Organizacija in management kadrovsko-izobraževalnih sistemov KMETIJSTVO KOT RAZVOJNA MOŽNOST OBČINE GRAD Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Jernej Rumež Kranj, maj 2015
ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorju, doc. dr. Marjanu Senegačniku za vso strokovno pomoč in nasvete. Iskrena hvala družini in prijateljem, ki so mi v času študija stali ob strani. Posebna zahvala je namenjena moji Mateji, ki me je ves čas spodbujala in podpirala.
POVZETEK Kmetijstvo je bilo in je še vedno ena izmed najpomembnejših panog, saj omogoča posamezniku preživetje. Skozi čas je ta panoga doživela izjemen napredek. Spomnimo se, kako pomembno je bilo odkritje Amerike, saj so v Evropo prišle poljščine, ki so ljudi nahranile in pregnale lakoto. Ljudje so si z različnimi iznajdbami lajšali delo in kmetovanje je postajalo vedno hitrejše in donosnejše. Gre za eno izmed panog, ki je v kratkem času dosegla zelo velik napredek. Še pred nekaj leti je skoraj vsaka hiša na vasi imela živino, ljudje so obdelovali zemljo, kljub temu, da so bili redno zaposleni. Te pridelke so porabili, če pa so jih pridelali več, so jih prodali in še zaslužili. Kmetije so bile skromne, tudi mehanizacije ni bilo v izobilju, tako, da so si kmetje priskočili na pomoč in nesebično opravili potrebno delo. Takšne kmetije so se skozi čas začele opuščati, saj je začela prevladovati logika, da se to»ne izplača«in je bolje, da pridelke oz. izdelke kupimo v trgovini. V diplomskem delu želimo predstaviti kmetijstvo kot razvojno možnost občine Grad. Občina Grad leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Na območju občine je kmetijstvo še vedno ena izmed najbolj pomembnih gospodarskih dejavnosti, na katero se vežejo tudi dopolnilne dejavnosti, katere bi lahko bile bolj razširjene, inovativnejše in s tem finančno bolj donosne. Moramo se zavedati, da so dopolnilne dejavnosti tiste, s katerimi bi lahko razširili ekonomsko bazo in dvignili kazalce gospodarske razvitosti v občini Grad. Poudarek bomo namenili različnih oblikah kmetijstva, s katerimi bi želeli doseči cilje, ki smo si jih zastavili. KLJUČNE BESEDE: - kmetijstvo, - razvoj kmetijstva, - gospodarska dejavnost, - tradicionalno kmetijstvo, - moderno kmetijstvo, - občina Grad.
ABSTRACT Agriculture was and still is one of the most important branches, as it allows individual's survival. Over the years the branch has experienced remarkable progress. We all know how important was the discovery of America, when in Europe came crops that fed the people and dispelled hunger. People invented several things and farming became faster and more profitable. It is one of the brances that has in a short time made very big progress. A few years ago almost every house in the village had livestock, people cultivated the land, despite the fact that they have been regularly employed. The crops were used, and if they produce more, they sold it and earned some money. Farms were usually modest, with little machinery, so that farmers unselfishly helped each other. Such farms started to disappear over time, as it began to dominate the logic that it isn't profitable enough and it is better to buy products in the store. In my diploma work I want to present agriculture as a developmental opportunity in municipality Grad. The municipality Grad lies in the north-eastern part of Slovenia. In the area agriculture is still one of the most important economic activities, which are connected to the complementary activities that could be more widespread, more innovative and thus more financially profitable. We must be aware that complementary activities are those that could expand the economic base and raise the indicators of economic development in the municipality Grad. The emphasis will be given to various forms of agriculture, with which we would like to achieve the goals we have set to ourselves. KEYWORDS: - agriculture, - the development of agriculture, - economic activity, - traditional agriculture, - modern agriculture, - municipality Grad.
KAZALO 1. UVOD... 1 1.1. NAMEN IN CILJI... 3 1.2. METODE DELA... 4 2. PRIKAZ STANJA... 5 2.1. SPLOŠNO O KMETIJSTVU... 5 2.2. VLOGA IN POMEN KMETIJSTVA... 7 2.3. PRIMERJAVA KONVENCIONALNEGA IN EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA... 9 2.3.1. Konvencionalno kmetijstvo... 10 2.3.2. Ekološko kmetijstvo... 11 2.4. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI... 13 2.5. KMETIJSTVO NA SLOVENSKEM... 14 2.6. KMETIJSTVO V POMURJU... 16 2.6.1. Kmetijska zemljišča v Pomurju... 17 2.6.2. Regionalni razvojni program 2014 2020 Pomurske regije... 19 2.6.3. Kmetijsko-pridelovalna in predelovalna podjetja v Pomurju... 19 2.6.4. Vrednost kmetijske pridelave... 19 2.6.5. Samooskrba Pomurja... 20 2.7. SWOT ANALIZA ZA MODERNO KMETIJSTVO... 21 3. PRIKAZ PROBLEMA... 22 3.1. HIPOTEZA... 26 4. MODEL REŠITVE... 27 4.1. KADROVSKI VIDIK... 27 4.2. ORGANIZACIJSKI VIDIK... 29 4.3. TEHNIČNI VIDIK... 32 4.4 FINANČNI VIDIK... 33 5. ZAKLJUČEK... 36 LITERATURA IN VIRI... 37 KAZALO SLIK:... 39 PRILOGE:... 39
1. UVOD Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, hitenja in napredka. Ta napredek nam omogoča spoznavanje novejše, modernejše tehnologije, s pomočjo katere opravimo stvari hitreje in pridobimo več produktov. Logika novih tehnologij je torej vložiti manj in pridelati več. Ljudje smo se s to logiko kar hitro spoprijateljili, saj nam prinaša večji delež pridelkov, ki jih potem bodisi porabimo, bodisi prodamo. Ta napredek je torej neizogiben, vendar se vedno bolj pojavlja vprašanje, kakšne posledice prinaša takšna tehnologija. Kmetijstvo je ena izmed panog, ki je v kratkem času dosegla zelo velik napredek. Spomnimo se nekaj let nazaj, ko je še skoraj vsaka hiša na vasi imela živino, ljudje so obdelovali zemljo, kljub temu, da so bili redno zaposleni. Te pridelke so porabili, če pa so jih pridelali več, so jih prodali in še zaslužili. Kmetije so bile skromne, tudi mehanizacije ni bilo v izobilju, tako da so si kmetje priskočili na pomoč in nesebično opravili potrebno delo. Takšne kmetije so se skozi čas začele opuščati, saj je začela prevladovati logika, da se to»ne izplača«in je bolje, da pridelke oz. izdelke kupimo v trgovini. Vse to je bilo izvedljivo, dokler ni nastopil čas krize, čas