TSC

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTV O ZA PROMET TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA JAVNE CESTE TSC 03.300 (predlog, oktober 2003) GEOMETRIJSKI ELEMENTI CESTNE OSI IN VOZIŠČA Uporaba: ni obvezna Pripravil: Soglasje ministra: Tehnični odbor za pripravo tehničnih Soglasje ministra, pristojnega za promet, je bilo specifikacij za javne ceste TO 03 izdano dne. 2003 pod št.... Ključne besede: geometrijski elementi ceste, vodenje osi ceste, preglednost, os ceste, niveleta, krožni lok, prehodnica, razširitve, vozna hitrost, nagib, tehnična skupina cest Objava izdaje: Sporočila - uradne objave, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, št.. / 2003 Izdajatelj: Tehnično specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Pravna podlaga za izdajo tehnične specifikacije za javne ceste Predlog TSC 03.300 (oktober 2003) Geometrijski elementi cestne osi in vozišča je pripravljen na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in v skladu z Navodilom o postopku pripravljanja in izdajanja tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98). Njegovo besedilo je določil tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO 03 na. seji dne in v sestavi: Vladimir Breščak Andrej Berčič dr. Davorin Gazvoda dr. Alojz Juvanc mag. Nataša Kovše Janez Pugelj Janez Repež Boris stergar Marija Virant predsednik odbora član odbora član odbora član odbora članica odbora član odbora član odbora član odbora članica odbora Minister, pristojen za promet, je na podlagi drugega odstavka 5. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k pripravi TSC 03.300 pod št.. z dne. Minister pristojen za promet, je na podlagi 3. odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah in v skladu s 3. odstavkom 11. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k predlogu besedila TSC 03.300 pod št.../ z dne.. 2003. Uporaba tehnične specifikacije za javne ceste Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 03.300 Geometrijski elementi osi cestne osi in vozišča je dokument, katerega uporaba je določena v... odstavku... člena Pravilnika o projektiranju javnih cest in njihovih elementov. TSC 03.300 je namenjena uporabi pri načrtovanju novih in rekonstrukcij ali obnov obstoječih javnih cest izven naselij in v naseljih, če s Pravilnikom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov.ali z drugimi TSC ni določeno drugače. Tudi privatne ceste morajo biti načrtovane skladno z določili te TSC, če in kadar so namenjene za javno uporabo. Opombe Delovne osnutke, osnutek in predlog TSC 03.300 (oktober 2003) so pripravili dr. Alojz Juvanc, dr. Peter Lipar in mag. Robert Rijavec na podlagi pogodbe št. DRSC 2415-01-000690/0 z dne 19. 2., ki jo je na podlagi 8. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste in potrjenega programa dela TO 03 za leto 1998 sklenila Direkcija Republike Slovenije za ceste z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana. Pregledal in revidiral dr. Janez Žmavc Predlog TSC 03.300 bo po zaključitvi vseh predpisanih postopkov za njeno izdajo in v skladu s programom njene priprave preoblikovan v tehnično specifikacijo za javne ceste z neobvezno uporabo. Uveljavljala se bo kot obvezni sestavni del pogojev za načrtovanje javnih cest v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 2

VSEBINA 1. Predmet tehnične specifikacije...6 2. Referenčna dokumentacija...6 3. Pomen izrazov...7 3.1 Strokovni izrazi...7 3.2 Stalne označbe...9 3.3 Kratice...10 4. Splošna določila...10 4.1 Način uporabe...10 4.2 Zaporedje določevanja elementov ceste...10 4.3 Zaporedje priprave projekta ceste...10 5. Razvrstitev cest...13 5.1 Upravna kategorizacija cest...13 5.2 Tehnična razvrstitev...13 6. Osnove za določitev tehničnih in geometrijskih elementov...14 6.1 Dimenzioniranje glede na način obratovanja vozil...14 6.2 Hitrost kot voznodinamična količina...14 6.2.1 Osnove za določanje elementov ceste...14 6.2.2 Prometne in voznodinamične lastnosti cest in voznodinamične količine...14 6.2.3 Hitrosti pri projektiranju cest...14 6.2.3.1 Zasnovalna hitrost (V zasn )...15 6.2.3.2 Projektna hitrost (V proj )...16 6.2.3.3 Hitrost v bočni smeri...16 6.3 Splošne voznodinamične vrednosti...16 6.4 Vpliv širine elementov vozišča...17 6.5 Vpliv prometne obremenitve na določitev dimenzij elementov ceste...18 6.6 Vpliv prostorskih pogojev na odločitev dimenzij elementov ceste...18 6.7 Minimalne velikosti nagibov za površinsko odvodnjavanje...18 6.8 Rezultirajoči nagib...18 7. Preglednost in pregledno polje...19 7.1 Osnove...19 7.2 Zaustavna razdalja in preglednost...19 7.2.1 Zaustavna razdalja...19 7.2.2 Skrajšana zaustavna razdalja...20 7.2.3 Zaustavna preglednost...20 7.2.4 Pogoji za zagotavljanje preglednosti...23 7.3 Horizontalna preglednost...23 7.4 Vertikalna preglednost...24 7.5 Preglednost pri prehitevanju...24 7.5.1 Prehitevalna preglednost...24 7.5.2 Zagotavljanje prehitevalne preglednosti...24 7.6 Preglednost pri uvozu v križišče...25 7.7 Preglednost pri približevanju križišču oziroma cestno-železniškemu prehodu...25 8. Linija osi ceste in nivelete...25 8.1 Osnove...25 8.2 Položaj linije osi ceste v prečnem prerezu ceste...25 8.2.1 Normalni položaj osi ceste...25 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 3

8.2.2 Preskok osi ceste in nivelete...26 8.2.3 Posebni primeri vodenja linije cestne osi in nivelete...28 9. Elementi osi ceste v tlorisu (horizontalni elementi osi)...28 9.1 Geometrijski elementi vodenja osi...28 9.1.1 Prema...28 9.1.1.1 Uporaba in izbira velikosti...28 9.1.1.2 Mejne vrednosti...29 9.1.2 Krožni lok...29 9.1.2.1 Uporaba in izbira velikosti...29 9.1.2.2 Mejne vrednosti...30 9.1.3 Prehodnica...31 9.1.3.1 Uporaba...31 9.1.3.2 Mejne vrednosti...32 9.1.3.2.1 Minimalna dolžina prehodnice (parameter A min )...33 9.1.3.2.1.1 Voznodinamični pogoji (VD-pogoj)...33 9.1.3.2.1.2 Konstruktivni pogoj (K-pogoj)...33 9.1.3.2.1.3 Estetski pogoj (E-pogoj)...33 9.1.3.2.2 Maksimalna dolžina klotoide (parameter A max )...34 9.1.3.3 Velikost parametra klotoide A i za R i > R min...34 9.1.3.3.1 Voznodinamični pogoj...34 9.1.3.3.2 Konstruktivni pogoj...34 9.1.3.3.3 Estetski pogoj...34 9.1.3.4 Karakteristične vrednosti odnosa A i R i pri izbrani V zasn...34 9.1.3.5 Parameter A i in varnost prometa...35 9.2 Sestavljanje in skladnost horizontalnih elementov...37 9.2.1 Oblike sestavljanja krivin s pogoji...37 9.2.2 Pogoji za določitev sosledja velikosti sosednjih krožnih lokov...38 9.2.3 Sestavljanje prehodnic in pogoji...38 9.3 Razširitve vozišča...39 9.3.1 Določitev dimenzij razširitve...39 9.3.2 Opustitev ali zmanjšanje razširitve...40 9.3.3 Izvedba razširitve...40 9.3.3.1 Umestitev razširitve...40 9.3.3.2 Izvedba prehoda v območju prehodnice...40 9.3.3.3 Izvedba prehoda iz preme v krožni lok...42 9.3.4 Razširjanje in oženje vozišča pri spremembi širin pasov...42 9.3.4.1 Razširjanje vozišča...42 9.3.4.2 Oženje vozišča...42 9.3.4.2.1 Zaključevanje dodatnega prometnega pasu...43 9.3.4.2.2 Zmanjšanje števila prometnih pasov...43 10. Elementi osi ceste v vzdolžnem profilu (vertikalni elementi osi)...45 10.1 Niveleta - splošno...45 10.2 Položaj nivelete v prečnem profilu...45 10.3 Vzdolžni nagib nivelete...45 10.3.1 Največji nagibi nivelete...46 10.3.1.1 Največji možni nagib nivelete...46 10.3.1.2 Največji dopustni nagib nivelete (s max )...46 10.3.2 Najmanjši nagib nivelete...46 10.3.2.1 Odsek ceste z istosmernim prečnim nagibom...47 10.3.2.2 Območje s spreminjanjem prečnega nagiba (vijačenje)...47 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 4

10.4 Zaokrožitve med tangentami (vertikalne zaokrožitve)...47 10.4.1 Mejne vrednosti...48 10.4.2 Izvedba zaokrožitve...48 10.5 Skladnost sosednjih elementov nivelete...50 11. Prečni nagibi vozišča...50 11.1 Vrste prečnih nagibov vozišča...50 11.2 Mejne velikosti prečnih nagibov...51 11.3 Prečni nagib v krožnem loku...51 11. 4 Spreminjanje prečnega nagiba...53 11.4.1 Splošna pravila...53 11.4.2 Mejne vrednosti relativnega vzdolžnega nagiba...55 11.4.2.1 Največji relativni vzdolžni nagib roba vozišča...55 11.4.2.2 Najmanjši relativni vzdolžni nagib roba vozišča...55 11.4.3 Izvedba vijačenja pri blagih nagibih nivelete...55 11.4.4 Izklinjenje...56 11.4.5 Vertikalna zaokrožitev nadvišanja vozišča...57 12. Sestavljanje geometrijskih elementov osi ceste...57 12.1 Sosledje horizontalnih geometrijskih elementov osi ceste...57 12.2 Dolžine horizontalnih geometrijskih elementov cestne osi...57 12.2.1 Prema...57 12.2.2 Krožni lok...57 12.2.3 Prehodnica...58 12.3 Velikosti in skladnosti elementov nivelete ceste...58 12.4 Prostorska skladnost elementov osi in nivelete...58 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 5

