UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Darja CVELFER PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE POLJEDELSTVO VRTNARSTVO Darja CVELFER PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016
POPRAVKI:
III Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: red. prof. dr. Jernej TURK Mentor: doc. dr. Andrej ŠUŠEK Član: viš.pred. mag. Manfred JAKOP Lektor: Alenka Cizel, prof. angleščine in slovenščine Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: 29.9.2016
IV Pregled okrasnega vrtnarstva in možnost povezovanja vrtnarjev v Sloveniji UDK: 635.9:061.23(497.4)(043.2)=163.6 Okrasno vrtnarstvo se ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo. Pregled okrasnega vrtnarstva je v nalogi predstavljen na podlagi statističnih popisov vrtnarstva v obdobju med leti 2000 2013. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali si slovenski okrasni vrtnarji želijo povezovanja, v sklopu katerega bi lažje skrbeli za promocijo, nabavo, prodajo in izobraževanje. Analizo smo opravili z anketno raziskavo, ki smo jo izvedli med pridelovalci okrasnih rastlin v letu 2003. Rezultati analize so pokazali potrebo in nujnost po združevanju in skupnem nastopanju na trgu, saj bi kar 93 % anketiranih pridelovalcev želelo vstopiti v katerokoli obliko združenja. Ključne besede: okrasno vrtnarstvo / pridelovalci / združenja pridelovalcev OP: V, 30 s., 2 pregl., 19 graf., 17 ref. Ornamental horticulture and cooperation possibilities between gardeners in Slovenia Ornamental horticulture deals with production of ornamental plants and is part of gardening, which together with fruit growing and wine growing belong to the economic activity horticulture. The overview of ornamental horticulture is based on statistical horticulture surveys in years 2000-2013. The purpose was to determine whether Slovenian ornamental gardeners want and need an integration or association for better promotion, purchasing, sales and education. The analysis was performed by a survey which was conducted among growers of ornamental plants in 2003. The results show extremely high desire and necessity for this kind of association on the market. 93% of respondent producers want to be part of any kind of association. Key words: ornamental horticulture / producers / associations of producers NO: V, 30 P., 2 Tab., 19 Graphs, 17 ref.
V Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Opredelitev problema... 1 1.2 Cilji in namen... 1 1.3 Teze in raziskovalna vprašanja... 2 2 PREGLED OBJAV... 3 2.1 Pomen okrasnega vrtnarstva... 3 2.1.1 Okrasno vrtnarstvo v Sloveniji... 4 2.1.2 Statistični pregled stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji... 5 2.2 Organiziranost vrtnarstva v Sloveniji... 8 2.3 Možnost povezovanja... 10 2.4 Izhodišča in cilji povezovanja... 12 2.4.1 Izhodišča povezovanja... 12 2.4.2 Cilji povezovanja... 13 3 METODE DELA... 16 3.1 SWOT analiza povezovanja slovenskih okrasnih vrtnarjev... 16 3.2 Anketni list in potek anketiranja... 17 4 REZULTATI Z DISKUSIJO... 18 4.1 Analiza proizvodnih možnosti... 18 4.2 Analiza nabave osnovnih sredstev... 20 4.3 Analiza prodaje okrasnih rastlin... 21 4.4 Analiza vključevanja v organizacije pridelovalcev in poslovna združenja.. 24 5 SKLEP... 29 6 VIRI... 31
VI Kazalo preglednic Preglednica 1: Število pridelovalcev okrasnih rastlin in rezanega cvetja, Slovenija... 6 Preglednica 2: SWOT analiza... 16 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Pridelava okrasnih rastlin v Sloveniji v letu 2000... 7 Grafikon 2: Pridelava sadik okrasnih rastlin v Sloveniji v letu 2003... 7 Grafikon 3: Pridelava sadik okrasnega vrtnarstva v Sloveniji v letu 2006... 8 Grafikon 4: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na število pridelanih sadik... 18 Grafikon 5: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na velikost in vrsto pridelovalne površine... 