zapiranja podjetij, čas zadolževanja, čas, ko se pojavljajo skrbi kako preživeti, kako obstati. Ljudje iščejo nove možnosti, nove oblike preživetja. Tisti, ki že imajo obstoječo kmetijo, se zatekajo nazaj h kmetijstvu, nazaj k samooskrbi. Tisti, ki imajo dosti zemlje in potrebno mehanizacijo, so si vir zaslužka našli v kmetijstvu, spet drugi pa enostavno te možnosti nimajo. Nimajo niti prepotrebnih finančnih sredstev, ki so nujna za zagon kmetij, ki bodo prinašale dobiček in poskrbele za boljši jutri. Tako mišljenje je povzročilo propad malih kmetij in obstoj velikih, naprednih. Te napredne kmetije so začele vlagati v težko mehanizacijo, usmerjale so se v (pretirano) uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so začele prinašati veliko število pridelkov. Kmetje pa so pozabili na temeljno vprašanje, če so ti pridelki zdravi in kakšen posledice prinašajo?! Takšen način kmetovanje je terjal»svoj davek«. Ta ni upošteval zakonitosti narave in je le-ta kmalu stopila proti nam. To se kaže v onesnaženosti tal, podtalnice, površinske vode so zastrupljene s pesticidi in drugimi nevarnimi sredstvi, nestanovitno vreme, nenehne suše ali poplave ter temperaturne razlike povzročajo nepopisno škodo. S pojavom globalizacije in potrošniške mrzlice smo dosegli, da lahko skozi celo leto kupimo sadje in zelenjavo, ki ni sezonsko, ampak pridelano daleč od našega doma. Ljudje se vedno bolj sprašujemo, kaj vsebuje takšni pridelki in če so sploh zdravi. Kolikšno pot mora torej prepotovati sadež, ki je prišel npr. iz Afrike ali Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 1
Azije in kako to, da je po izgledu popolnoma zdrav in je prelepe barve?! Najbolj zaskrbljujoče dejstvo pa je to, da je ta izdelek cenejši, kot pa domači. V zadnjih letih smo ljudje postali bolj dojemljivi in ozaveščeni, kaj takšen proces globalizacije prinaša. Menim, da smo ljudje pri nakupu bolj premišljeni in ne kupujemo nesezonske zelenjave in sadja. Če v sezoni pridelamo več pridelkov, jih raje shranimo (vložimo) za čas, ko teh pridelkov ni. Kupci smo tudi vedno bolj pozorni na izvor izdelka in raje kupujemo lokalno, domače; četudi za ta produkt plačamo več. Kot alternativa temu, se vztrajno širi zavest o»ekološkem kmetijstvu«, ki potrošniku ponuja zdravo in predvsem varno hrano, kmetovalcu pa omogoča, da to hrano pridela po načelu zakonitosti narave, kot so jo pridelovali nekoč. Vseh teh vprašanj se bomo dotaknili v diplomskem delu, kjer bomo podrobneje raziskali kmetijske možnosti v občini Grad. Spoznali bomo prednosti in slabosti tradicionalnega kmetijstva ter prednosti in slabosti naprednega kmetijstva. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 2
1.1. NAMEN IN CILJI Namen naloge je predstaviti kmetijstvo kot razvojno možnost v občini Grad. Pomurje je zaradi svoje geografske značilnosti samostojna agrarno pokrajinska enota in ima zaradi ugodnih geografskih razmer najboljša kmetijska zemljišča v Sloveniji. Če gledamo iz strateškega vidika je to najpomembneje območje za proizvodnjo hrane v državi. Kljub vsem pozitivnim lastnostim in ugodnim naravnim danostim, pa se Pomurje sooča z eno največjih socialnih stisk v državi. Ljudje ne znajo izkoristiti, kar jim je dano. Je že res, da imamo največje število kmečkega prebivalstva, vendar se ti kmetje ukvarjajo zgolj s tradicionalnim kmetijstvom, niso dovzetni za nove kulture, tehnološko so zelo nazadnjaški in predvsem premalo izobraženi na tem področju. Večina kmetijskih gospodarstev je starih in ni prilagojenih novim oblikam kmetijstva, denarja za obnovo primanjkuje in tako se vrtimo v začaranem krogu. Ne smemo pozabiti, da živimo v območju Krajinskega parka Goričko, kamor prihaja veliko število turistov, vendar je turistična ponudba, ki se prepleta s kmetijsko dejavnostjo, pravzaprav na dnu. Glavni cilj diplomske naloge je oblikovati model rešitve, s katerim bi tradicionalno intenzivno kmetijstvo zamenjali z novejšimi kulturami in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, s katerimi bi izboljšali svoj socialni položaj in dvignili kmetijstvo v občini na višjo raven, kot je sedaj. V diplomskem delu želimo predstaviti model rešitve, ki bo preprost in učinkovit ter v praksi izpeljiv. Poleg tega cilja želimo še: Proučiti ožje in širše okolje ter naravne danosti v občini Grad. Proučiti razvojne možnosti kmetijstva v občini Grad. Analizirati trenutno stanje in ugotoviti možnosti za spreobrnitev tradicionalnih kmetij v moderne in tržno dovršene oblike kmetijstva. Preučiti možnosti turistične ponudbe v občini. Predstaviti primer tradicionalnega kmetijstva. Predstaviti primer dobre prakse modernega kmetijstva. Ugotoviti vse prednosti in slabosti ter nevarnosti, ki pretijo spremembam v kmetijstvu. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 3
1.2. METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili metodo deskripcije pri opisovanju pojmov, za preučitev temeljne strokovne literature, prispevkov in različnih člankov domačih in tujih avtorjev, ki se nanašajo na kmetijstvo. Metodo kompilacije smo uporabili pri uporabi izpiskov, navedb in citatov drugih avtorjev ter komparativno metodo, to je metodo primerjanja in stopnjevanja. Opravili smo tudi empirično raziskavo, pri kateri smo opravili intervjuje s posameznimi lastniki kmetij na območju občine in obrtniki. S pomočjo knjižnega informacijskega sistema, domače in tuje literature, s pregledovanjem člankov na internetu, revijah, časopisih ter z raziskavo na terenu smo zbrali, uredili in obdelali podatke. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 4
2. PRIKAZ STANJA 2.1. SPLOŠNO O KMETIJSTVU Kmetijstvo ali agrikultura je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti. Delimo jo na poljedelstvo in živinorejo. Poljedelstvo se je pojavilo pred približno 10.000 leti in je pomenilo velik korak v človeškem razvoju. Odkritje je omogočilo, da se je človek za stalno naselil na določenem območju. Osvajal je vedno nove površine, na katerih je gojil svoje rastline. S poljedelstvom se je zmanjšala človekova odvisnost od spontane narave. Človek je začel naravo spreminjati po svojih željah in potrebah (Spletni vir 1, 2015). Slika 1: Kmetovanje nekoč 1 Z razvojem civilizacije so države pošiljale svoje ekspedicije v svet. Z njimi so iz drugih delov sveta prihajale tudi nove živali in rastline. Evropejci so v Ameriko pripeljali konje, govejo živino in svinje. Iz Amerike pa so se po vsem svetu razširila žita, ječmen, paradižnik, krompir in drugo. Tako se je obogatila prehrana vseh ljudi. 1 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/kmetijstvo, povzeto dne 24. 2. 2015. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 5