1. Predmet tehnične specifikacije TSC 03.300 je namenjena uporabi pri načrtovanju novih in rekonstrukcij ali obnov obstoječih javnih cest izven naselij in v naseljih, če s Pravilnikom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov ali z drugimi TSC ni določeno drugače. Tudi privatne ceste morajo biti načrtovane skladno z določili te TSC, če in kadar so namenjene za javno uporabo. TSC 03.300 je urejena tako, da pri projektiranju cest služi za doseganje naslednjih ciljev: - funkcionalnosti, - varnosti prometa, - racionalnosti, - usklajenosti v prostoru in - prijaznosti okolja (estetika tehničnih rešitev). Za doseganje navedenih ciljev je zelo pomembno, da se že v fazi planiranja razrešijo morebitni konflikti med funkcionalnostjo ceste in posameznimi parametri v prostoru (na primer: trasa-hrup-okolje). Kadar so parametri v prostoru posebej občutljivi, se jih mora varovati in ohranjati tudi na račun funkcionalnosti ceste, vendar nikoli izpod skrajnih mejnih vrednosti geometrijskih in tehničnih elementov ceste, ki še omogočajo tekočo vožnjo vozil na njej. Diferencirane mejne voznodinamične količine, predvsem zasnovalna hitrost, omogočajo, da se pri načrtovanju cest lahko v največji možni meri upošteva - možnost umeščanja v prostor v okviru dokumentov prostorskega načrtovanja in v danih pogojih rabe prostora, - možnost planiranja naselij in mest ter cestnega prostora, - možnost različnosti oblike terena (relief) in drugih značilnosti v prostoru, - varovanje in zaščita naravnega in kulturnega ter bivalnega okolja, - gospodarnost pri gradnji in obratovanju ceste, - varčevanje pri rabi energije, - ohranjanje naravnih resursov, - ukrepi za zmanjševanje emisij škodljivih plinov in hrupa ter - možnost izvedbe vključevanja cest različnih kategorij v cestne mreže. Vsebine te tehnične specifikacije za ceste ni mogoče tolmačiti in izvajati na takšen način, ki bi preprečeval ali pogojeval ustrezno uporabo gradbenih proizvodov, danih v promet v skladu z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih. 2. Referenčna dokumentacija Tehnična specifikacija TSC 03.300 je zasnovana na naslednji referenčni tehnični dokumentaciji: AERODROMES, Annex 14 to the Convention on International Civil Aviation, Volume I: Aerodrome Design and Operations, ICAO, 3 rd Edition, 1999 AERODROMES, Annex 14 to the Convention on International Civil Aviation, Volume II: Heliports, ICAO, 2 nd Edition, 1995 Empfehlungen für die Anlage von Erschließungsstraßen (EAE 85/95), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1985/1995 Empfehlungen für die Anlage von Hauptverkehrsstraßen (EAHV), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1993/1998 Highway Capacity Manual HCM 2000, Transportation Research Board, Washington D.C., 2000 Pravilnik o dimenzijah, masah in opremi vozil (Ur.l.RS 24/1996) Pravilnik o nivojskih prehodih na železniških progah (Ur.l. RS, št. 79/2002) Pravilnik o projektiranju javnih cest in njihovih elementov (v pripravi) Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l. RS, št. 46/2000) Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur.l. RS, št. 37/2003) Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur.l. RS, št. 62/1998) Richtlinien für die Anlage von Straßen (RAS) Teil: Linienführung (RAS-L), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1995/1999 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 6

Richtlinien für die Anlage von Straßen (RAS) Teil: Querschnitte (RAS-Q), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1996 Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 45/1995, 66/1996, 59/2002) Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur.l. RS, št. 45/1995) Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ur.l. RS, št. 49/1997) Zakon o javnih cestah /ZJC/ (Ur.l. RS, št. 29/1997, 18/2002, 50/2002 Odl.US: U-I-224/00-15) Zakon o letalstvu /ZLet/ (Ur.l. RS, št. 18/2001, 114/2002) Zakon o varnosti cestnega prometa /ZVCP/ (Ur.l. RS, št. 30/1998, 33/2000 Odl.US: U-I- 213/98, 49/2000 Skl.US: U-I-206/99-22, 61/2000, 100/2000 Odl.US: U-I-206/99-26, 21/2002, 54/2002 Odl.US: U-I-119/99-30, 67/2002, 7/2003 Odl.US: U-I-370/98-13, 97/2003 Odl.US: U-I-146/01-32) Zakon o varnosti v železniškem prometu /ZVZP/ (Ur.l. RS, št. 85/2000) Zakon o varstvu okolja /ZVO/ (Ur.l. RS, št. 32/1993, 44/1995 Odl.US: U-I-32/95-20, 1/1996, 9/1999 Odl.US: U-I-312/96, 56/1999 (31/2000 - popr.), 86/1999 Odl.US: U-I-64/96, 22/2000, 82/2001 Odl.US: U-I-92/99-9, 67/2002) Zakon o Vladi Republike Slovenije /ZVRS/ (Ur.l. RS, št. 4/1993, 71/1994, 23/1996, 47/1997, 23/1999, 119/2000, 30/2001) 3. Pomen izrazov 3.1 Strokovni izrazi V tehnični specifikaciji TSC 03.300 uporabljeni strokovni izrazi, stalne označbe in kratice imajo naslednji pomen: Cestna os je v prostoru izbrana vzdolžna prostorska krivulja, sestavljena iz geometrijskih elementov v tlorisu in vzdolžnem prerezu, ki se običajno nahaja na sredini vozišča ceste ali na levem robu posameznega prometnega pasu; z njo so določene voznodinamične značilnosti ceste ter odnosi ceste do okolja, v katerem cesta poteka. Dvostopenjsko vijačenje pomeni izvedbo spremembe prečnega nagiba na ožjem območju vijačenja z eno stopnjo in na sosednjih dveh z drugačno stopnjo spreminjanja. Enostopenjsko vijačenje pomeni izvedbo spremembe prečnega nagiba z enotno stopnjo spreminjanja. Etapnost gradnje cest je izgradnja ceste po krajših odsekih znotraj istega projekta. Funkcionalnost ceste pomeni zagotavljanje pogojev za vršenje posamezne prometne funkcije ali kombinacije funkcij prometa na cesti pod opredeljenimi pogoji in v opredeljenih prometnih razmerah. Gostota prometa je število vozil, ki se v določenem časovnem intervalu nahajajo na cesti znotraj območja odseka ceste. Izključevalni pas je prometni pas, namenjen za zmanjševanje vozne hitrosti prometnega toka, ki se od glavnega odceplja. Koeficient drsnega trenja je razmerje med vlečno ali zaviralno silo zaradi trenja kolesa na vozišču in normalno silo. Linija cestne osi je krivulja, sestavljena iz geometrijskih elementov, ki skupaj s tehničnimi elementi (predvsem prečnim nagibom) vozišča zagotavljajo voznodinamične pogoje za varno odvijanje prometa in estetski izgled ceste. Maksimalni prečni nagib vozišča je največje razmerje med razliko višin robov vozišča in njunim razmikom, ki še zagotavlja prometno varno in udobno vožnjo in hkrati ne presega spodnje meje koeficienta drsnega trenja pri poledici na vozišču. Menjalni pas je prometni pas, namenjen za menjavo dveh prometnih tokov, ki se na isti površini od glavnega prometnega toka odcepljata oziroma vanj vključujeta (tudi pas za prepletanje). Merodajna prometna obremenitev pomeni število vozil, ki v izbrani časovni enoti prevozijo posamezen prerez na cesti, in se upošteva pri prometnem dimenzioniranju. Minimalni polmer horizontalnega krožnega loka je najmanjši polmer, odvisen od hitrosti in Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 7

mejnega stanja vozišča, pri katerem je zagotovljena prometno varna in udobna vožnja. Minimalni polmer konkavne (kadunjaste) vertikalne zaokrožitve je od svetlobnega stožca žarometov vozila odvisen najmanjši polmer krožnega loka, vstavljenega med vertikalni tangenti z negativno razliko njunih vzdolžnih nagibov. Minimalni polmer konveksne (kopaste) vertikalne zaokrožitve je od hitrosti in mejnega stanja vozišča odvisen najmanjši polmer krožnega loka, vstavljenega med vertikalni tangenti s pozitivno razliko njunih vzdolžnih nagibov. Minimalni prečni nagib vozišča je najmanjše razmerje med razliko višin robov vozišča in njunim razmikom, ki še zagotavlja normalno odvodnjavanje vozišča. Os vijačenja je cestna ali njej vzporedna os v prečnem prerezu vozišča ali izven njega, okoli katere se izvede sprememba prečnega nagiba vozišča. Ožje območje vijačenja je območje, ki je omejeno z minimalnima prečnima nagiboma vozišča. Padec je vzdolžno pojemajoča nadmorska višina ceste; praviloma je padec definiran glede na pozitivno naraščanje stacionaž na cestni osi. Polje preglednosti je prostor ob vozišču v zavojih, ki ga omejuje vizura preglednosti; na njem se ne sme nahajati nobena stalna ovira. Preglednost je razdalja, vidna za voznika; zaradi morebitne ovire na cesti mora voznik na njej zaustaviti vozilo (zaustavna razdalja). Preskok nivelete pomeni tehnični postopek, s katerim se v določenih razmerah izvede sprememba višinskega poteka ceste s cestne osi na vzporedno os. Preskok osi je tehnični postopek, s katerim se v določenih razmerah izvede sprememba položaja cestne osi v prečnem prerezu vozišča; praviloma se izvede samo na območju geometrijskih elementov cestne osi s konstantno zakrivljenostjo (krožni lok ali prema). Prometna funkcija pomeni vrsto prometa z značilnimi prometnimi lastnostmi (daljinsko povezovanje, povezovanje, zbiranje prometa, zagotavljanje dostopa). Prometna obremenitev pomeni število vozil, ki v določenem časovnem intervalu prevozijo posamezen merski prerez na cesti. Prometno dimenzioniranje je določanje vrste in dimenzij posameznih površin na cestišču in geometrijskih elementov osi ceste glede na predvidene prometne obremenitve. Razširitev vozišča v zavoju pomeni od vrste tipičnega vozila in velikosti polmera horizontalnega krožnega loka odvisno velikost dodane vozne površine. Relativni vzdolž nagib je razlika vzdolžnega nagiba katerekoli cestni osi vzporedne linije v prečnem prerezu vozišča in vzdolžnega nagiba cestne osi (nivelete). Rezultirajoči nagib vozišča je vektorski seštevek nagiba vozišča v vzdolžni in v prečni smeri. Skrajšana zaustavna dolžina je zaustavna dolžina, pri kateri se upoštevajo večje vrednosti koeficienta drsnega trenja, ki jih omogočajo kvalitetnejša kamena zrna v obrabni plasti ali pa dodatni pogoji in informacije vozniku. Stacionaža je merska lestvica za označevanje dolžinskih položajev na cesti z opredeljenim začetkom, začetno vrednostjo (stacionažo) in smerjo. Tehnična skupina ceste je skupina kategorij oziroma podkategorij cest, pri katerih se upoštevajo iste lastnosti voznikov, vozila in ceste z njenim okoljem. Vijačenje je spreminjanje prečnega nagiba vozišča preko ničelnega položaja (med dvema nasprotnosmernima nagiboma). Vključevalni pas je prometni pas, namenjen za povečevanje vozne hitrosti in za izvedbo vključevanja prometnega toka v glavni prometni tok. Vzpon je vzdolžno naraščajoča nadmorska višina ceste; praviloma je vzpon definiran glede na pozitivno naraščanje stacionaže na osi ceste. Vzporedna os je v prečnem prerezu vozišča cestni osi vzporedna prostorska krivulja. Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 8