19 Grafikon 6: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na prodajo sadik okrasnih rastlin končnemu kupcu... 20 Grafikon 7: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede izvor sadik, ki se uporabljajo za nadaljnjo vzgojo... 20 Grafikon 8: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na vrsto substrata, ki ga uporabljajo pri pridelavi... 21 Grafikon 9: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načina prodaje pridelanih sadik..... 21 Grafikon 10: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede tržnih viškov pridelanih okrasnih rastlin... 22 Grafikon 11: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načinov promocije, ki se jih poslužujejo... 23 Grafikon 12: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na delež vrednosti proizvodnje, vložene v promocijo... 23 Grafikon 13: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost sodelovanja pri skupnem trženju in promociji... 24
VII Grafikon 14: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na obliko združenja, v katero bi se bili pripravljeni vključiti.... 25 Grafikon 15: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede vključitve v tržno združenje.. 25 Grafikon 16: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede pripravljenosti na skupno nabavo reprodukcijskega materiala preko združenja.... 26 Grafikon 17: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost izmenjave mnenj in izkušenj... 26 Grafikon 18: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na predvidene dejavnike za izboljšanje stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji... 27 Grafikon 19: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na potrebo po ustanovitvi združenja pridelovalcev.... 28
1 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Vrtnarstvo izboljšuje kakovost človekovega življenja in se pozitivno odraža na štirih glavnih področjih človekovega razvoja: intelektualnem, socialnem, emocionalnem in fizičnem področju (Borštnik 2013). Vrtnarstvo je glede na stopnjo razvoja v povsem enakem položaju kot ostalo kmetijstvo, produktivnost in organiziranost pa je v primerjavi s stanjem v EU na zelo nizki ravni (Šiftar 2003). Nimamo razvite infrastrukture dejavnosti (svetovalna služba, zadruge, organiziranost), imamo le nekaj društev, v katera se združujejo tako ljubiteljski kot profesionalni vrtnarji. Z vstopom v EU smo se srečali z močno, dobro pripravljeno konkurenco. Nekateri vrtnarji so zaradi tega prenehali s pridelavo. Razlogi za to so lahko slaba organizacija ali nedelovanje povezovalnih členov. Pridelovanje okrasnih rastlin v naši državi nikoli ni bilo obravnavano kot pomembna kmetijska dejavnost (Šiftar 2003). O stanju v okrasnem vrtnarstvu, pred vstopom v EU, imamo le malo podatkov. 1.2 Cilji in namen Prikazati želimo, kakšen pomen ima vrtnarstvo na samostojnem trgu Slovenije. Ker je namen naloge raziskati možnost povezovanja kot ene glavnih komponent za uspeh, bomo raziskali, kakšne so možnosti za združevanje in skupno delovanje slovenskih okrasnih vrtnarjev na trgu. Cilj je jasno pokazati prednosti združevanja, podprte s strani stroke, ter na drugi strani razmišljanje vrtnarjev, ki ga bomo preverili v anketnem vprašalniku. Kako problem povezovanja opredeljujejo slovenski vrtnarji, bomo preverili z analizo podatkov ankete.
2 1.3 Teze in raziskovalna vprašanja Skozi raziskovalna vprašanja bomo ovrednotili glavno tezo, da se slovenski vrtnarji lahko le dobro pripravljeni in združeni enakovredno pojavljajo na evropskem trgu. Pred tem bomo naredili pregled stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji, predvsem z interpretacijo rezultatov Statističnega popisa vrtnarstva med letoma 2000 in 2012. Raziskali in predstavili bomo dosedanje možnosti za združevanje ter z anketno raziskavo pridobili mnenja o povezovanju oziroma združevanju tistih, ki se z okrasnim vrtnarstvom ukvarjajo.