V 18. stoletju so se v Evropi začela razvijati poljedelska znanja. V 19. stoletju se je s tehnološko revolucijo in predvsem z mehanizacijo kmetijstva povečala tudi učinkovitost kmetijstva. Vse več dela pri obdelavi polja so opravili stroji. Za isto količino pridelka je bilo potrebno čedalje manj delovne sile. Število zaposlenih v kmetijstvu se je začelo zmanjševati (Spletni vir 1, 2015). Slika 2: Žitarice 2 Po koncu 2. svetovne vojne se je z novimi načini obdelovanja zemlje, z novo tehnologijo z odkritjem pesticidov, herbicidov in z novimi načini intenzivnega kmetovanja proizvodnja hrane v razvitem svetu precej povečala. Danes je v razvitih deželah v navadi intenzivno kmetovanje z dognojevanjem in škropljenjem rastlin, z uporabo kemikalij, ki preprečujejo rast plevela in pomorijo škodljivce. Pri vzreji domačih živali se je namesto pašništva prav tako uveljavila intenzivna vzreja živali, s katero se poizkuša čim prej doseči čim večji prirast mesa (Spletni vir 1, 2015). 2 Vir: http://www.cuvarkuca.hr/vodici/vodic-kroz-zitarice/, povzeto dne 24. 2. 2015. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 6
KMETIJSKE PANOGE POLJEDELJSTVO IN ŽIVINOREJA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO GOZDARSTVO Slika 3: Kmetijske panoge 2.2. VLOGA IN POMEN KMETIJSTVA Slovenija spada med tiste evropske države, ki nimajo dokaj ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo. To pa zato, ker ima naša država veliko razčlenjenega in strmega površja. Tudi podnebje in prst nista dovolj ugodna, da bi bilo kmetijstvo pri nas uspešno. Zaradi vseh teh neugodnih dejavnikov pri nas leži kar 75% zemljišč v manj rodovitnih območjih, ostale pa na rodovitnih, ki se nahajajo predvsem v nižinah. V hribovitem svetu, ki pri nas prevladuje, pa se lahko uveljavlja samo hribovsko kmetijstvo, ki pa je za 30% manj produktivno od nižinskega (Spletni vir 2, 2015). Na določenih zemljiščih pa so se odločili, da poskusijo zmanjšati vpliv naravnih razmer in tako izboljšajo možnosti za pridelovanje. Taki posegi se imenujejo melioracija. Najbolj znana področja Slovenije, katerim so s tem posegom dvignili produktivnost so Ljubljansko barje in panonske pokrajine (Spletni vir 2, 2015). V Sloveniji ustvarja kmetijstvo okoli 2% bruto domačega proizvoda, vendar ima vseeno ta dejavnost velik družbeni pomen, saj zagotavlja oskrbo prebivalstva z živili in preprečuje razpad kulturne krajine. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki jo potrebuje slovensko prebivalstvo. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva je samo še 5% (Spletni vir 2, 2015). Kmetijska zemljišča v Sloveniji so razdeljena: Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 7
približno 15% zemljišč je za vrtove in njive, približno 2% zemljišč je za sadovnjake, približno 2% zemljišč je za vinograde, približno 16% zemljišč je travnikov, približno 8% zemljišč je pašnikov, približno 1% zemljišč je ribnikov, močvirji in trstičja, približno 50% zemljišč je gozdov, približno 6% zemljišč pa je nerodovitnih (Spletni vir 2, 2015). Slika 4: Razdelitev kmetijskih zemljišč v Sloveniji 3 Sredi 20. stoletja so se tehnološke spremembe na vseh področjih industrijske družbe zvrstile tako hitro, kot še nikoli prej v zgodovini. Temeljile so na razpoložljivosti energije iz fosilnih goriv v obliki premoga, nafte in zemeljskega plina. Povečana mehanizacija in postopkov v kmetijstvu in vzpon agrokemične industrije sta bila možna zaradi obilja poceni energije fosilnih goriv. Možno in tudi ekonomsko smotrno je bilo hrano pretvoriti od proizvajalca do daljnega potrošnika in osnovne dobrine predelati v neštete izdelke, da bi pritegnili pozornost kupcev in ustregli njihovim željam. Danes, pa moramo zaradi podnebnih sprememb ugotoviti, kako bi lahko zmanjšali izpuste ogljika in omejili vnos drugih škodljivih snovi. Vse to nas sili v iskanje drugih virov energije (Laughton 2013, str. 75). Kmetijski sektor ima v EU poseben politični pomen. Čeprav gre torej v primeru držav EU v veliki meri za industrializirane države, je Evropska unija podelila izjemno težo prav skupni kmetijski politiki (CAP). Njen poseben položaj je razviden iz mnogih indikatorjev (Fink 1995, str. 55). 3 Vir: http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/radovednez/gozd_slovenija.htm, povzeto dne 19. 2. 2015. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 8
Kmetijski sektor je izjemno institucionaliziran in dejaven. V medvladnih dogovorih ima posebno težo. Ministri za kmetijstvo so med tistimi, ki se najpogosteje sestajajo in so si uspeli izoblikovati poseben status (Fink 1995, str. 57). 2.3. PRIMERJAVA KONVENCIONALNEGA IN EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA Termin ekologija je postal pojem, ki je sinonimen za strokovno področje, ki proučuje naravno okolje in spremembe v tem okolju, ki jih človek posredno ali neposredno povzroča s svojim delovanjem (Vuk 2000, str. 22). Ekološko kmetijstvo je usmerjeno predvsem v poljedelstvo, ker tu ekološki standardi prinesejo večjo ekonomsko učinkovitost kot pri živinoreji. Na drugi strani je konvencionalno kmetijstvo, kjer je glavni cilj čim večji pridelek in posredno zaslužek. Logično je, da je za naravo boljše ekološko kmetijstvo, že zato, ker ne uporablja določenih gnojil ali herbicidov, kateri se uporabljajo v konvencionalnem (Spletni vir 3, 2015). Ekološka zavest je torej temelj, na katerem je možno ustvariti pogoje za rešitev iz ekološke krize. Vsa ravnanja človeka izvirajo prvenstveno iz njegove večje ali manjše stopnje ekološke zavesti obstoja ali neobstoja le-te. Vsekakor je pri tem potrebno govoriti o ekološki zavesti skupin, institucij, podjetij, države itd., vendar gre najprej za odgovornost vsakega posameznika. V nasprotnem primeru se individualna odgovornost prenaša na skupinsko in v končni konsekvenci pride do pojava odgovornosti, ki ni od nikogar (Vuk 