Zaustavna dolžina je najmanjša razdalja, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem vozišču z opredeljenimi vrednostmi koeficienta drsnega trenja varno zaustavi vozilo. 3.2 Stalne označbe ϕ ) τ b ev kot osvetlitve glede na tangencialno ravnino [ ] središčni kot [rad] razširitev nerazdvojenega (enotnega) vozišča [m] b i razširitev prometnega pasu [m] b pp sprememba širine vozne površine [m] R odmik krožnega loka od tangente [m] s relativni nagib roba glede na niveleto s max dopustna velikost vzdolžnega nagiba roba vozišča glede na niveleto [%] A i parameter prehodnice [m] A max parameter maksimalne dolžine prehodnice [m] A min parameter minimalne dolžine prehodnice [m] A min E parameter klotoide iz estetske zahteve [m] A min VD parameter klotoide iz voznodinamične zahteve [m] A prip priporočeni parameter klotoide [m] B širina vozišča [m] b' širina pregledne berme [m] b ev širina nerazdvojenega (enotnega) vozišča [m] b p širina preglednosti [m] b pp širina prometnega pasu [m] D kl, L R dolžina krožnega loka [m] EOV enota osebnega vozila f R max radialna komponenta f t max [-] f T koeficient drsnega trenja v tangencialni smeri f T 50% 50% vzorec KDT f T 90% 90% vzorec KDT f t dop maksimalna dopustna vrednost KDT [-] f T max tangencialna komponenta f t max [-] g gravitacijski pospešek {9,81 m/s 2 } L dolžina odseka [m] L i dolžina klotoide [m] L A dolžina prehodnice (klotoide) [m] L min minimalna dolžina prehodnice [m] L OP dolžina medosne razdalje vozila + previs vozila spredaj [m] L pr dolžina preme [m] L R dolžina krožnega loka L RZ dolžina razširjanja [m] L z zaustavna razdalja [m] P p prehitevalna preglednost [m] P z zaustavna preglednost [m] P z zahtevana dolžina preglednosti [m] zaustavna pregledna razdalja [m] P z q k prečni nagib v priključnem krožnem loku [%] q max maksimalni prečni nagib vozišča [%] q min minimalni pozitivni prečni nagib vozišča [%] q rez rezultirajoči prečni nagib vozišča [%] q maxrez maksimalni rezultirajoči prečni nagib vozišča [%] q z prečni nagib na začetku vijačenja (v predhodnem krožnem loku ali v prevojni točki klotoide, kjer je q z = 0) [%] R polmer horizontalnega krožnega loka [m] R g R, opredeljen pri minimalnem prečnem nagibu vozišča q min [m] R, opredeljen pri nasprotnosmernem prečnem nagibu q = - q min [m] večji izmed polmerov košaraste krivine [m] R manjši manjši izmed polmerov košaraste R k R večji krivine [m] R M mejni polmer krožnega loka, kjer se menjata oba E-pogoja [m] R min minimalni polmer krožnega loka [m] r minkonk minimalni polmer konkavne zaokrožitve [m] r minkonv minimalni polmer konveksne zaokrožitve [m] R ZU polmer zunanjega krožnega loka [m] s vzdolžni nagib nivelete ceste [%] s m merodajni nagib nivelete [%] s max maksimalni dopustni nagib nivelete [%] s min minimalni vzdolžni nagib naprav za odvodnjavanje (s odvod ) t r reakcijski čas [s] u koeficient zračnega upora (dinamični upor zraka) v hitrost [m/s] V hitrost [km/h] V 0 začetna hitrost [km/h] V 1 končna hitrost pri zaviranju [km/h] V 2 hitrost vozila tik pred pričetkom zaviranja (začetna hitrost) [km/h] dovoljena vozna hitrost [km/h] V dov V pot potovalna hitrost / opredeljena potovalna hitrost [km/h] V proj projektna hitrost [km/h] V rač računska hitrost [km/h] V rad hitrost v bočni smeri V voz vozna hitrost [km/h] V zasn zasnovalna hitrost [km/h] x R bočni sunek [m/s 3 ] X dop dopustni bočni sunek pri uporabljeni V zasn [m/s 3 ] Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 9

3.3 Kratice AC avtocesta BVO betonska varnostna ograja E estetika G1, G2 glavna cesta I., II. reda HC hitra cesta JP javna pot JVO jeklena varnostna ograja K konstruktiven KD daljinska kolesarska pot KDT koeficient drsnega trenja KG glavna kolesarska pot KJ javna kolesarska pot KP kolesarska pot KPP karakteristični prečni profil KR regionalna kolesarska pot LC lokalna cesta LG lokalna glavna cesta LK lokalna krajevna cesta LZ lokalna zbirna cesta NPP normalni prečni profil NRV nagib roba vozišča PHO ograja za zaščito pred hrupom PIA prostorski izvedbeni akt PIARC Permanent International Association of Road Congresses PLDP povprečni letni dnevni promet PPJC PZI Pravilnik o projektiranju javnih cest in njihovih elementov projekt za izvedbo RVN relativni vzdolžni nagib roba TSC tehnična specifikacija za ceste VD vozna dinamika ZJC Zakon o javnih cestah ZVCP Zakon o varnosti cestnega prometa ZLet ZVZP ZVO ZVRS Zakon o letalstvu Zakon o varnosti v železniškem prometu Zakon o varstvu okolja Zakon o Vladi Republike Slovenije 4. Splošna določila 4.1 Način uporabe Diferencirane mejne vrednosti elementov omogočajo največje možno prilagajanje rabi in drugim zahtevam prostora. Velja pa osnovno pravilo, da se med projektiranjem ne sme spreminjati izhodišč, kadar se izbirajo posamezni geometrijski in/ali tehnični elementi cestne osi in vozišča. V takem primeru se lahko zelo zmanjša varnost prometa, ki naj bi jo omogočali ti elementi. Za prometno najzahtevnejše ceste (tehnična skupina A glej poglavje 5 Razvrstitev cest) je treba upoštevati tudi določilo o presežnih velikostih geometrijskih elementov nivelete ceste v primerjavi s horizontalnimi, ker so horizontalni elementi dimenzionirani glede na pogoje trenja na čistem in mokrem vozišču (kontakt cesta-vozilo), vertikalni pa glede na preglednost (kontakt cesta-voznik). Kadar je potrebno zaradi posebnih pogojev (omejitve v prostoru, omejena sredstva, razširjena funkcija ceste ipd.) pri projektiranju ceste uporabiti skromnejša izhodišča od opredeljenih v tej TSC, mora biti to utemeljeno s planskimi dokumenti in/ali s projektno nalogo. Pri prometno najzahtevnejših cestah (tehnična skupina A, priporočljivo tudi skupina B) se pri tem v nobenem primeru ne sme opustiti uporabe določil o skladnosti geometrijskih elementov. Skromnejša izhodišča so lahko uporabljena brez posebne utemeljitve takrat, kadar se projektira ceste (ulice) v gosto zazidanem območju in še posebej v starih mestnih središčih. V takih primerih so trasa ceste (ulice) in njeni elementi popolnoma podrejeni možnostim v prostoru. 4.2 Zaporedje določevanja elementov ceste Pri izdelavi projekta za cesto se mora elemente ceste določati po zaporedju, ki je opredeljeno v tabeli 1. Za tiste ceste, za katere je v tej TSC in/ali drugih tehniških predpisih določeno drugače, se posamezni koraki opustijo. 4.3 Zaporedje priprave projekta ceste Priprava projektne dokumentacije obsega dela od planiranja do projekta za izvedbo, na podlagi katerega se cesta zgradi. V zaporednih fazah je treba dopolniti posamezne predhodne tehnične in druge rešitve, ki so v vsaki naslednji fazi detajlneje in bolj dokončno definirane in obdelane. Faze so v tabeli 2 navedene v stolpcih, cilji pa v vrsticah. Za doseganje v podpoglavju 4.1 (Način uporabe) navedenih ciljev je treba posamezne vsebine in sestavine končnega načrta definirati v posameznih fazah priprave dokumentacije. S tem je zagotovljeno, da so posamezne zahteve pravočasno vključene v nastajanje načrta za cesto, kar omogoča, da so vsi od njih odvisni elementi ustrezno dimenzionirani in usklajeni. Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 10

Tabela 1: Zaporedje določevanja elementov ceste PROMETNA FUNKCIONALNOST Opombe / viri KATEGORIJA administrativno določeno v ZJC + POTOVALNA HITROST + PLDP s strukturo prometa ali po drugih pogojih v tej TSC TSC 03.300 Geometrijski elementi cestne osi in vozišča TSC 02.203 Izdelava prometne študije TSC Prometno dimenzioniranje (v pripravi) V zasn TSC 03.300 Geometrijski elementi osi cestne osi in vozišča ELEMENTI OSI CESTE NPP Za ceste, za katere je v tej TSC določeno: + profil voznih hitrosti po smereh TSC 03.300 Geometrijski elementi osi cestne osi in vozišča TSC 03.340 Prečni profili javnih cest prometno dimenzioniranje TSC Prometno dimenzioniranje (v pripravi) V proj = V 85% V pot ali nivo uslug (NU) TSC 03.300 Geometrijski elementi osi cestne osi in vozišča KOREKCIJE (po potrebi): - prečnih nagibov - R min pri nagibu - q min (negativnem) - preglednosti (vertikalnih zaokrožitev) - ublažitev vzponov - dodatni vozni pasovi - odmik stranskih ovir - povečanje dolžine odsekov za prehitevanje TSC 03.300 Geometrijski elementi osi cestne osi in vozišča TSC Prometno dimenzioniranje (v pripravi) Posamezne faze v tabeli 2 se v posebnih primerih (prometno manj zahtevne ceste, lokalne ceste, rekonstrukcije in obnove) in kadar to določajo drugi predpisi lahko opustijo. Ne sme pa se spreminjati vrstnega reda v zaporedju faz. Kadar posamezne zahteve ali pogoji nastopijo v poznejši fazi, kot je predvideno, je treba presoditi o uspešnosti njihove vključitve in odločiti o morebitnem vračanju načrtovanja v fazo, v kateri se obravnavajo glede na tabelo 2. Podatki, preskusi in odločitve v posameznih fazah, kadar ni s tehničnimi ali prostorskimi ali drugimi predpisi določeno drugače, so naslednje: - pri predhodni zasnovi: - prometna funkcija (kategorija), količina (volumen) prometa, zasnovalna hitrost, razbremenjevanje urbanih sredin, - povezovanje v cestni mreži in drugi prometni vplivi, Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 11

Tabela 2: Sestavine, ki jih je treba opredeliti v posamezni fazi, in fazna usklajenost za izvedbo, dopolnjevanje ali spreminjanje teh sestavin Cilji Prometnotehnična uspešnost Predhodna zasnova funkcija cest Idejni projekt zasnova in opredelitev NPP Faza projektiranja Lokacijski načrt (ali drug PIA) Projekt za izvedbo Prometna varnost linija cestne osi v tlorisu in niveleta potrditev NPP in določitev KPP zasnova položaja in dimenzij križišč Zasnova opreme ceste Skladnost z okoljem ocena ranljivosti okolja presoja vplivov na okolje določitev ukrepov za varovanje in zaščito okolja - vključitev v PZI ocena vplivov na okolje in izračun emisij Gospodarnost analiza stroškov in koristi - raba prostora in njene karakteristike (urbane cone, živalski in rastlinski svet, tla, voda, zrak, klimatske razmere, krajinske značilnosti, položaj resursov, naravna in kulturna dediščina ipd.), - prostorsko planske zahteve (razvojne možnosti urbanih con, spreminjanje značaja kraja, druge planerske opredelitve in zahteve), - poseg v obstoječe strukture (v naselju, v gospodarskih conah, v kmetijstvu, v gozdarstvu, prerezanje strukture, prometna dosegljivost struktur), - gospodarnost (gradbeni stroški, gradbena izvedljivost, obratovalni stroški, obseg posegov na zemljišča), - pri idejni študiji (tudi idejnem projektu): - tehnična zasnova ceste v tlorisu in vertikalnem poteku (v merilu 1:5000 ali 1:1000) po potrebi v različicah (variantah), - lociranje in zasnova križišč in križanj z določitvijo oblike, tehničnih in prostorskih dimenzij (zagotavljanje prostora in skladnosti), - zasnova ohranjanja mreže cest v območju posegov in zagotavljanje prometne dostopnosti posameznih lokacij v prostoru, - ocena geotehniške stabilnosti terena in gradbenih ukrepov, - osnovne hidrološke in hidrotehnične raziskave, - zasnova premostitvenih objektov, - spremljajoči načrt ohranitve in varovanja okolja (študija ranljivosti okolja), - predhodne ocene in izračun količin emisij hrupa in škodljivih plinov in snovi, - zasnova prometne opreme, - predračun gradbenih in investicijskih stroškov, - izračun gospodarnosti investicije (kadar je zahtevan ), - ostale specialne raziskave in študije po potrebi, - pri lokacijskem načrtu - detajlna obdelava celotne tehnične zasnove ceste z detajli v večjem merilu (1:1000 ali 1:500) in dokončno določitvijo NPP, - obdelava in prikaz posestnih razmer pri posegu (za začasno in trajno rabo), - določitev in ureditev obvozov za čas gradnje, - presoja vplivov na okolje (kadar je zahtevana) in določitev ukrepov za ohranitev in varovanje okolja, - točnejša določitev gradbenih in investicijskih stroškov, - pri projektu za izvedbo: - detajlne geotehniške raziskave v trasi, - detajlne hidrološke raziskave in določitev odvodnih količin, Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 12

