler & M. Ferry: Regional Policy in Europe, 2012.
Faktorji regionalne konkurenčnosti (OECD, 2009, 2012) Investicije v infrastrukturo so zelo pomembne, vendar so učinki na razvoj regije zanemarljivi, če v regiji ni ustreznih človeških in inovacijskih potencialov. Torej je infrastruktura potreben, vendar ne zadosten pogoj za rast. Učinki nove infrastrukture so vidni po treh letih od izgradnje. Investicije v človeške vire so ključne, saj bodo regije, ki imajo ustrezno izobraženo prebivalstvo, rastle. Tudi te investicije potrebujejo tri leta, da so vidni prvi učinki. Pomembne so investicije v raziskave in razvoj, ne glede na to, kateri sektor investira (zasebni, javni). Pomembno je, da te investicije potrebujejo pet let, da regija zazna prve učinke in da imajo investicije zelo lokalen vpliv.
Faktorji regionalne konkurenčnosti (OECD, 2009, 2012) K rasti prispevajo tudi efekti aglomeracije. Vendar imata človeški kapital in inovativnost pomembnejši vpliv na rast kot dostopnost, ki pa sama po sebi pomeni konkurenčno prednost. Hitro rastoče regije tudi pozitivno vplivajo na sosednje regije, zato so medregionalne povezave izredno pomembne za rast.»prvi zakon geografije«: vsaka stvar je povezana z drugo stvarjo, vendar so lokacijsko bližje stvari povezane bolj (Tobler, 1970, str. 234). Pomembno je tudi, da hitra rast na nacionalni ravni pozitivno vpliva na rast njenih regij, čeprav je sposobnost rasti še vedno predvsem odvisna od potencialov regij. Relativna pomembnost faktorjev ni odvisna le od potreb regije, temveč tudi od stopnje njenega razvoja (OECD, 2012). Regionalna (prostorska) ekonomika verjetno najbolj nelinearen del ekonomije (Krugman, 1998, str. 16).
Vir: https://twitter.com/hashtag/smartspecialisation?src=hash.