2000, str. 31). V današnjem svetu je konvencionalno bolj razvito, predvsem zato, ker je tudi prehranska industrija usmerjena v dobiček, ne glede na sredstva. Ekološko kmetijstvo takega dobička za industrijsko predelavo ne more prinašati, ker so pridelki predragi, posledično pa tudi izdelki. Verjetno se bo čez čas situacija obrnila, vendar danes je tako (Spletni vir 3, 2015). Pomemben parameter je zdrava prehrana. Če si jo lahko privoščimo, je kupovanje izdelkov iz ekološke pridelave vsekakor boljše. V Sloveniji predstavljajo kmetijska zemljišča 32 odstotkov celotnega ozemlja. V strukturi rabe kmetijskih zemljišč zavzemajo največji delež trajni travniki in pašniki, sledijo jim njive ter trajni nasadi. Slabih 7 odstotkov kmetijskih zemljišč predstavljajo ostala kmetijska zemljišča. To so opuščena zemljišča, ki se stihijsko zaraščajo. Kljub veliki izrabi tal v kmetijske namene, pa se v Sloveniji vedno bolj soočamo s problemom samooskrbe (Spletni vir 3, 2015). Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 9
2.3.1. Konvencionalno kmetijstvo Kmetovanje se je razvijalo več tisočletij in razvile so se metode kmetovanja, ki omogočajo proizvodnjo in preživetje v današnjih spreminjajočih se podnebnih razmerah. Kljub temu, da se velik del poljščin svetovne proizvodnje še vedno pridela na tradicionalen način, ki tudi omogoča naravno pridelavo z majhnim vložkom energije in zmanjšano uporabo kemičnih sredstev, je v razvitih predelih sveta razvito in najbolj razširjeno konvencionalno kmetijstvo (Spletni vir 3, 2015). Konvencionalno kmetijstvo je močno tehnološko specializirano ter kemično zelo intenzivno. Namen te vrste kmetijstva je nadpovprečna pridelava kmetijskih izdelkov in čim večje pridobivanje kapitala. Močna specializiranost in intenzivnost tega kmetijstva se odraža v pritisku konvencionalnega načina pridobivanja hrane na okolje v smislu onesnaževanja voda, slabšanja strukture prsti, zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter zmanjševanja zalog neobnovljivih fosilnih goriv, ki predstavljajo surovino za mineralna gnojila. Z novo tehnologijo, odkritjem in uporabo pesticidov, herbicidov in z novimi načini intenzivnega kmetovanja se je proizvodnja hrane v razvitem svetu precej povečala. Kvaliteta te hrane je vprašljiva, saj je namen konvencionalnega kmetijstva proizvodnja čim večje količine izdelkov, ne glede na to, kakšni so ti izdelki. V večini primerov je pomembno, da dosežejo vsaj minimalne standarde za prodajo. Sodobno ali industrijsko kmetijstvo pridela večje količine pridelkov, kot jih je klasično kmetijstvo, vendar tudi onesnažuje okolje. Povečevanje količine hrane s pridobivanjem novih poljskih površin, s krčenjem gozdov in z izsuševanjem močvirnatih zemljišč, je omejeno. Več hrane je mogoče proizvajati le še z uvajanjem industrijskega kmetijstva, to pa pomeni strojno pridelovanje, močno podprto s kemičnimi sredstvi (umetna gnojila in pesticidi) (Spletni vir 3, 2015). Pri tem se povečuje erozija tal, širi kulturna stepa, narašča propadanje rastlinskih in živalskih vrst. Seveda je za to vrsto pridelovanja hrane potrebno veliko energije, poraba energije pa je tudi vir onesnaževanja okolja. Uporaba gnojil v kmetijstvu ima določene obremenilne posledice za okolje. Negativni učinki uporabe gnojil se zrcalijo predvsem v problemih prekomernega kopičenja hranil v tleh in s tem povezanih procesih izpiranja hranil v globlje plasti tal in tudi v vodna zajetja. Poleg tega uporaba gnojil vpliva na izpuste toplogrednih plinov v ozračje, kar negativno vpliva na okolje v celoti. Konvencionalno kmetijstvo se v veliki meri povezuje z intenzivnim kmetijstvom in tržnim kmetijstvom. Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki posledično zmanjšuje proizvodne stroške na enoto kmetijskega proizvoda. Proizvodni stroški so funkcija stroškov dela, zemljišč in kapitala. Glede na nekatere izkušnje iz preteklosti lahko intenzivno kmetijstvo v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje (Spletni vir 3, 2015). Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 10
Zaradi teh dejstev postaja ena osrednjih tem v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske in okoljske politike. Za doseganje ekoloških standardov se povečuje pomen varovanja okolja v kmetijstvu. Do finančnih podpor upravičeni kmetje morajo spoštovati predpisane standarde s področij okolja, varne hrane in blaginje živali ter vzdrževati zemljišča glede na dobro kmetijsko prakso. Povečuje se tudi pomen okoljskih vsebin in ukrepov v okviru politike razvoja podeželja. Z načrtovano izvedbo reforme kmetijske politike se je k spoštovanju teh določil zavezala tudi Slovenija. V sodobnem svetu, kjer se soočamo s problemi, ki zajemajo rast števila ljudi, večjo potrebo po zalogi hrane v nerazvitem svetu, neekološko ravnanje s hrano in prekomerno uporabo in uživanje hrane v razvitem svetu, je konvencionalno kmetijstvo v določeni meri potrebno. Dejstvo je, da brez konvencionalnega kmetijstva vsa ostala kmetijstva (ekološka, tradicionalna, bio) ne bi bila zmožna pridelati dovolj hrane in ostalih pridelkov za ljudi po svetu (Spletni vir 3, 2015). 2.3.2. Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne danosti, z različnimi tipi pokrajin in z bogato krajinsko členitvijo, z velikim deležem gorsko višinskih kmetij in drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. In prav zato tudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja (Spletni vir 4, 2015). Pri ekološkem kmetijstvu ločimo tri osnovne oblike oz. smeri, in sicer kmetovanje po: biološko-dinamični poti (velja za prvo obliko ekološkega kmetovanja, ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil dr. Rudolf Steiner. Kmetovalci sledijo setvenemu koledarju, za večjo mikrobiološko aktivnost v tleh, preprečevanje rasti plevela in za boljšo rast uporabljajo biotske pripravke iz rastlinskih in živalskih izvlečkov. organsko-biološko oz. ekološko kmetovanje (zasnoval jo je dr. Muller, ki se je s svojimi podporniki usmeril v pridobivanje, negovanje in vzdrževanje rodovitnih tal, ki so pogoj za pridelavo zdrave hrane. Glavna skrb je namenjena pestrosti življenja v tleh.) permakultura (načela permakulture temeljijo na etiki, spoštovanju življenja rastlin in živali in odgovornosti do našega planeta) (Podmenik 2012, str. 25). Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 11