- detajlna obdelava celotne tehnične zasnove v velikem merilu (1:1000 ali 1:500) na osnovi realnih izmer terena in sprejetih ukrepov za ohranitev in varovanje okolja, - končna obdelava detajlov, - načrti premostitvenih objektov, - prikaz in izračun posegov na zemljišča (katastrski elaborat), - natančen popis del in predračun gradbenih del, - izdelava predračuna celotne investicije, - priprava podatkov za zakoličbo trase na terenu (zakoličbeni elaborat), - navodila za vzdrževanje naprav za odvodnjavanje ceste. 5. Razvrstitev cest 5.1 Upravna kategorizacija cest (kategorije) cest glede na funkcionalno in prostorsko klasifikacijo, kot je navedeno v tabeli 3. V tabelo so za občinske ceste v naseljih vključene podkategorije cest, kot to predvideva ZJC. To so kategorije LG, LZ in LK. Zaradi zagotavljanja enakovrednih tehničnih karakteristik pri kontinuiranem vodenju posamezne ceste skozi različne pogoje prostora sta dodatno vključeni še podkategoriji LH in LM (Opomba * - tabela 3). 5.2 Tehnična razvrstitev Tehnična razvrstitev je določena v TSC 03.200 Določanje elementov cest v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike, prometne obremenitve in varnosti prometa (tabela 4). Zakon o javnih cestah in Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest določata razdelitev Tabela 3: Uradne kategorije in podkategorije cest Državne ceste Občinske ceste izven in v naseljih izven naselij v naseljih (ulični sistem) AC avtocesta HC hitra cesta *LH hitra mestna cesta G1 glavna cesta I.reda LG glavna mestna cesta G2 glavna cesta II.reda R1 regionalna cesta I.reda *LM mestna magistrala R2 regionalna cesta II.reda LC lokalna cesta LZ zbirna mestna ali krajevna cesta R3 regionalna cesta III. reda LK mestna ali krajevna cesta RT regionalna cesta III. reda (turistična cesta) JP javna pot JP javna pot (dostopnost) KP kolesarska pot (KD, KG, KR, KJ) KP kolesarska pot (KD, KG, KR, KJ) * Zaradi poenotenja vodenja kategoriziranih cest v naselju je tabela dopolnjena s podkategorijami Tabela 4: Tehnična razvrstitev cest KP kolesarska pot (KD, KG, KR, KJ) Tehnična skupina Kategorija ceste Način dimenzioniranja A AC, HC, G1, LH voznodinamični B G2, R1, R2, LG voznodinamični C R3, RT*, LC, LM, LZ voznodinamični D LK, JP, ostale ceste, nekategorizirane ceste zagotavljanje prevoznosti * Če je s planskim dokumentom ali projektno nalogo tako opredeljeno, se zanje lahko uporabijo pogoji in kriteriji, ki veljajo za tehnično skupino B ali pa D (glej poglavje 6.1 Dimenzioniranje glede na način obratovanja vozil ) Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 13

6. Osnove za določitev tehničnih in geometrijskih elementov Osnove za določitev tehničnih in geometrijskih elementov vozišča so navedene v PPJC in v TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti. 6.1 Dimenzioniranje glede na način obratovanja vozil Geometrijski in tehnični elementi vozišča se prometno dimenzionirajo glede na - voznodinamične zakonitosti in - zagotavljanje prevoznosti. Izbiranje pogojev za posamezno cesto se vrši izključno v okviru posamezne tehnične skupine. Morebitne izjeme je treba ali predpisati s projektno nalogo ali v projektu strokovno utemeljiti. Za kategorijo turističnih cest se glede na specifične razmere s planskim dokumentom ali s projektno nalogo določi, da se izberejo zanje pogoji skupine B ali C (prilagajanje prostorskim možnostim). V posebnih primerih se zanje lahko s projektno nalogo določi tudi status zagotavljanja prevoznosti. Zagotavljanje prevoznosti pomeni upoštevanje tipičnega vozila v stalnem obratovanju ne glede na voznodinamične potrebe. Za to vrsto dimenzioniranja veljajo vsa določila te TSC, razen tistih, ki določajo velikosti dimenzij posameznih elementov in njihovo medsebojno skladnost v odvisnosti od izbrane zasnovalne hitrosti (zagotavljanje konstantne hitrosti ni zahtevano). Pogoje vožnje se sme v tem primeru namesto s tehničnimi ukrepi urejati s prometno signalizacijo. 6.2 Hitrost kot voznodinamična količina 6.2.1 Osnove za določanje elementov ceste Dimenzije tehničnih elementov linije cestne osi je treba določiti na osnovi opredeljene potovalne hitrosti (V pot ), ki se jo posamezni kategoriji ceste zagotavlja ob koncu planske dobe. Za tehnično skupino A in prometno zahtevne ceste tehnične skupine B (kadar je V zasn = V dov ) je treba elemente vozišča določiti na osnovi zasnovalne hitrosti (V zasn ) in izbrane med njimi korigirati glede na projektno hitrost (V proj ). Za ostale ceste morajo biti elementi vozišča določeni na osnovi zasnovalne hitrosti, izbrane glede na kategorijo ceste in prostorske pogoje, ki so podrobneje navedeni v PPJC in v TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti. Če se ureja krajši odsek posamezne ceste, katere večji del je bil že predhodno urejen, je treba privzeti dimenzije elementov, uporabljene na urejenem(ih) sosednjem(ih) odseku(ih), razen v primerih, če je v planskih dokumentih predvideno drugače oziroma kadar je na takem odseku izkazana prometna obremenitev, ki znatno presega ali je bistveno manjša od one na sosednjem(ih) odseku(ih). Takšna ugotovitev mora biti določena v projektni nalogi. Širina in sestava elementov normalnega prečnega profila (NPP) mora biti določena na podlagi predvidene zasnovalne hitrosti in vrste uporabnikov ceste (vozila, pešci, kolesarji) ter prometne obremenitve (količine in strukture vozil ter merodajne urne obremenitve). Pri tem dimenzije elementov NPP ne morejo biti manjše od najmanjših, določenih za posamezno kategorijo ceste. Pri izdelavi projekta ceste je treba upoštevati še lastnosti, ki so za posamezno kategorijo ceste določene in navedene v prilogah TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti. Morebitna odstopanja se določijo s projektno nalogo. 6.2.2 Prometne in voznodinamične lastnosti cest in voznodinamične količine Mejne vrednosti voznotehničnih lastnosti cest, ki omogočajo izvajanje prometnih funkcij v opredeljenih mejah, so navedene v tabeli 5. 6.2.3 Hitrosti pri projektiranju cest Definicije različnih hitrosti so opredeljene v TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 14

elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti. Upoštevane so naslednje hitrosti: - vozna hitrost (V voz ) je trenutna hitrost, s katero vozilo vozi po vozišču, - računska hitrost (V rač ) je vsaka hitrost, ki se uporablja za določitev ali izračun tehničnih elementov ceste, - dovoljena vozna hitrost (V dov ) je tista hitrost, ki je z zakonom ali z upravno omejitvijo določena na cesti ali njenem posameznem odseku, - potovalna hitrost (V pot ) je povprečna vozna hitrost, ki jo vozila dosegajo na posamezni cesti, - zasnovalna hitrost (V zasn ) je računska hitrost, ki je za posamezno kategorijo ceste opredeljena glede na njeno prometno funkcijo in glede na pogoje prostora, po katerem poteka cesta, - projektna hitrost (V proj ) je vozna hitrost vozila v prostem prometnem toku na čistem in mokrem vozišču, imenovana tudi V 85%, ki jo omogočajo geometrijski in tehnični elementi projektirane ali obstoječe ceste in se uporablja kot računska hitrost za analize varnosti prometater korekcijo posameznih tehničnih elementov ceste, - hitrost v bočni smeri (V rad ) je hitrost, s katero vozila menjavajo prometne pasove. 6.2.3.1 Zasnovalna hitrost (V zasn ) Za določevanje dimenzij elementov vozišča se mora upoštevati zasnovalno hitrost (tabela 5). Praviloma je treba izbrati tisto, ki je za posamezno vrsto ceste predvidena kot največja. V zahtevnejših prostorskih, stroškovnih ali drugih pogojih projektant lahko izbere tudi manjšo zasnovalno hitrost. Tabela 5: Osnovne prometne in voznodinamične značilnosti ceste glede na kategorijo ceste Tehnična skupina Vrsta prometa Značilne kvalitete za zasnovo in obratovanje ceste 1 V dov V pot Vozišče Križišča 2 Možna zasnovalna hitrost 3,4 [km/h] [km/h] [km/h] izven naselij motorni 130 80-100 smerno večnivojsko 130 120 110 100 A motorni 90 60-80 dvosmerno večnivojsko 90 80 motorni 100 70-90 smerno večnivojsko 110 100 90 80 A mešani 90 50-70 dvosmerno nivojsko 90 80 70 60 mešani 100 60-80 smerno nivojsko 90 80 70 60 B mešani 90 50-70 dvosmerno nivojsko 90 80 70 60 50 40 B, C turistični 70 specif. dvosmerno nivojsko 70 60 50 40 B mešani 70 40-60 dvosmerno nivojsko 70 60 50 40 C krajevni 70 - dvosmerno nivojsko 60 50 40 D dovoz 50 - dvosmerno nivojsko ni opredeljena v naseljih motorni 100 60-90 smerno večnivojsko 100 90 80 A motorni 90 50-70 dvosmerno večnivojsko 90 80 70 60 50 motorni 80 50-60 smerno nivojsko 80 70 60 B mešani 70 40-50 dvosmerno nivojsko 70 60 50 40 C mešani 50 - dvosmerno nivojsko 50 40 mešani 50 - dvosmerno nivojsko ni opredeljena D dovoz 30 - dvosmerno nivojsko ni opredeljena dovoz korak - - - ni opredeljena Legenda: 1 izbira glede na razdalje med centri prometnega potenciala (večja razdalja višja V pot ) 2 tip križišča je treba izbrati glede na prometni volumen: kan.... prometno kanalizirano križišč, opr.... celotna prometna oprema, min.... minimalna prometna oprema, brez... brez prometne opreme - samo prometni znak, 3 izbira glede na prostorske pogoje in kontinuiranost 4 manjše V zasn izbrati le tam, kjer vtisi okolja nedvoumno vplivajo na voznika in omejitev obvezno označiti z dopolnilno tablo "ob dežju" Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 15