3 2 PREGLED OBJAV 2.1 Pomen okrasnega vrtnarstva Okrasno vrtnarstvo ni le kultura urejanja cvetja, ki spremlja človeštvo že stoletja (Stopar Metelko 2004). Danes se okrasno vrtnarstvo ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo (Šušek 2012). Hortikultura, agronomija in gozdarstvo pa so gospodarske dejavnosti rastlinske kmetijske proizvodnje. Vrtnarstvo je panoga, ki zajema pridelavo okrasnih rastlin, zelenjadnic, gob in zelišč (zdravilne rastline in dišavnice) (Šušek 2012). Raznolikost, ki je značilna za pridelavo okrasnih rastlin, daje temu področju posebno vrednost. Povprečna vrtnarija ali vrtni center prodaja veliko število rastlinskih vrst in sort. Katalogi trajnih rastlin (lesnatih in zelnatih) ponujajo skoraj neomejeno število rastlin. V knjigi Plant Finder (založnik je Royal Horticulture Society RHS) najdemo več kot 70 000 rastlinskih vrst in sort, ki so v prodaji v Angliji (Nizozemci imajo svoj seznam). Veleprodajalci rezanega cvetja in lončnih rastlin prodajo na tisoče cvetov in lončkov cvetočih in zelenih rastlin dnevno po celem svetu. Poleg tega vsak dan čakajo na registracijo nove sorte (Šušek 2016). Zaradi zelo raznolike pridelave delimo pridelavo okrasnih rastlin na pridelavo na prostem in v zaščitenem prostoru. Na prostem poteka pridelava lesnatih rastlin (drevesa, grmi in polgrmi), pridelava zelnatih rastlin (pridelava trajnic, enoletnic in dvoletnic), pridelava rastlin za rezano cvetje in dekoracijo ter pridelava okrasne trate. V zaščitenih prostorih pa potekata razmnoževanje okrasnih rastlin in pridelava lončnih rastlin (balkonske rastline, sobne cvetoče in zelene rastline) ter rastlin za rezano cvetje in dekoracijo. Proizvodi ali pridelki okrasnega vrtnarstva so lesnate in zelnate rastline, lončnice, rezano ter dekorativno cvetje in okrasna trata.
4 Vsako področje zahteva svoja znanja. Že različne sorte znotraj ene vrste imajo svoje zahteve, ki jih moramo poznati. Poleg tega lahko določeno vrsto gojimo v loncih različne velikosti in oblike, v različnem letnem obdobju in na različnih lokacijah po svetu. Tehnologija pridelave se iz leta v leto spreminja glede na nove razvojne dosežke in spoznanja. Zato mora pridelovalec dobro poznati vrsto in njene gojitvene zahteve (Šušek 2016). Gojenje okrasnih rastlin je pomembna priložnost za vrtnarje (Šušek in sod. 2012) in ima svoje pozitivne posebnosti ter prednosti. Prednosti so bile izpostavljene že leta 2012 na 17. sejmu Flora, v okviru Posveta o okrasnem vrtnarstvu, kjer se je sestala slovenska stroka s tega področja. Šušek (2012) je izpostavil, da so snovne posebnosti vrtnarske pridelave: - ne zahteva velikih pridelovalnih površin, kar omogoča dober izkoristek mikrolokacij; - je zelo intenzivna kmetijska panoga s številnimi tehnologijami; - hiter tehnološki napredek vpliva tudi na hitro spreminjanje tehnik gojenja in sortimenta; - relativno hitro se prilagaja potrebam in spremembam na tržišču; - omogoča hiter obrat kapitala; - je primerna za dopolnilno dejavnost na kmetijah; - v neurejenih tržnih razmerah in brez strokovnega vodstva lahko postane rizična dejavnost. 2.1.1 Okrasno vrtnarstvo v Sloveniji Pridelava okrasnih rastlin se je v Sloveniji pričela razvijati šele po osamosvojitvi Slovenije. Do leta 1991 je bila pridelava okrasnih rastlin in cvetja v Sloveniji omejena le na nekaj večjih družbenih podjetij, ki so v nekdanji Jugoslaviji s pridelovalci iz Dalmacije in Makedonije obvladovala takratni jugoslovanski trg. V tem obdobju je bila relativno majhna tudi potrošnja okrasnih rastlin, saj je bil trg na tem področju slabo razvit, predvsem zaradi