V največji možni meri vpliva tudi na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter na uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo. V ekološkem kmetijstvu se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi (Spletni vir 5, 2015). Slika 5: Ekološko kmetijstvo 4 V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen tudi nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil»od njive do krožnika«in s tem zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (Spletni vir 5, 2015). Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih regulatorjev rasti pri tem načinu kmetovanja prepovedana, praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično - pri potrošnikih (Spletni vir 6, 2015). Za izvajanje ekološkega kmetovanja je mogoče pridobiti tudi podporo. Že do sedaj so bile podpore za ta podukrep najvišje. Glede na navedeno in na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter vse večji obseg prometa s temi živili, ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi in ostalem svetu, ima ekološko kmetovanje, oziroma ekološki pridelovalci in predelovalci 4 Vir: http://www.svet-je-lep.com/narava-ekologija/objava-studije-%e2%80%93-porocila-oizvajanju-zakonodaje-eu-za-ekolosko-kmetijstvo/, povzeto dne 15. 4. 2015. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 12
razmeroma varno prihodnost, predvsem pa veliko priložnost po večjih prihodkih in višji dodani vrednosti na svojih kmetijskih gospodarstvih. Prav tako je še mnogo neizkoriščenih priložnosti v tako imenovanem eko-turizmu oz. turizmu na ekoloških kmetijah, ki lahko pomeni dobro alternativo ali dopolnitev klasičnega kmečkega turizma (Spletni vir 6, 2015). V prihodnosti bo razvoj ekološke etike odvisen od ekoloških spoznanj, na podlagi katerih se bodo lahko formirale ekološke norme in vrednote. Potrebno bo ustvariti sistem vrednot. Načela, norme in vrednote ekološke etike pa je potrebno spojiti v osnovo splošnih družbenih norm in vrednot. Pri formiranju tovrstnega sistema družbenih norm in vrednot bo potrebna še zelo dolga pot, po kateri bo učinkovitost sistematičnega spodbujanja in razvijanja ekološke zavesti in s tem vzročno-posledično tudi ekološke morale, imela odločilno vlogo (Vuk 2000, str. 29). 2.4. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Dopolnilne dejavnosti na kmetijah niso nič novega. Kmetje so se že od nekdaj ukvarjali še z drugimi dejavnostmi, v začetku le za lastne potrebe, pozneje pa tudi za trg, da so si izboljšali socialni položaj. Iz teh različnih dejavnosti so se postopoma razvili samostojni poklici ali obrti. Na območjih, kjer so bile slabe razmere za kmetijsko pridelavo, je oblast že v preteklosti s posebnimi listinami prebivalstvu omogočila, da so pod ugodnejšimi pogoji tržili svoje izdelke. Zelo napredna je bila prav tako cesarica Marija Terezija, ki je spodbujala razvoj šolstva tudi na področju domačih obrti. Še zdaj imajo dopolnilne dejavnosti velik pomen za razvoj podeželja, tako kot vse ostale gospodarske dejavnosti. Vsaka dejavnost, ki pripomore h krepitvi ekonomskega položaja kmetij, zagotavlja tudi njihov obstoj, z njim pa ohranjanje pridelave in tudi kulturne krajine. Ohranjanje poseljenosti je še posebno pomembno v hribovskih in gorskih območjih, ki se zaraščajo, krajina pa izgublja svojo kulturno podobo. V interesu države bi moglo biti, da ohranjamo poseljenost in kmetijsko pridelavo (Kulovec 2002, str. 9) Čeprav se dopolnilne dejavnosti razvijajo cel čas, pa je v zadnjih letih zanimanje zanje še mnogo večje. Pozna se vse slabši položaj kmetijstva in vedno manjše možnosti za zaposlitev zunaj kmetije. Tako se tudi v evropskih državah kakšnih deset odstotkov kmetov ukvarja poleg kmetijstva še z drugimi dejavnostmi. V zahodnoevropskih državah narekuje razvoj teh dejavnosti predvsem spremenljiv kmetijski trg in vedno nižje cene kmetijskih pridelkov. Pri nas so kmetije manjše in težavnejše razmere za kmetijsko pridelavo že od nekdaj silijo kmeta v iskanje možnosti za dodatni dohodek. (Kulovec 2002, str. 9) Tako kot nekdaj se tudi danes kmetje odločajo za dopolnilne dejavnosti predvsem iz ekonomskih razlogov. Tako želijo pridobiti dodatni dohodek za zagotavljanje socialne varnosti oziroma izboljšati socialni položaj kmečki družini in bolje Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 13
izkoristiti svoje stanovanjske in gospodarske prostore ter stroje, zaposliti proste delovne moči na kmetiji, izkoristiti znanje in spretnosti ter bolje unovčiti svoje kmetijske pridelke. (Kulovec 2002, str. 10) Vse navedeno prav tako velja za Občino Grad. Na naših kmetijah se razvijajo dopolnilne dejavnosti, ki se tesno prepletajo s kmetijsko dejavnostjo. To so predvsem predelava in prodaja različnih pridelkov in izdelkov, domača obrt, turistična dejavnost na kmetiji, kjer je pogosta prodaja domače pridelanih izdelkov in pridelkov. Vse to se tudi močno prepleta s turistično dejavnostjo, po kateri je občina Grad zelo znana. Ne moremo preko največjega gradu v Sloveniji, to je grad Grad, ki se bohoti s svojo velikostjo, saj bi naj imel kar 365 sob, toliko kot je dni v letu. Nezanemarljive so tudi druge znamenitosti, v zadnjem času pa je veliko število turistov pripeljala tudi Vulkanija, vendar je trenutno zaprta, saj so jo lani zajeli ognjeni zublji, ki so povzročili veliko škode. To je za turizem prineslo ogromno izgubo, vendar si vsi prizadevamo, da bo kmalu obnovljena in spet privabljala turiste. 2.5. KMETIJSTVO NA SLOVENSKEM Slovenija ima sorazmerno omejene naravne vire na področju kmetijstva, razmere za kmetovanje pa so razmeroma neugodne. Kmetijstvo dosega 2,1 % deleža bruto domačega proizvoda (BDP) v nacionalnem gospodarstvu, s padajočim trendom v zadnjem obdobju. Površina kmetijskih zemljišča se zmanjšuje: Zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in prometne infrastrukture (Spletni vir 7, 2015). Kmetovanje na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje, ki zasedajo 2/3 države, ob povišanih stroških ne dosega visoke produktivnosti. Struktura kmetijske zemlje v uporabi, v kateri prevladujejo trajne travinje, narekuje pretežno živinorejsko proizvodnjo, za katero se porabi tudi dobršen del njiv. Opazen je trend povečevanja povprečne velikosti kmetijskih gospodarstev ob upadanju njihovega števila, predvsem manjših. Proces prestrukturiranja kmetijstva v smeri specializiranih kmetij teče vzporedno s prilagajanjem porabe dela. Setvena struktura njiv se prilagaja tržnim zahtevam, povečuje se površina z oljnicami, suhimi stročnicami, zelenjadnicami in krmnimi košeninami, zmanjšuje pa površine s krompirjem, hmeljem in koruzo (za zrnje in silažo). Ker je za Slovenijo značilen velik delež območij, ki so pod posebnimi režimi upravljanja z vidika varovanja okolja, je razvitih vrsta načinov kmetovanja, podprtih skozi kmetijsko okoljski program. Kmetijstvo je razvilo vrsto oblik dopolnilnih dejavnosti, s katerimi dopolnjujejo ponudbo (Spletni vir 7, 2015). Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 14