Kadar se na cestah tehnične skupine C vzdolž trase pojavljajo odseki v premi ali v krožnem loku z R > 400m, daljši od 200m, je treba za vmesno skupino krožnih lokov med dvema daljšima iztegnjenima odsekoma določiti V zasn glede na možno hitrost v krožnem loku z najmanjšim polmerom v tej skupini. To pomeni, da si na posamezni trasi lahko sledijo skupine zavojev, v katerih so zasnovalne hitrosti različne. NPP se pri tem ne spreminja. Ta možnost je podana predvsem za zagotavljanje izvedb obnov obstoječih vozišč, pri katerih večji gradbeni posegi niso možni, pa tudi pri novogradnjah, kadar prostorski razlogi onemogočajo uveljavitev enotne zasnovalne hitrosti na daljšem odseku iste ceste. Če se s projektno nalogo predvidi in potem v projektu strokovno utemelji, se sme postopek, naveden v prejšnjem odstavku, uporabiti tudi na cestah tehnične skupine B. Iztegnjeni del trase med dvema zaporednima skupinama zavojev ne sme biti krajši od 1,5-kratnika zaustavne dolžine. 6.2.3.2 Projektna hitrost (V proj ) Je namenjena analizam in določanju ukrepov za zagotavljanje varnosti prometa. Elementi, ki jih je treba na projektirani ali obstoječi trasi korigirati, so: - prečni nagib v krivini, - minimalna zaustavna preglednost, - velikost minimalnega polmera vertikalne konveksne zaokrožitve in - velikost minimalnega horizontalnega polmera, pri katerem se sme uporabiti nasprotnosmiselni prečni nagib (kontranagib). Če s posebno analizo ni ugotovljeno drugače, se mora uporabiti: - za ceste z ločenima smernima voziščema in V zasn < V dov : oziroma V proj = V zasn + 10 km/h (6.1) (izrazita zakrivljenost trase) V proj = V zasn + 20 km/h (6.2) (za iztegnjene trase), - za enovoziščne dvosmerne ceste in V zasn < V dov : max V proj = V dov (6.3) (za posamezno vrsto ali kategorijo ceste) min V proj = V zasn (6.4) Dodatna določila: Kadar sosledje velikosti polmerov horizontalnih krožnih lokov povzroči znatno spremembo V proj med sosednjima krožnima lokoma, je treba pri večjem izmed njiju za določitev prečnega nagiba upoštevati tisto V proj, ki je možna v krožnem loku z manjšim polmerom. Za zagotavljanje večje varnosti prometa je priporočeno, da se za določitev velikosti polmerov zaokrožitev nivelete, če tega ne preprečujejo razlogi prostora in ekonomičnosti, uporablja za 20 km/h večja hitrost kot za določitev geometrijskih elementov osi ceste. Na cestah tehnične skupine D je priporočena uporaba določil za določanje dimenzij elementov vozišča, ki veljajo za tehnično skupino C. 6.2.3.3 Hitrost v bočni smeri Hitrost v bočni smeri je računska količina, ki jo je treba uporabiti za izračun dolžin izvedbe prehoda z enega na drug prometni pas. Če za posamezne primere ni posebej določeno, se uporabljata naslednji vrednosti: - blaga 0,7 m/s (za hitrosti > 70 km/h) in - sprejemljiva 1,0 m/s (za hitrosti 70 km/h). 6.3 Splošne voznodinamične vrednosti Voznodinamične vrednosti, ki jih je treba upoštevati za zagotavljanje varnosti prometa in omogočajo gibanje vozila z izbrano vozno hitrostjo na cestah, ki se jih dimenzionira po voznodinamičnih zahtevah, so navedene v tabeli 6. Za dimenzioniranje tehničnih elementov ceste se mora uporabljati empirično določena vrednost koeficienta drsnega trenja (dalje v tekstu KDT) po metodi PIARC (opredeljeni v TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti) po enačbi (6.5): 2 f V V = 0,2 T dop 100 0,629 + 100 0,637 (6.5) Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 16

Za izračun dolžin za zaviranje se mora uporabljati celotna vrednost KDT. Dopustne vrednosti KDT za izračun mejnih geometrijskih in tehničnih elementov vozišča so v tabeli 7. Določila za tehnično skupino C veljajo tudi za ceste tehnične skupine D. Tabela 6: Splošne voznodinamične zahteve Tehnična skupina Izraba f Rmax pri Prečni * nagib Prehodnica Sosledje krožnih lokov Reakcijski čas Prehitevalna preglednost q max q min q max A 50% 10% 7(8)% obvezna obvezno 2,0 s zahtevana B izven 60% 30% 7(8)% obvezna obvezno 1,5 s priporočena naselje 60% 30% 5(7)% obvezna priporočeno 1,5 s ni zahtevana C 70% 50% 5(7)% priporočena ni obvezno 1,5 s ni zahtevana Opomba *: Maksimalni prečni nagib, naveden v oklepaju, se uporablja pri obnovi ali rekonstrukciji obstoječih cest. Tabela 7: Dopustne (maksimalne) vrednosti KDT za izračun elementov Vrednost Vozna hitrost V i [km/h] KDT 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 f T max [-] 0,42 0,37 0,33 0,30 0,26 0,23 0,21 0,19 0,17 0,16 0,15 f R max [-] 0,381 0,345 0,310 0,279 0,250 0,225 0,203 0,187 0,169 0,161 0,151 f T 50% [-] 0,510 0,480 0,460 0,430 0,410 0,390 0,370 0,353 0,338 0,325 0,313 Tabela 8: Tipične širine prometnih pasov Širina pasu [m] Zasnovalna hitrost V zasn [km/h] 40 50 60 80 100 120 običajno 2,50 2,75 3,00 3,25 3,50 3,75 izjemoma 2,25 2,50 2,75 - - - 6.4 Vpliv širine elementov vozišča Vozišče sestavljajo prometni (vozni, prehitevalni, dodatni) in robni pasovi. Tipične širine prometnih pasov so odvisne od širine standardiziranega vozila (prometni profil 2,50x4,00 m) in vozne hitrosti (gibalni prostor), pri cestah z elementi nižjega standarda (maloprometne ceste) pa od merodajnega vozila, ki stalno obratuje na posamezni cesti (tabela 8). Kadar sta dve smerni vozišči fizično združeni v enotno vozišče brez ločilnega pasu, je treba med oba notranja prometna pasova umestiti razdelilni pas širine 0,50 m. Ta razdelilni pas se všteva v širino vozišča, ki posredno vpliva na določevanje dimenzij posameznih geometrijskih in tehničnih elementov ceste. V širino vozišča, ki posredno vpliva na določevanje dimenzij posameznih geometrijskih in tehničnih elementov ceste (dolžina prehodnice, nadvišanje, ipd.), ne štejejo: - dodatni pasovi, - robni pasovi, - odstavni pasovi in - zaščitna širina pred dvignjenim robnikom, kadar je vozišče obrobničeno. Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 17

Kadar se gradnja ceste načrtuje po fazah, je treba pri projektiranju za dimenzioniranje elementov ceste upoštevati in izvedbe v posameznih fazah opredeliti glede na končno stanje. 6.5 Vpliv prometne obremenitve na določitev dimenzij elementov ceste Če bi na dvopasovni cesti ob koncu planske dobe merodajna prometna obremenitev povzročila upad povprečne potovalne hitrosti pod opredeljeno, je treba prepustnost povečati: - s povečanjem deleža dolžine ceste, primerne za prehitevanje, - z ureditvijo dodatnih pasov na večjih vzponih in - s povečanjem števila prometnih pasov. Za gradbene investicije, pri katerih se ugotavlja ekonomičnost, je potrebno odločitev o izbiri ukrepa preveriti s študijo oziroma izračunom upravičenosti. Na ostalih cestah je treba racionalno odločitev ugotoviti z enostavno stroškovno analizo. 6.6 Vpliv prostorskih pogojev na odločitev dimenzij elementov ceste Zaradi razlogov vključevanja v prostor in ekonomičnosti (trase in izrabe prostora) mora biti pri izbiri trasnih elementov dosežena kar največja skladnost s pogoji prostora (oblika reliefa, raba v prostoru, naravne danosti, kulturna dediščina, urbane sredine, izogibanje prevelikim posegom v prostor, zmanjšanje motečih vplivov ceste). V takem primeru je treba izbrati manjšo zasnovalna hitrost. 6.7 Minimalne velikosti nagibov za površinsko odvodnjavanje Pri določanju dimenzij cestnih elementov je treba upoštevati naslednje minimalne nagibe za odtekanje površinske vode: - na cementnobetonskih površinah 0,2%, - na asfaltnih površinah 0,3%, - na zatravljenih površinah 0,5%. Slika 1: Odvisnost maksimalnega prečnega nagiba q max od vzdolžnega nagiba s i pri rezultirajočih nagibih vozišča q rez =8% in q rez =10% qmax [%] 8 7,5 7 3,87 7,14 6,5 6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 qrez=8% qrez=10% 2,5 7,60 9,68 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 si [%] 6.8 Rezultirajoči nagib Za zagotavljanje varnosti prometa se - razen v posebej navedenih primerih - ne sme načrtovati in/ali uporabljati dimenzij posameznih elementov ceste, ki bi v kombinaciji z drugimi elementi povzročile potencialno nevarnost zdrsov vsled poledice na vozišču. Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 18