5 majhnega števila pridelovalcev, manjše kupne moči prebivalstva, kot tudi zaradi raznih omejitev pri uvozu. V samostojni državi se je s spodbujanjem podjetništva in z odprtjem trga pričela močno povečevati potrošnja, kar je privedlo tudi do povečevanja domače proizvodnje, ki je bila tedaj do neke mere še zaščitena z uvoznimi dajatvami. V tem časovnem obdobju se je močno povečala domača proizvodnja okrasnih rastlin na prostem, hkrati pa je bilo to obdobje, ko so domači proizvajalci največ investirali v izgradnjo in postavitev pokritih površin, rastlinjakov. Okrasno vrtnarstvo kot kmetijska panoga predstavlja diverzifikacijo kmetijske pridelave in omogoča ohranjanje manjših in srednje velikih kmetij, kar je zelo pomembno, saj je v Sloveniji kar 60 odstotkov kmetij manjših od 5 hektarjev oziroma 93 odstotkov kmetij je manjših od 15 hektarjev, te pa predstavljajo temelj kmetijske pridelave v Sloveniji, saj zavzemajo večino kmetijskega prostora. Kmetije takšnega velikostnega razreda so sposobne preživeti in se razvijati v konkurenčnih razmerah, pogoj je le intenzivna proizvodna usmerjenost. Okrasno vrtnarstvo z ohranjanjem kmetij in novimi delovnimi mesti na podeželju ohranja poseljenost, socialno ravnovesje, kulturno krajino in prinaša dobiček (Šušek 2016) 2.1.2 Statistični pregled stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji Do leta 1999 je podatke o stanju vrtnarstva zbirala ekipa cenilcev, ki so bili dodeljeni v 307 cenilnih okolišev (Zagorc in sod. 2001). Ocena cenilca o stanju vrtnarske pridelave je tako bila relativno subjektivna. Subjektivnost ter popolnoma drugačna metoda zbiranja podatkov od leta 2000 dalje onemogočata primerjavo podatkov za prejšnje desetletje. Od 2000 pa Statistični urad RS s sodelovanjem Uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva izvaja popis vrtnarstva.
6 V Preglednica 1 so zbrani podatki o številu pridelovalcev po letih za Slovenijo, ki so bili pridobljeni s popisi vrtnarstva med letoma 2000 in 2013. Statistični podatki (2003, 2006) kažejo, da je od leta 2000 do 2010 število pridelovalcev padalo. V letu 2013 pa se kaže trend povečanja števila pridelovalcev okrasnih rastlin, najbolj je naraslo število pridelovalcev večletnih in lesnatih rastlin. Preglednica 1: Število pridelovalcev okrasnih rastlin in rezanega cvetja, Slovenija (Statistični urad Republike Slovenije 2012, 2013). Število pridelovalcev po letih Vrsta pridelave 2000 2003 2006 2010 2013 Različne okrasne rastline 349 338 273 266 344 Balkonske rastline 311 306 258 188 216 Dvoletnice 290 287 229 101 108 Enoletnice 291 296 247 162 179 Sobne rastline 107 134 93 54 61 Večletne lesnate rastline 120 123 92 89 192 V letu 2000 je bila pridelava sadik okrasnih rastlin razdeljena na 33 % balkonskega cvetja, sledijo dvoletnice z 22 % in enoletnice z 19 % pridelave (grafikon 1).
7 Grafikon 1: Pridelava okrasnih rastlin v Sloveniji v letu 2000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2001). V letu 2003 je bilo največ pridelanih sadik balkonskih rastlin (29 %), sledijo dvoletnice (24 %) in enoletnice s 17 % celotne pridelave (grafikon 2). Grafikon 2: Pridelava sadik okrasnih rastlin v Sloveniji v letu 2003 (Statistični urad Republike Slovenije, 2003).