V Sloveniji se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja okoli 75 tisoč kmetijskih gospodarstev. V primerjavi s popisom kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za 13 %, kar kaže na letno 2 % znižanje števila kmetijskih gospodarstev. Iz istega razloga se je povečala povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, ki je 6,5 ha kmetijske zemlje v rabi (KZU) (Spletni vir 7, 2015). Kmetijska proizvodnja se deli na rastlinsko in živinorejsko. Splošno poljedeljstvo proučuje temeljne rastlinske dejavnike proizvodnje oziroma pogoje za rast in razvoj kmetijskih rastlin na njivah. Preden se je človek začel ukvarjati s poljedeljstvom, se je preživljal z nabiranjem sadežev in lovom. Vire hrane je dobil v naravi, kjer živijo vsi organizmi v zelo prepletenih razmerjih (Klobučar 1982, str. 3). V spomladanskem poročilu (ocena stanja v kmetijstvu v letu 2008) Kmetijski inštitut Slovenije ugotavlja, da se je prag, nad katerim se absolutno in relativno število kmetijskih gospodarstev še vedno povečuje, z 10 ha premaknil na 20 ha. Število gospodarstev nad 20 ha se je tako povečalo za 15,6 %, površina kmetijske zemlje, ki jo ta gospodarstva obdelujejo, pa za dobrih 15 %. Nadaljuje se trend zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev v razredu do 10 hektarjev. Po podatkih popisa iz leta 2007 se sedaj obdeluje manj kot polovico vse kmetijske zemlje v uporabi. V letu 2000 so gospodarstva v tem razredu obdelovala še 58 % KZU. Povečuje se število in delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo več kot 20 glav živine (GVŽ) na kmetijsko gospodarstvo. V tem velikostnem razredu je 7 % vseh živinorejskih gospodarstev (leta 2005 6 %), redijo pa 44 % vse živine (leta 2005 39 %) (Spletni vir 7, 2015). Veliko vlogo pri kmetijstvu pa imajo tudi pogostejše vremenske neprilike, ki preveč prizadenejo pridelke in s tem tudi kmete, ki so oškodovani. Lučka Kajfež Bogataj v svoji knjigi Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? pravi, da Slovenija leži na razgibanem prepletu alpskega, sredozemskega in panonskega vpliva, kjer je raznolikost podnebnih sprememb na majhnem območju izredna. Slovenske analize za območje naše države kažejo vpliv temperature zraka do konca 21. stoletja v hladni polovici leta v povprečju za približno 3 C, z možnim razponom med 1,5 in 7 C. Za toplo polovico leta so projekcije sprememb nekoliko večje, ker gre pričakovati dvig temperature zraka za 3,5 C, z razponom med 1,5 in 8 C (Kajfež Bogataj 2008, str. 50). Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 15
Slika 6: Vremenske spremembe 5 2.6. KMETIJSTVO V POMURJU Pomurje je zaradi svojih geografskih značilnosti razmeroma samosvoja, predvsem pa samostojna agrarno pokrajinska enota. Zaradi ugodnih naravno geografskih razmer, ki se odražajo v obsežnem območju ravninskega sveta v osrednjem delu in razgibanem gričevnatem svetu na obrobju, predstavlja največje sklenjeno območje najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razmeroma ugodna subpanonska klima omogoča razvoj praktično vseh glavnih panog kmetijske pridelave. Iz strateškega vidika je to najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v državi, ki ga zaradi rodovitnosti prsti imenujemo tudi»žitnica Slovenije«(Spletni vir 8, 2015). Slika 7: Pomurje predstavlja»žitnico Slovenije«6 5 Vir: http://ciklon.si/stran/?p=12035, povzeto dne 16. 2. 2015 6 Vir:http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_pomurskega_zakona/, povzeto dne 16. 2. 2015 Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 16
Zaradi kmetijstva, ki je bilo v preteklosti glavna in prevladujoča gospodarska dejavnost, je Pomurje imelo in še vedno ima pretežno agrarni značaj. Od njega se preživlja razmeroma velik delež ruralnega prebivalstva, ki hkrati s kmetijsko pridelavo in zagotavljanjem visoke ravni obdelanosti kmetijskih zemljišč opravlja tudi pomembno nalogo ohranjanja naravne in kulturne pokrajine, ohranjanja naravne in kulturne dediščine in razmeroma goste poseljenosti podeželskih območij v regiji (Spletni vir 8, 2015). Kmetijska dejavnost je zaradi ugodnih naravnih danosti ena od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Pomurju. Kot pomembno gospodarsko dejavnost je kmetijstvo in razvoj podeželja v Pomurju prepoznal tudi leta 2009 sprejet Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (Uradni list RS št. 87/2009, ZRPPR1015), ki je to dejavnost umestil med ukrepe razvojne podpore, kamor sodi tudi prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstev iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja na področju: Vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije in diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Sredstva za izvajanje tega razvojnega ukrepa se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 2013, ki se sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna RS (Spletni vir 9, 2015). Program se izvaja preko 4 osi, usmerjenih v izboljšanje konkurenčnosti: kmetijskega, gozdarskega sektorja in živilskega sektorja (os 1), izboljšanje okolja in podeželja (os 2), izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva (os 3) ter lokalne razvojne pobude (os 4) (Spletni vir 9, 2015). 2.6.1. Kmetijska zemljišča v Pomurju Površina kmetijskih zemljišč je na področju Pomurske regije v letu 2011 znašala 61% skupne površine regije (obdelovalne površine pa 41% območja Pomurske regije). Kmetijska zemljišča se glede na dejansko rabo tal delijo na štiri skupine, in sicer: 1) njive in vrtovi (njive, hmeljišča, trajni nasadi na njivskih površinah, rastlinjaki), 2) trajni nasadi (vinogradi, matičnjaki, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki oz. travniški sadovnjaki, oljčniki, ostali trajni nasadi), 3) travniške površine (trajni travniki, barjanski travniki, kmetijska zemljišča poraščena z gozdnim drevjem) in Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 17