Pokazatelj nevarnosti je rezultirajoči nagib vozišča (vektorska vsota vzdolžnega in prečnega nagiba), katerega velikost ne sme preseči maksimalne vrednosti. Rezultirajoči nagib je treba upoštevati na cestah tehničnih skupin A in B ter na ostalih cestah, kjer prometni volumen presega 5000 vozil/dan. Na teh cestah maksimalni vzdolžni nagib ne sme preseči s i = 9,68%. V izjemnih primerih je treba predvideti ustrezne zaščitne ukrepe proti zdrsu (obveznost stroge kontrole in odmrzovanja, zaščitne ograje, ipd.), na daljinskih cestah pa tudi zasilne izvoze. Maksimalni rezultirajoči nagib vozišča qmaxrez = 10%. V posebej zahtevnih vremenskih pogojih je priporočena uporaba q maxrez = 8 %. Na območjih, kjer je statistično dokazano, da poledica ne nastopa, tega pogoja ni treba izpolniti. Kadar vzdolžni nagib nivelete presega 7,14% pri pogoju q rez =10% oziroma 3,87% pri pogoju q rez = 8%, je treba za določitev R min upoštevati q max, ki se ga za posamezen s i odčita iz grafa na sliki 1. 7. Preglednost in pregledno polje 7.1 Osnove Varnost prometa in kvaliteta prometnega toka zahtevata na cesti preglednost, ki omogoči pravočasno zmanjšanje hitrosti, zaustavitev vozila ali prehitevanje. Dolžine zaustavne preglednosti, kot so navedene v nadaljevanju, so osnova za izračun polja preglednosti vzdolž trase ceste (pregledna berma). Kadar ovire v prostoru onemogočajo ureditev polja preglednosti zadostne širine, je treba s prometno signalizacijo omejiti hitrost vožnje na tistem odseku. Prometni znak za tako omejitev je obvezno dopolniti z dopolnilno tablo IV-12 ali IV-12.1 ("ob dežju"). Na cestah z ločenima smernima voziščema je treba preglednost ugotoviti tudi na notranjem (levem) prometnem pasu. Kadar ne obstojijo posebni prostorski ali stroškovni razlogi (uvozi, komunalni vodi ali obsežna zemeljska dela in zidovi), je treba za določitev minimalnega polmera vertikalne konveksne zaokrožitve upoštevati dolžino zaustavne preglednosti za V proj. Če ta ni neposredno ugotovljena, se uporabi hitrost, ki je za 10 do 20 km/h višja od V zasn. Za zagotavljanje polja preglednosti v nivojskih križiščih je treba uporabiti dolžino zaustavne preglednosti za hitrost, ki je ali za 10 km/h manjša od V zasn ali enaka V dop (kjer je hitrost omejena). Na cestah, na katerih se ugotavlja V proj, je treba za isti namen upoštevati vrednost, ki je za 20 km/h manjša od ugotovljene V proj. V posebej omejenih prostorskih razmerah se lahko zaustavno preglednost določi tudi za manjšo vozno hitrost, ki sme biti največ 10 km/h manjša od predhodno navedenih. Odločitev je treba v načrtu za cesto posebej strokovno utemeljiti in v njem določiti časovni razpored predčasnih kontrolnih meritev KDT na takem odseku. 7.2 Zaustavna razdalja in preglednost 7.2.1 Zaustavna razdalja Zaustavna razdalja L z je najkrajša dolžina, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem vozišču zaustavi vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja (KDT = f T 90% ). Za asfaltna vozišča je treba razdaljo L z izračunati z enačbami: Lz = L +L (7.1) 1 2 V0 L = t (7.2) 1 r 3,6 V2 1 V L = dv 2 2 3,6 g s V1 f T (V) + + u(v) 100 V = 0 pri čemer je: 1 V = V = V = V oziroma = V 2 0 i zasn proj (7.3) (7.4) L z [m] zaustavna razdalja L 1 [m] prevozna razdalja vozila v času t r L 2 [m] razdalja v fazi zaustavljanja vozila od trenutka, ko voznik pritisne na zavoro do popolne zaustavitve V [km/h] hitrost V0 [km/h] začetna hitrost V 1 [km/h] hitrost vozila po koncu zaviranja (končna hitrost), pri zaustavitvi: V 1 =0 V 2 [km/h] hitrost vozila tik pred pričetkom zaviranja (začetna hitrost): t r [s] reakcijski čas: t r =2,0 s za tehnično skupino A in t r =1,5 s za tehnični skupini B in C g [m/s 2 ] gravitacijski pospešek f T [-] koeficient drsnega trenja v tangencialni smeri (dopustna maksimalna vrednost f T dop - glej enačbo (6.5)) Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 19

s [%] u [-] vzdolžni nagib nivelete ceste koeficient zračnega upora (dinamični upor zraka) enačba (7.5): u = 0,461 10 3,6 4 V 7.2.2 Skrajšana zaustavna razdalja Če se skrajšano zaustavno dolžino uporabi na vozišču, izv edenem z obrabno plastjo iz zmesi zrn iz karbonatnih kamnin, je treba v projektu določiti časovni razpored predčasnih kontrolnih meritev KDT na takem odseku. 2 (7.5) Kadar se obrabna plast vozišča izvede z uporabo zmesi zrn iz silikatnih kamnin, se zaustavna razdalja lahko izračuna za pogoje večje vrednosti KDT (f T 50% ). Vrednosti tega KDT so navedene v tabeli 7, detajli pa v TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti. 7.2.3 Zaustavna preglednost Zaustavna preglednost P z je najkrajša dolžina vizure, na kateri voznik opazi oviro, da bi lahko do nje popolnoma zaustavil vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja. Dolžina zaustavne preglednosti je enaka dolžini zaustavitvene razdalje + varnostni odmik: P = L + 7m (7.6) z z Varnostni odmik se - razen na cestah tehnične skupine A - lahko tudi opusti. Velikosti zaustavitvenih razdalj L z so opredeljene za: - zaustavno dolžino za tehnično skupino na sliki 3 in v tabeli 20 v prilogi I/1, - zaustavno dolžino za tehnično skupino B na sliki 4 in v tabeli 21 v prilogi I/2, - zaustavno dolžino za tehnično skupino C na sliki 5 in v tabeli 22 v prilogi I/2 in - skrajšano zaustavno dolžino na sliki 2 in v tabeli 23 v prilogi I/3. Slika 2: Skrajšana zaustavna dolžina f T50% 250 200 Vi [km/h] Lz [m] 150 100 50 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 0-12 -10-8 -6-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 s [%] Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 20

Slika 3: Zaustavna dolžina za tehnično skupino cest A 600 550 500 450 400 Lz [m] 350 300 Vi [km/h] 140 250 130 200 120 110 150 100 100 50 90 80 70 60 50 40 0-12 -10-8 -6-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 s [%] Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 21

Slika 4: Zaustavna dolžina za tehnično skupino cest B 250 Lz [m] 200 150 100 50 Vi [km/h] 100 90 80 70 60 50 40 0-12 -10-8 -6-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 s [%] Slika 5: Zaustavna dolžina za tehnično skupino cest C 250 200 Vi [km/h] 150 Lz [m] 100 50 80 70 60 50 40 0-12 -10-8 -6-4 -2 0 s [%] 2 4 6 8 10 12 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 22

7.2.4 Pogoji za zagotavljanje preglednosti osi. Jekleno varnostno ograjo primerih odmakniti. je treba v teh Zagotavljanje zaustavitvene preglednosti je osnovni pogoj za izboljšanje varnosti prometa. Preglednost je treba zagotoviti za vsako smer vožnje posebej. Projektno se jo zagotavlja v tlorisu (horizontalna preglednost) in podolžnem poteku (vertikalna preglednost). V posebnih pogojih se upošteva namesto zaustavne dolžine dolžina za zmanjševanje hitrosti. Potrebno zmanjšanje hitrosti se določi v načrtu za cesto ali glede na realne cestne razmere (obstoječe vozišče). Ti pogoji so prisotni predvsem na cestah tehničnih skupin A in B: - na prehitevalnem pasu, - na rampah izvennivojskih vozlišč, - ob preusmeritvah iz enega na več voznih pasov oziroma obratno, - na pasu za počasna vozila. 7.3 Horizontalna preglednost Horizontalna preglednost (P z ) mora biti zagotovljena z odstranitvijo vseh kontinuiranih ovir na notranji strani horizontalne krivine (na desni in na levi strani), vključno premične ovire (parkirana vozila, deponije ipd.). Znotraj tega prostora se lahko nahajajo izključno samo elementi prometne opreme, kar ne velja za betonsko varnostno ograjo (BVO), kažipotne table, table za potrditev smeri in ograje za zaščito pred hrupom ( ZPH). Pri namestitvi jeklenih varnostnih ograj (JVO) je treba preglednost posebej preveriti. Ta namestitev pomeni oviro, kjer sta kombinirani horizontalna in vertikalna zaokrožitev cestne V primeru, da se ne more zagotoviti zadostne pregledne razdalje, je treba ali povečati velikost polmera ho rizontalne krivine (n.pr. v predorih ali na viaduktih) ali pa z ustreznimi prometnimi znaki omejiti vozno hitrost. Prostor, ki ga s tem opredelimo, je polje preglednosti. Na njem veljajo enaka določila nadzora kot na cestišču (območje nadzorovane rabe prostora ob cestah). Širina tega prostora je odvisna od dolžine zaustavne preglednosti in polmera zakrivljenosti osi ceste na posameznem elementu. Pri tem se kot izhodišče upošteva položaj očesa voznika na sredini notranjega voznega pasu, kot je pokazano na sliki 6. Širino polja preglednosti se mora določiti s poenostavljeno enačbo (7.7) oziroma (7.8). 2 Pz bp = 8 R (7.7) b b' = b p 2 (7.8) kjer je: b' [m] širina pregledne berme b p [m] širina preglednosti P z [m] zahtevana dolžina preglednosti R [m] polmer horizontalne krivine V območju prehodnice (klotoide) je treba polje preglednosti določiti s premosorazmernim linearnim spreminjanjem širine vzdolž prehodnice. Slika 6: Shema določitve polja horizontalne preglednosti b' bp b/2 b/2 P z Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 23

7.4 Vertikalna preglednost Preglednost na cesti je opredeljena z višino položaja voznikovega očesa in višino ovire na cesti na zaustavni pregledni razdalji. Z njo je določena minimalna velikost polmera konveksne vertikalne zaokrožitve. Višina vozn ikovega očesa je 1,00 m. Višina ovire na cesti je načeloma nič. Ker pa pri večji hitrosti prihaja do neekonomičnih rešitev, se tolerira del ovire, ki ni viden. Vrednosti nevidnega dela ovire so opredeljene v tabeli 9. kjer je: P z [m] zaustavna pregledna razdalja r minkonv [m] minimalni polmer konveksne zaokrožitve h 1. [m] višina voznikovega očesa nad voziščem - normalno je h 1 = 1,0 m h2 [m] višina ovire na cesti Velikost minimalnega polmera konkavne zaokrožitve r minkonv je določena v poglavju 10.4 Zaokrožitve med tangentami (vertikalne zaokrožitve). Za izračun velja enačba (7.9): ( ) ( ) 2 2 2 2 z = minkonv + 1 minkonv + minkonv + 2 minkonv P r h r r h r (7.9) Tabela 9: Minimalna vidna višina ovire na cesti V i [km/h] 40 50 50 60 70 80 90 100 100 110 120 130 140 h 2 [m] 0,00 0, 00 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0, 05 0,10 0,10 0,15 0,15 0,15 Opomba: Različni vrednosti za hitrosti 50 oz. 100 km/h sta upoštevani za različno zahtevne tehnične skupine cest. 7.5 Preglednost pri prehitevanju 7.5.1 Prehitevalna preglednost Z zagotavljanjem prehitevalne preglednosti se vpliva na kvaliteto prometnega toka, prepustnost ceste in na varnost prometa. Prehitevalna preglednost (P p ) je razdalja, na kateri je možno varno prehitevanje počasnejšega vozila. Je vsota dolžin, ki ju prevozita prehitevajoče in nasprotivozeče vozilo v času, ki omogoča, da prehitevajoče vozilo opazi situacijo (reakcijski čas), pospeši na prehitevalno hitrost, prehiti prehitevano vozilo in se varno vrne na svoj vozni pas. Minimalne razdalje prehitevalne preglednosti so izračunane za pogoje pospeška prehitevajočega vozila 1,5 m/s 2 in upoštevanja največje dopustne vozne hitrosti prehitevajočega in nasprotivozečega vozila na posamezni cesti. Minimalne prehitevalne razdalje so navedene v tabeli 10. Tabela 10: Minimalna prehitevalna razdalja V i [km/h] 40 50 60 70 80 90 100 min P p [m] - 330 380 450 520 600 680 V območju vertikalnih zaokrožitev nivelete je treba za ugotavljanje zadostne prehitevalne preglednosti upoštevati dvakratno zavorno razdaljo za V proj in višino ovire h 2 = 1,0 m. takšno prepoved izvede na vseh vertikalnih konveksnih zaokrožitvah s polmerom: r < 1,75 r min konv (7.10) Za praktične postopke pri določanju območja prepovedi prehitevanja je dovolj točno, če se 7.5.2 Zagotavljanje preglednosti prehitevalne Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 24