8 V letu 2006 se je pridelava sadik balkonskih rastlin še povečala v primerjavi s pridelavo sadik ostalih okrasnih rastlin. Pridelava sadik balkonskega cvetja predstavlja že 40 % celotne pridelave, sledijo dvoletnice s 26 % in enoletnice s 17 %. Pridelava enoletnic in dvoletnic skozi leta 2000 2006 ostaja konstantna. Grafikon 3: Pridelava sadik okrasnega vrtnarstva v Sloveniji v letu 2006 (Statistični urad Republike Slovenije, 2006). 2.2 Organiziranost vrtnarstva v Sloveniji Vrtnarji in cvetličarji se odločajo med registracijo podjetij, kot sta družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali samostojno podjetništvo (s. p.). Večji organizaciji, ki bdita nad podjetji ter jim nudita vsebinsko podporo v smislu izobraževanja, smernic, ozaveščanja in obveščanja, sta Kmetijsko gospodarska zbornica (KGZS) ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije vrtnarstvo (tudi okrasno vrtnarstvo) umešča med svojo vejo rastlinske pridelave. V okviru KGZS deluje kmetijska svetovalna služba, ki skrbi za prenos znanja na področju vrtnarstva. Posebno vlogo ima strokovna skupina za vrtnarstvo, ki jo sestavljajo svetovalci specialisti za vrtnarstvo ali
9 zelenjadarstvo s posameznih kmetijsko gozdarskih zavodov in predstavniki raziskovalnih institucij ter nekaterih državnih organov. Obrtna zbornica Slovenije povezuje svoje člane po dejavnostih v obliki sekcij. Na svoji spletni strani opredeljuje osnovne naloge sekcij, in sicer: spremljanje pogojev poslovanja članov in prizadevanje za njihovo izboljšanje; sodelovanje pri oblikovanju in uveljavljanju interesov članov sekcije na področju zakonodaje in pogojev poslovanja; sodelovanje pri izdelavi razvojnih usmeritev dejavnosti; prizadevanje za uveljavitev dobrih poslovnih običajev v dejavnosti ter reševanje tekoče aktualne problematike. Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev se še dodatno zavzema za področje okrasnega vrtnarstva z naslednjimi dejavnostmi: - Pridobivanje informacij o trgu okrasnih rastlin v Sloveniji - Priprava podatkov o obsegu domače proizvodnje okrasnih rastlin in njihove prodaje v Sloveniji ter primerjalnih podatkov iz držav članic EU - Priprava podatkov in izdelava študije o vplivu vstopa v EU na trg okrasnih rastlin v Sloveniji - Priprava izhodišč in izdelava normativov za parkovno vrtnarstvo - Izobraževanje, sodelovanje pri posodobitvi in izvajanju cvetličarskih in vrtnarskih programov - EU sodelovanje v združenju evropskih cvetličarskih asociacij FEUPF - Organizacija skupščine FEUPF v Sloveniji - Promocija cvetličarske in vrtnarske dejavnosti - Sodelovanje pri organiziranju specializiranega sejem Flora v Celju in sodelovanje na spomladanski vrtnarski razstavi v Arboretumu v Volčjem potoku - Priprava in izvedba letnega srečanja članov sekcije - Sprotno urejanje spletnih strani z aktualnimi vsebinami - Izvedba morebitnih dodatnih aktivnosti, če se bo zanje med letom pokazala potreba Okrasno vrtnarstvo je lahko organizirano tudi kot oblika dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sicer Ambrožič (2013) trdi, da je Slovenija ena od držav, ki ima neugodne naravne pogoje za kmetovanje. Najbolj ga otežujejo majhne in razdrobljene obdelovalne površine. Popis
10 vrtnarstva iz leta 2010 nam ponudi podatek, da je povprečna obdelovalna površina kmetij, ki se z vrtnarstvom ukvarjajo z namenom pridelave za prodajo, okoli 10 ha in dohodki ne prinašajo dohodka, ki bi lahko predstavljal samostojno dejavnost. Po podatkih popisa kmetijstva (2010) se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja 12.517 kmetij ali 17 % vseh družinskih kmetij. Sem spada tudi ukvarjanje z aranžiranjem ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin (Ambrožič 2013). Zakon o kmetijstvu pravi, da je dopolnilna dejavnost s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki jo opravljajo na kmetiji in omogoča boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter dela družinskih članov (Kulovec in sod. 2002). Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetije, ki se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je za to ustrezno usposobljen (Zakon o kmetijstvu, 2008). Vendar pa zakon (če ne gre za specializirano ukvarjanje) ne predpisuje višje ali strokovne šole kot ustrezne usposobljenosti. Okrasno vrtnarstvo kot oblika dopolnilne dejavnosti zagotovo nudi svoje prednosti pridelovanje na lastnih površinah in dodatni zaslužek. Vendar pa, kot smo navedli na začetku, okrasne rastline (ne vse) potrebujejo strokovno usposobljenost, ki je primarni nosilci dopolnilne dejavnosti nimajo oziroma ne potrebujejo. Za maksimalni izkoristek so se torej primorani izobraževati, kar jim ponujajo združenja, kot sta KGZS ali OZS, preko sekcije cvetličarjev in vrtnarjev. 2.3 Možnost povezovanja Povezovanje je na vseh področjih, posebno še na tržnih, splošno gledano, vedno prinašalo pozitivne posledice in spremembe. Mala podjetja različnih panog še danes izgubljajo boj z velikim trgom (čeprav v mali Sloveniji) ravno zaradi nezmožnosti samooskrbe. V vrtnarskih krogih v Sloveniji je povezovanje prisotno, saj okrasni vrtnarji gojijo določeno vrsto rastlin ali le določene sorte. Povezovanje tako omogoča, da drug drugega oskrbujejo s tistimi sadikami, katere proizvajajo. Gre za materialno izmenjavo dobrin, krepi pa se dobro sodelovanje, ki prinaša pozitivno sfero. KGZS je v svojih nalogah, ki si jih je zadala v zvezi z vrtnarstvom, jasno izpostavila spodbujanje povezovanja. Ni pa še vzpostavila mehanizmov, ki bi pohitrili povezovanje in sodelovanje okrasnih vrtnarjev.