4) ostala kmetijska zemljišča (kmetijska zemljišča v zaraščanju, plantaže gozdnega drevja, drevesa in grmičevje, neobdelana kmetijska zemljišča) (Spletni vir 9, 2015). Po statističnih podatkih je bilo leta 2007 v Pomurju v uporabi 13,4 % kmetijskih zemljišč (glede na Slovenijo). Pomurje je bila tako druga regija po površini uporabe kmetijskih zemljišč, od tega je bilo 81,4 % njiv, 4,1,% trajnih nasadov ter 14,5 % travnikov in pašnikov. V letu 2010 se je uporaba kmetijskih zemljišč povečala za 0,01 odstotek (14.5 %), bistveno pa se je spremenila kmetijska raba, ki je v letu 2010 bila sledeča: 30,7 % njiv, 10,2 % trajnih nasadov ter 3,3 % trajnih travnikov in pašnikov. Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo je bila leta 2007 6,7 ha in leta 2010 7,2 ha (Slovenija 6,4 ha). Delež kmetijskih zemljišč na območju Pomurske regije se je v obdobju 2002-2011 zmanjšal za malo več kot 1 %, vendar pa ta izguba predstavlja dobrih 42 % vseh izgubljenih kmetijskih zemljišč na območju Slovenije. Izgubljena kmetijska zemljišča so se na območju Pomurske regije pretežno zarasla z gozdom (55 %) ali pa so se pozidala (37 %) (Spletni vir 9, 2015). Delež kmetijskih zemljišč na območju Pomurske regije v zaraščanju izrazito narašča (iz 0,5% v letu 2006 na 3% v letu 2011), vendar je še vedno pod slovenskim povprečjem (3,5%). Na slabih 20% kmetijskih zemljišč v zaraščanju opredeljenih v letu 2006 se je do leta 2011 ponovno vzpostavila kmetijska proizvodnja, več kot 60% zemljišč pa se je zaraslo v gozd. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo je bil v letu 2010 najmanjši v Pomurju, saj je obsegal manj kot 1 % kmetijskih zemljišč. Na območju Pomurske regije izrazito prevladujejo kmetijska gospodarstva s površino manjšo od 5 ha (dobrih 71 %), skoraj 88 % vseh kmetijskih gospodarstev pa je manjših od 10 ha. Kmetijskih gospodarstev s površino večjo od 10 ha je tako le dobrih 12 %, takšnih s površino večjo od 20 ha pa le dobre 4 %, ki pa zavzemajo skoraj 38 % vseh površin. Kmetijska gospodarstva s površino med 10 ha in 20 ha ter 5 ha in 10 ha zavzemajo po 20 % vseh površin. Najmanjša kmetijska gospodarstva (manj od 5 ha), ki po številu izrazito prevladujejo, zavzemajo le nekaj več kot 22 % površin. Leta 2000 je bilo v Pomurju zabeleženih 11.781 družinskih kmetij, leta 2007 pa 9.793 družinskih kmetij, kar priča o upadu kmetij v višini cca. 17 %. Največ družinskih kmetij je bilo po tipu kmetovanja uvrščenih med mešano rastlinsko pridelavo, sledi vrtnarstvo, mešana rastlinska pridelava in živinoreja ter poljedelstvo. Povprečna starost gospodarjev na družinskih kmetijah je bila v letu 2007 58 let, v letu 2010 57 let (Spletni vir 9, 2015). Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 18
2.6.2. Regionalni razvojni program 2014 2020 Pomurske regije V pomurski regiji se je v letu 2011 s primarnim kmetijstvom ukvarjalo 204 podjetij, od tega v skupini kmetijske rabe»njive in vrtovi«108 podjetij, v skupini»travniške površine«60 podjetij, v skupini»trajni nasadi«12 podjetij in v skupini»mešano kmetijstvo (njive in vrtovi + travniške površine)«4 podjetja. V letu 2007 so kmetijska gospodarstva, ki redijo živino redila povprečno 6,6 glav velike živine na gospodarstvo (Slovenija 6,8 glav). Povprečno število glav velike živine na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v letu 2007 pa je bilo 0,8 (Slovenija 0,9), v letu 2010 pa se je število glav zmanjšalo za 0,01 odstotne točke. 75,9 % kmetijskih gospodarstev je v letu 2010 redilo živino (Spletni vir 9, 2015). V Pomurju je možno rediti naslednje vrste živali: prašičereja, govedoreja, drobnica in konjereja, največji potencial pa je v reji naslednjih vrst: prašičereja (klasična, ekološka) in govedoreja (klasična, ekološka) (Spletni vir 9, 2015). 2.6.3. Kmetijsko-pridelovalna in predelovalna podjetja v Pomurju V Pomurju delujejo štiri ključna podjetja: Pomurske mlekarne, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in pridelavo mlečnih izdelkov. Skupina Panvita, ki je povezana z dejavnostjo pridelave in predelave. Na področju pridelave se ukvarja s prašičerejo in kmetijstvom, na področju predelave pa se ukvarja z mesom in mesnimi izdelki. Podjetje Proconi, ki se ukvarja s proizvodnjo pripravljenih jedi. Podjetje Mlinopek, ki se ukvarja s predelavo žitaric in pripravo kruha in drugih pekarskih izdelkov. 2.6.4. Vrednost kmetijske pridelave Ocena skupne vrednosti kmetijske pridelave na obstoječih kmetijskih zemljiščih v letu 2011 na območju Pomurske regije znaša 201.568.617,18. Od leta 2002 se je, predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč in zmanjšanja intenzivnosti kmetijske pridelave, zmanjšala za 2.952.124,89. Delež območij z nizko vrednostjo pridelave dosega dobrih 42 % vseh kmetijskih zemljišč, območja s srednjo vrednostjo pridelave dosegajo dobrih 47 %, kmetijskih zemljišč z visoko Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 19
vrednostjo pridelave pa je le dobrih 8 %. Razmere za kmetijsko pridelavo so na območju Pomurske regije nadpovprečno ugodne (Spletni vir 9, 2015). 2.6.5. Samooskrba Pomurja Pomurska regija ima skoraj petkrat več obdelovalnih površin na prebivalca kot je slovensko povprečje in za polovico presega priporočeno površino. Navedeno priča o nadpovprečno dobrih naravnih razmerah za kmetijsko pridelavo območja Pomurske regije. Tako Pomurska regija predstavlja podpovprečno poseljeno območje in območje z nadpovprečno ugodnimi razmerami za kmetijsko pridelavo. Območje Pomurske regije s 4.687 m2 obdelovalnih površin na prebivalca za polovico presega želeno stopnjo samooskrbnosti glede na geoklimatski pas, v katerem se nahaja (3.000 m2) in je petkrat višja od slovenskega povprečja (894 m2) (Spletni vir 9, 2015). Slika 8: Zdrava košarica pridelkov 7 Samooskrba na podeželju pa ne more potekati brez neposredne povezave med prebivalci, medsebojne pomoči in druge oblike medsebojnega sodelovanja tako pri delu, kot za razvedrilo. Marija Makarovič obravnava medsebojne stike in povezovanja na slovenskem podeželju s posebnim poudarkom na družini in vaški skupnosti. Posredno opozarja tudi na nagibe za njihovo opuščanje in ugotavlja vse bolj očitno zapiranje kmečkih in mešanih gospodinjstev v družinski krog zaradi samozadostnosti sodobnih kmečkih družin. Prav tako razlikuje tri skupine oblik sodelovanja in povezovanja. 7 Vir:http://www.mercator.si/si/iz-domacih-krajev/sadje-inzelenjava/kmetije/454265/detail.html, povzeto dne 15. 4. 2015 Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 20