Prehitevalno preglednost je treba na dvosmernih enovoziščnih cestah tehnične skupine A zagotavljati na taki dolžini, da bo dosežena predvidena zadostna prepustnost ceste pri izbrani potovalni hitrosti. Pri tem je treba kot dolžino ceste smatrati celotni odsek med sosednjima centroma, ki opredeljujeta kategorijo te ceste. Kadar s prometnim dimenzioniranjem ni definirana dolžina odsekov za zagotavljanje prehitevalne preglednosti, se mora kot najmanjša dolžino odsekov z zadostno prehi tevalno preglednostjo na dvosmernih cestah (med dvema centroma) upoštevati > 25% dolžine ceste na cestah skupine A in > 15% dolžine ceste na cestah skupine B in C. V posebej težavnih reliefnih razmerah ali v primeru drugih prostorskih omejitev se zahtevana najmanjša dolžina odsekov z možnostjo prehitevanja lahko opusti. Takšen pristop mora biti opredeljen s projektno nalogo za vsako cesto posebej. Na daljših vzponih, kjer za težka vozila ni urejen dodatni pas (pas za počasno vožnjo), je treba s prometnim znakom prepovedati prehitevanje težkim vozilom, vozečim navzgor in navzdol. 7.6 Preglednost pri uvozu v križišče Dolžina preglednosti pri uvozu v križišče je tista dolžina, ki omogoča vozniku na prednostni cesti, da do križišča vozilo zaustavi, če se vozilo s stranske ceste že vključuje na njegov vozni pas ali prečka križišče. Dolžina preglednosti je enaka zaustavitveni razdalji. Detajlno je preglednost pri uvozu v križišče obravnavana v TSC 03.344 Nivojska križišča in priključki. 7.7 Preglednost pri približevanju križišču oziroma cestnoželezniškemu prehodu Preglednost pri približevanju križišču je tista, pri kateri lahko vozilo, ki prihaja po neprednostni cesti, brez spremembe hitrosti zapelje v križišče ali na pr ehod oziroma lahko v primeru zasedenosti križišča še pravočasno ustavi. Detajlno je ta preglednost obravnavana v TSC 03.344 "Nivojska križišča in priključki" in v Pravilniku o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. 8. Linija osi ceste in nivelete 8.1 Osnove Linija cestne osi je krivulja, ki je sestavljena iz geometrijskih elementov, ki skupaj s tehničnimi elementi (predvsem prečnim nagibom) vozišča zagotavljajo voznodinamične pogoje za prometno varno odvijanje prometa in estetski izglede ceste. Linija cestne osi je prostorska krivulja, ki jo pri praktičnem delu predstavimo v tlorisu (situativni potek), v narisu pa kot vzdolžni prerez po osi v njeni ali v posebnih primerih njej vzporedni liniji v prečnem prerezu ceste. Ustrezen prostorski potek linije cestne osi se doseže z upoštevanjem skladnosti geometrijskih elementov v obeh projekcijah. Pri trasiranju prometno posebej pomembnih cest je priporočljivo ustreznost prostorskega poteka cestne osi dodatno preveriti s postopkom računalniške vizualizacije, katere osnovni namen je zagotavljanje estetskega izgleda načrtovane ceste. Linija cestne osi je praviloma hkrati tudi linija višinskega poteka ceste nivelete. Pri dvovoziščnih cestah s središčnim ločilnim pasom, kjer se linija cestne osi nahaja v sredini srednjega ločilnega pasu, poteka linija nivelete praviloma po levem robu vsakega od obeh smernih vozišč (vzporedno z linijo cestne osi). Linijo vodenja nivelete se v utemeljenih primerih lahko izbere tudi v kateremkoli drugem položaju v prečnem prerezu ceste, znotraj ali izven vozišča. 8.2 Položaj linije osi ceste v prečnem prerezu ceste 8.2.1 Normalni položaj osi ceste Linijo cestne osi je treba vedno umestiti na levo stran prometnih pasov za posamezno smer vožnje: pri enovoziščnih dvo- ali večpasovnih cestah se nahaja na sredini vozišča, pri dvovoziščnih cestah pa na sredini sredinskega ločilnega pasu (slika 7). Pravilo vodenja cestne osi po levem robu velja tudi za primere, ko so posamezni prometni pasovi vodeni drugače kot osnovna linija ceste, predvsem pa Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 25

- pri uvoznih in izvoznih pasovih v izvennivojskih križiščih, - pri uvoznih in izvoznih pasovih v nivojskih križiščih, kadar se prometni tok po njih vodi neodvisno od glavnega prometnega toka, - pri odmiku voznih pasov zaradi ureditve dodatnega pasu za zavijanje levo v križiščih, kadar ta odmik ni izveden po posebnem postopku po TSC 03.344 Nivojska križišča in priključki in - pri spremembi širine srednjega ločilnega pasu na dvovoziščnih cestah. Slika 7: Slike položaja osi: normalno, ugodno in izjemoma izjemoma ugodno normalno 1 2 3 4 5 6 Kadar se srednji ločilni pas dvovoziščne ceste razširi zaradi konstruktivnih potreb (predor, ločeno vodenje vsake smeri posebej), je treba linijo cestne osi voditi za vsako smer posebej po pravilih, ki veljajo za enovoziščne ceste. Linija cestne osi se lahko nahaja tudi na katerikoli drugi vzdolžni liniji v prečnem prerezu ceste ali posameznega smernega vozišča, če zato obstojijo utemeljeni razlogi (slika 7). Tak položaj linije cestne osi je brez posebne utemeljitve sprejemljiv, kadar se pod prometom izdeluje načrt za rekonstrukcijo enovoziščne ceste. Praviloma se v takem primeru izvaja linija cestne osi na enem izmed obeh robov vozišča. Tako umestitev je treba smiselno upoštevati pri določanju velikosti minimalnih polmerov krožnih lokov, kadar so le-ti manjši od R = 50 m. 8.2.2 Preskok osi ceste in nivelete Kadar obstojijo tehnični, prostorski ali gradbeni razlogi, zaradi katerih je treba na posameznem delu cestnega odseka linijo cestne osi ali nivelete v prečnem prerezu ceste premakniti, je treba premik izvesti s postopkom, imenovanim "preskok" osi ali nivelete. Praviloma obstojita vedno dva preskoka naprej in nazaj. Vsakega od teh preskokov je treba izvesti na območju enotne zakrivljenosti osi (na območju krožnih lokov) ali preme, da bi se zagotovilo pravilno velikost polmera (koncentrični krogi) in omogočilo kontinuirano vodenje nivelete, kadar je le-ta vodena v liniji osi ceste (sliki 8 in 9). Izvedba preskoka osi izven območja enotne zakrivljenosti (na območju prehodnice) je dopustna, vendar mora biti izvedena tako, da na nobeni od obeh oddvojenih osi ne pride do diskontinuitete zakrivljenosti cestne osi in poteka nivelete, kadar je le-ta vodena v liniji osi ceste. Kadar se na načrtovani cesti ureja izključevalne, vključevalne in/ali menjalne pasove, ki so sicer del sistema izvennivojskega ali večjega nivojskega križišča (ločeni pasovi za posamezne smeri), je treba linijo osi in niveleto takih dodatnih pasov obvezno voditi po njihovem levem robu. Taka linija se kontinuirano nadaljuje v t.i. vzporedno os ceste ali nivelete, pri čemer se to vzporednico določi po metodi "preskoka" osi in nivelete (slika 10). Slika 8: Preskok osi pred objektom Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 26

predor (ali drugačen objekt) preskok osi Slika 9: Preskok osi in nivelete (a) v območju istosmernega prečnega nagiba (b) v območju nasprotnosmernega prečnega nagiba os ceste os ceste niveleta ceste niveleta ceste denivelirana niveleta Slika 10: Vodenje osi uvozno/izvoznih ramp križišč položaj osi in nivelete ceste (primarna os) položaj in niveleti ramp in ostalih pasov (sekundarne osi) Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 27

8.2.3 Posebni primeri vodenja linije cestne osi in nivelete Vodenje cestne osi in zlasti nivelete po sredini ceste lahko povzroči nezaželen estetski izgled posameznega dela ceste, če ga opazujemo s strani torej s "pogledom na cesto". Tovrstna estetska napaka je zlasti opazna pri dolgih premostitvenih objektih viaduktih, na katerih se menjajo horizontalni in/ali vertikalni elementi cestne osi in prečnega nagiba vozišča (slika 11). Zato je treba iz estetskih razlogov na območju dolgih viaduktov izvesti preskok osi in/ali nivelete na tisti zunanji rob, ki je vidno najbolj izpostavljen. Slika 11: Neestetsko vijačenje na viaduktu Enako je treba ravnati tudi v primerih, kadar posamezno tehnično skupino cest, se uporabijo enovito vodenje cestne osi in nivelete vrednosti, ki veljajo za višjo tehnično skupino onemogoča, da bi bili pri spreminjanju prečnega cest. V tem primeru je treba temu prilagojeno nagiba vozišča zagotovljeni zadostni nagibi za uporabiti vse elemente in ne samo odvodnjavanje vozne površine. horizontalnih. 9. Elementi osi ceste v tlorisu (horizontalni elementi osi) 9.1.1 Prema 9.1.1.1 Uporaba in izbira velikosti 9.1 Geometrijski elementi vodenja Prema se na cestah tehnične skupine A osi uporablja samo v posebnih topografskih pogojih (dolinske ceste, ceste vzdolž drugih Geometrijski elementi osi ceste so prema, infrastrukturnih objektov ipd.), v posebnih krožni lok in prehodnica. Krožni lok je del prostorskih pogojih (v naseljih) ali na odsekih, krivine s konstantno zakrivljenostjo, na kjer je njena uporaba smiselna iz prehodnici pa se le-ta premosorazmerno povečuje od nič do zakrivljenosti krožnega loka, h kateremu vodi. Za posamezno tehnično skupino cest so mejne vrednosti določene pod različnimi pogoji. V primeru, da se na posamezni cesti iz različnih vzrokov izkaže potreba za uporabo zahtevnejših elementov, kot so predvideni za prometnotehničnih razlogov (križišča in priključki, zagotavljanje prehitevalnih odsekov, veliki objekti ipd.). Na premi je otežena ocena hitrosti nasprotivozečega vozila, slaba preglednost izza predhodnega vozila, utrujajoča vožnja, slepenje luči ponoči in nestabilen položaj volana pri vožnji (slika 12). Pomembna je tudi velikost premi priključenega krožnega Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 28