To so: Medsebojna pomoč; vezana na kmečka opravila. Medsebojni stiki ob delovnih in prazničnih priložnostih in povezovanja v različna društva (Barbič 2005, str.93., 94.). 2.7. SWOT ANALIZA ZA MODERNO KMETIJSTVO PREDNOSTI: Večji hektarski donosi. Povezovanje kmetov v različne oblike in tako večja moč na trgu. Uporaba novejše tehnologije. Bolj zdravi proizvodi. Manjša obremenitev okolja. Manj vloženega truda. Višje finančne podpore. Ohranjanje naravnega sožitja. Nizka stopnja samooskrbe. Ni velike konkurence v ekološkem kmetijstvu. PRILOžNOSTI: Nova delovna mesta. Nove tehnologija in infrastruktura za poznejše generacije. Povečanje konkurenčnosti. Razvoj novih oblik kmetovanja. Razvoj in pantentiranje novih izdelkov. Povezovanje in osnovanje novih oblik zadrug. Razvijanje novih priložnosti in pridobivanje novih poznanstev. SLABOSTI: Počasnejša pridelava. Većji finančni vložki. Razdrobljenost kmetijskih površin. Pomanjkanje znanja o novih tehnologijah. Zastarelost tehnologije in infrastrukture. Previsoke cene novih semen in kultur. Ni podpore v smislu izobraževanj. NEVARNOSTI: Veliko finančno tveganje. Omejitve pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Različni vremenski dejavniki, ki nam lahko uničijo pridelek. Ne najdemo trga za prodajo svojih izdelkov. Nepričakovani stroški, ki nas lahko doletijo. Višanje cen novih kultur, ki jih želimo vzgajati. Trg se neprestano spreminja in tako tudi odkupne cene Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 21
3. PRIKAZ PROBLEMA Goričko leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije med Muro in Rabo. Po koncu prve svetovne vojne je severni del Goričkega ostal v okviru Madžarske. Goričko je dobilo ime po goricah in hribčkih, najvišji hrib pa se tu dviguje do 418 metrov nadmorske višine. Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo neugodne, več možnosti je za razvoj živinoreje in sadjarstva. Kmetijske posesti so majhne in razdrobljene. Vse to in prometna odmaknjenost vplivata na redkejšo poselitev (Spletni vir 10, 2015). Slika 9: Položaj Goričkega v Sloveniji 8 Dohodek na kmetijah se je v zadnjih letih začel zmanjševati. To je posledica zniževanja odkupnih cen večjega dela prodajnih proizvodov na kmetiji in zviševanja proizvodnih stroškov. Ker ni obetov, da bi se položaj v prihodnje bistveno izboljšal, morajo kmetije začeti iskati druge možnosti za povečanje dohodka. Kmetije, ki imajo možnost razvoja v trenutno obstoječi proizvodnji, si morajo prizadevati za zmanjševanje proizvodnih stroškov in vzporedno za povečanje obsega proizvodnje. Pri tem sta pomembni tudi optimalna velikost in organiziranost kmetije, ki naj ju kmetija doseže. Ko primerjamo število kmetij v Sloveniji in obstoječo velikostno strukturo, ugotovimo, da ima le del teh kmetij 8 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/gori%c4%8dko, povzeto dne 16. 2. 2015 Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 22
možnost doseči optimalno velikost. Tako bo preostali del kmetij, ki nimajo možnosti zadovoljive proizvodnje ostal brez dohodka ali pa le z malo. Nekaj od teh kmetij bo opustilo predelavo (ostarele kmetije, zaposlitev družinskih članov zunaj kmetijstva), nekaj pa se jih bo lotilo alternativnih (novih) dejavnosti. Poleg obstoječe proizvodnje (s katero ne dosežejo zadovoljivega dohodka) bodo uvedle še dodatno dejavnost, najsi bo to proizvodnja, dodelava in predelava različnih izdelkov ali se bodo odločile za različne oblike turizma na kmetijah. Ker je iskanje in uvajanje dodatnih dejavnosti na kmetiji povezano z angažiranjem družinskih članov, precejšnjimi organizacijskimi spremembami in velikimi finančnimi vlaganji, se je treba tega lotevati postopoma. Kot rešitev tega problema se ponujajo različne možnosti kmetovanja. Kot smo že večkrat omenili so te možnosti: ekološko kmetovanje, turizem na kmetiji, pridelovanje novih, modernejših kultur, različne ostale dopolnilne dejavnosti. Da bi se s problemom bolje spoznali in ga poskušali bolj učinkovito rešiti, smo opravili dva intervjuja. Enega smo naredili z gospo Ljudmilo Majer Šinko, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo zelja, drugega smo naredili s kmetovalcem Edijem Bašo, ki se ukvarja s kmetovanjem na tradicionalen način. Oba intervjuja prilagam kot prilogi, teoretično pa bi lahko povzetek intervjuja strnil v štiri ključne sklope. Prvi sklop vprašanj se nanaša na osnovna vprašanja o kmetijstvu; kot so velikost kmetije, osnovna dejavnost kmetije, število strojev na kmetiji in zakaj so se odločili za kmetovanje. Iz obeh intervjujev smo strnili, da se obe kmetiji uvrščata med manjše kmetije, ki imata v lasti 11 in 16 hektarjev. Oba intervjuvanca sta nam povedala, da sta se odločila za kmetovanje najprej zaradi veselja do dela, zatem pa zaradi obstoja oziroma preživetja. Oba imata dokaj malo zemlje, ki jo obdelujeta, vendar jima zadošča za življenje. Razlika je le v tem, da se eden ukvarja s poljedelstvom na inovativen, moderen način, drugi pa se ukvarja z živinorejo na tradicionalen način. Razlika je tudi v tem, da ima gospa Ljudmila družino, kateri osnovni dohodek prinaša prav kmetijstvo, zato nam je povedala, da se velikokrat zgodi, da celotna družina sodeluje pri kmetovanju, saj jim različnega dela nikoli ne zmanjka. V drugem sklopu vprašanj smo se osredotočili predvsem na stvari, ki se tičejo odnosa države do kmetijstva, o možnostih za kmetijstvo sedaj in nekoč, o tem katere pridelke pridelujejo in kaj bi svetovali mladim, ki si želijo kmetovati. Jernej Rumež: Kmetijstvo kot razvojna možnost občine Grad stran 23