loka, katerega polmer mora biti usklajen z dolžino predhodne preme. Prema sama pa je najpogosteje tudi nenaravna oblika v okolju. Pri uporabi dolgih prem je potrebno posebej paziti na zadostno velikost vertikalnih zaokrožitev nivelete (slika 13). Na cestah tehničnih skupin B in C uporaba preme ni omejena. Slika 12: Štiripasovnica v premi na ravninskem terenu (a), dvopasovnica v premi (b) (a) (b) Slika 13: Štiripasovnica v premajhni konkavni (a) in premajhni konv eksni (b) vertikalni zaokrožitvi (a) (b) 9.1.1.2 Mejne vrednosti katerega poteka. Za razliko od preme krožni lok učinkuje na vozila v gibanju, kar je treba Zaradi možnega kontinuiranega slepenja in upoštevati. Najprimernejšo velikost krožnih utrujajoče vožnje je dolžina preme (Lpr) na lokov je treba izbirati tako, da omogočajo hitrost cestah tehnične skupine A omejena na največjo vožnje, ki je najbližja predvideni potovalni globino vidnosti L pr < 20 V zasn. Pravtako je treba hitrosti za posamezno cesto. Zaradi na odsekih s premo upoštevati skladnost z zagotavljanja varnosti prometa je treba v vertikalnim potekom trase. primeru zelo strme nivelete izbrati tako velikost krožnega loka, da njegov prečni nagib v Prema se uporablja kot element med dvema kombinaciji z vzdolžnim nagib om (rezultirajoči istosmernima ali dvema nasprotnosmernima nagib vozišča q rez) ne bo presegel dopustne krožnima lokoma (vključno s prehodnicami). vrednosti 10% za ceste tehničnih skupin A in B. Kratkih prem, krajših od 4-kratne vrednosti V zasn Na cestah tehnične skupine C omejitev ni med istosmernima krožnima lokoma ter krajših obvezna, je pa priporočena. kot 2-kratna V zasn med nasprotnosmernima krožnima lokoma, se je treba na cestah Dolžina krožnega loka mora biti vsaj tolikšna, tehnične skupine A izogibati, v tehnični skupini da vožnja po njem traja toliko časa (1,5 oziroma B pa so uporabne le pogojno. V tem primeru 2 sekundi), kot znaša velikost reakcijskega mora dolžina preme zagotoviti vsaj 5 sekund časa (TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje vožnje po njej. cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, 9.1.2 Krožni lok prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti), ki ga upoštevamo pri 9.1.2.1 Up oraba in izbira velikosti dimenzioniranju ce stnih elementov. Ud obno vožnjo se doseže, če čas vož nje v kro žnem Krožni lok je os novni geometr ijski element, ki lo ka traja 5-7 sekund. omogoča prilagoditev trase ceste voznodinami čnim potrebam in pro storu, skozi Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 29

Krožne loke j e treba izbirati tak o, da se v največji možni meri vključujejo v naravni prostor in omogočajo s kladno kreiranje nivelete c este ter medseb ojno skladnost sosednjih krožnih lokov (slika 14). V območju križišč in priključ kov je treba izbrati takšne polmere horizontalnih krožnih lokov, da prečni nagib ( q) ne prese ga 4%. V območju križišč, velikih objektov ali v primeru stalnih ovir v srednjem ločilnem pas u na dvovoziščnih cestah je tre ba izbrati tolikšne polmere krožnih lokov, da bo zagotovljena zausta vna pregledn ost za V proj tudi na levem (prehitevalne m) prometnem pasu. Kadar vertik alni potek tras e (niveleta) omogoča zelo veliko preseganje hitrosti vozil v pros tem prometnem toku (V proj je bistveno večja od V zasn ), je za cestno os potrebno izbirati večje krožne loke od minimalno priporočenih, skladnost zaporednih lokov pa zagotavljati po največji zahtevi (slika 17). 9.1.2.2 Mejne vrednosti Najmanjši polmer krožnega loka, priključenega na dolgo premo z dolžino L pr, je naveden v tabeli 11. Tab ela 11: Min imalni polme r loka, priključenega na dolg o premo L pr [m] min R [m] 300 > 400 < 300 > Lpr krožnega Karakteristične vrednosti krožnih lokov R min, R g, R k in D kl so opredeljene v tabeli 12. Vse navedene vrednosti so definirane za asfaltna voziš ča. Rmin je opredeljen pri maksimalnem prečnem na gibu vozišč a: - za tehnični skupini A in B q max = 7%, - za tehnično skupino B (obzidano) q max = 5%, - za tehnični skupini C in D q max = 5%, R g je opredeljen pri minimalnem prečnem nagibu vozišča q min q min = 2,5% in R k je opredeljen pri nasprotnosmernem prečnem nagibu q = - q min q k = - 2,5%. Tabela 12: Mejne velikosti krožnih lokov po tehničnih skupinah cest Tehnična Zasnovalna hitrost V zasn [km/h] skupina 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 A B C R min 125 175 250 350 450 550 700 850 1000 R g 500 700 1000 1400 1800 2300 2750 3400 4000 R k 2000 2000 2000 2000 2500 3500 5000 7000 9000 D kl 35 40 45 50 55 60 65 70 80 R min (q=7%) R min (q=5%) 40 65 100 150 200 275 360 50 80 125 180 250 350 475 R g 70 115 180 265 380 525 700 R k 200 300 500 800 1250 1500 2500 D kl 15 20 25 30 35 40 45 R min 40 65 100 150 225 R g 60 100 160 240 350 R k 120 200 325 500 750 D kl 15 20 25 30 35 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 30

Slika 14: Krivina v konkavni (a) in konveksni (b) vertikalni zaokrožitvi (a) (b) Dolžina krožnega loka (D kl ) načeloma ne sme biti krajša od zahtevanega minimalnega časa trajanja vožnje po njem. Minimalni polmeri se uporabljajo samo takrat, če bi večji povzročili prevelike investicijske stroške. Zgornja mejna velikost polmera krožnega loka je opredeljena s parametrom spodnje meje hitrosti sukanja volana. Priporočena meja je R = 5.000 m, še sprejemljiva pa R = 10.000 m. ukrepi so dopustni le pri obnovi ali rekonstrukciji obstoječih cest. Kadar se pri novogradnji iz prostorskih ali ekonomskih razlogov ni mogoče izogniti uporabi R i <R min in se torej na tistem mestu doseže nižja V proj kot na ostalem delu ceste, je treba priključne (prehodne) krožne loke zmanjšati, da se doseže enakomerno zmanjševanje vozne hitrosti (z motornim 2 pojemkom a z = 0,66 m/s ). 9.1.3 Prehodnica Velikost minimalnega polmera krožnega loka 9.1.3.1 Uporaba (Rmin) je spodnja mejna vrednost za trasiranje. Prehodnica je trasni element, ki zagotavlja Izjemoma je na cestah tehničnih skupin A in B (izven naselja) dovoljena uporaba manjših zvezno povezovanje krožnih lokov med seboj ali s premo ter optično in estetsko izvedbo velikosti R min, izhajajočih iz povečanega trasiranja. Za izvedbo prehoda se uporablja prečnega nagiba (q= 8%), kadar se izvaja matematična krivulja klotoida, ki zagotavlja obnova obstoječih cest ali kadar se sanira prometno nevarno lokacijo na obstoječi cesti. - popolno istoležnost tangent na stičnih točkah s krožnim lokom ali premo, - postopn o premosorazmerno spreminjanje Pri trasiranju ceste v območju velikih objektov zakrivljenosti cestne osi med dvema (predori, viadukti), v območju velikih nagibov lokoma, nivelete in tudi pri specifični izvedbi srednjega - postopno premosorazmerno spremembo ločilnega pasu na dvovoziščnih cestah, je treba uporabo R min posebej preveriti. Praviloma je treba na takih odsekih ceste uporabiti R i > R min, - bočnega pospeška, dolži no za izvedbo spremembe prečnega nagiba med dvema lokoma (vijačenje) in da se zagotovi preglednost in doseže pogoj rezultirajočega nagiba vozišča (upoštevati je - estetski izgled linij robov vozišča. treba tudi predpise za oblikovanje in Enačbi klotoide in kota med njenima začetno in dimenzioniranje cestnih objektov). končno tangento (središčni kot) sta V izjemnih primerih, ko iz zares utemeljenih razlogov na trasi ni mogoče uporabiti R min ali ustreznega sosledja krožnih lokov, je treba taka mesta posebej natančno označiti (povečana preglednost, smerne table, grmovnice /drevesni pas, zaščiten z varnostno ograjo na zunanji strani, prometna signalizacija ipd.) ter ustrezno korigirati višinski potek (niveleto). V primeru uporabe R i<rmin je treba upoštevati povečan prečni nagib vozišča (tehnični skupini A,B do 8%, tehnična skupina C do 7%). Tovrstni kjer je: ) τ A = R L (9.1) 2 i i i L A 2 i i = = 2 2R i 2R i Ai [m] parameter klotoide R i [m] polmer krožnega loka na dolžini LI L i [m] dolžina po loku klotoide do R i [rad] središčni kot ) τ (9.2) Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 31

Klotoida je +/- simetrična krivulja in omogoča istovrstno povezovanje vsake dvojice krožnih lokov ne glede na velikost njunega polmera ali usmerjenost. Uporabna vrednost velikosti parametra klotoide je v mejah: R i Ai Ri 3 < (9.3) pri čemer je R i velikost polmera krožnega loka, na katerega se klotoida priključuje. Izjemoma se parametri A R uporabljajo samo pri projektiranju mestnih ulic (arhitektonske potrebe tehnična skupina cest C, deloma tudi B) in pri rampah večnivojskih priključkov (zaradi velikega nesorazmerja velikosti polmerov lokov glavne in odcepne osi). Najmanjša vrednost parametra klotoide se uporablja zlasti v primerih, ko je treba z velikostjo geometrijskih elementov cestne osi zagotoviti željeno vozno hitrost. Obveznost uporabe prehodnice je opredeljena v tabeli 6. Na cestah tehničnih skupin C in D je v primeru opustitve uporabe klotoide zahtevana zagotovitev odmika med sosednjima krožnima lokoma, pri čemer oblika povezave med njima ni predpisana (lahko tudi prema), da se s tem zagotovi površina za vožnjo iz loka v lok in dolžina za izvedbo spremembe prečnega nagiba. Pri zelo ozkih normalnih prečnih profilih (maloprometne ceste) je uporaba prehodnice nujna, da se zagotovi površina, ki zagotavlja prevoznost ceste. Namesto klotoide se v izjemnih primerih (ulice v starih urbanih jedrih, ceste tehničnih skupin C in D, posebne arhitektonske potrebe in podobno) lahko uporabi tudi drugačna krivulja za izvedbo prehodnice. Hitrost pri tem ne sme preseči 70 km/h. Popolna opustitev izvedbe prehodnega dela med dvema lokoma v nobenem primeru ni dopustna, razen v primerih velikih krožnih lokov, katerih razmejitev je podana v tabeli 13. Tabela 13: Minimalni polmer krožnega loka pri opustitvi prehodnice V [km/ min R [m] zasn h] 80 1500 (1000) > 80 3000 (2000) Opomba: vrednosti v oklepaju veljajo izjemoma in samo naseljih Poleg ostalih lastnosti je treba posebej poudariti estetski učinek prehodnice (slika 15), ki neposredno vpliva na psihofizično stanje voznika in na njegove odločitve (varnost prometa). Slika 15: Estetski izgled prehoda iz preme v krivino brez prehodnice (a) in z uporabo prehodnice (b) (a) (b) V besedilih in tabelah so navedene tudi količine 9.1.3.2 Mejne vrednosti za hitrost 140 km/h, ki je sicer večja od V dop, se pa uporablja za voznodinamične analize. Za Dolžina prehodnice (klotoide) mora zadostiti hitrosti V i <40 km/h se uporabljajo ali druge voznodinamičnim, konstruktivnim in estetskim metode (traktrisa) a li pa vrednosti, ki veljajo za zahtevam (slika 15), pri čemer je odločilen tisti 40 km/h. kriterij, ki daje večjo vrednost njenega para metra A. Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 32