11 Eno od možnosti povezovanja ponujajo tudi zadruge. Tukaj gre predvsem za nujnost povezovanja pridelovalcev prehrambnih izdelkov in kmetijske dejavnosti. Sliko pa bi lahko prenesli tudi za potrebe povezovanja okrasnih vrtnarjev z namenom optimizacije in izboljšanja pridelovalno-tržnih pogojev. Zadruga je po svoji vsebini interdisciplinarni pojav, ki vključuje gospodarske, sociološke, pravne in zgodovinske vidike. Zato ga je težko celovito zajeti in izčrpno opredeliti (Avsec in Žerjav 2005). Slovenski Zakon o zadrugah (ZZad) opredeljuje zadrugo na podlagi pospeševalnega namena in načina, kako se ta namen uresničuje (praviloma s sklepanjem pogodb med člani in zadrugo), ter na podlagi spremenljivega števila članov. Slovenske kmetijske zadruge (ki vključujejo tudi vrtnarje) delujejo dobro. Zadružno naročanje materialnih sredstev je tako za mala vrtnarstva ugodnejše. Za nekatere sta zadružno naročanje in maloprodaja edini kanal, po katerem pridejo do določenih sredstev ali materiala za pridelavo, vzdrževanje ali oskrbo. Kot drugod po svetu pa strokovnjaki (Avsec in Žerjav 2005) opozarjajo na problem skupne lastnine ali zastonjkarstva. Zastonjkarstvo je lahko zunanje, kadar posameznik, ki ni član zadruge, uživa koristi od delovanja zadruge, ne da bi k temu karkoli prispeval. Na primer: zadruga uspe izposlovati ugodne pogoje za prodajo kmetijskih proizvodov, ugodnejše cene pa koristijo tudi pridelovalci, ki niso člani. Zastonjkarstvo pa je lahko notranje, kadar posamezniki, na primer novosprejeti člani, v primerjavi z drugim člani ne prispevajo ustreznega deleža koristim, ki jih imajo od zadruge (Avsec in Žerjav 2005). V Sloveniji vse do leta 2010 nismo imeli posebne strokovne službe, ki bi združevala pridelovalce okrasnih rastlin, svetovala in nadzorovala pridelavo in tako skrbela za standardizirano kakovost rastlin. Šušek in sodelavci (2012) izpostavljajo pomanjkanje moči neregijske organizacije pridelovalcev, ki bi skrbele za asortiment, nabavo potrošnega materiala in prodajo pridelanih rastlin. Poleg tega sta blagovna znamka in črpanje evropskih sredstev neizkoriščena, birokratski postopki pri širjenju ali ustanavljanju vrtnarije pa zapleteni itd. Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin v Sloveniji je začelo z delovanjem novembra 2010, dve leti kasneje se je predstavilo mednarodnemu trgu na posvetu Okrasno vrtnarstvo v slovenskem prostoru, na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer je stroko seznanilo s
12 stanjem okrasnega vrtnarstva na Slovenskem. Namen združenja je predvsem pomoč pri prenosu znanja in povezovalno-svetovalna funkcija, saj»želi biti v nenehnem stiku z vsemi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami (fakultete, srednje in višje šole) z namenom zbiranja in širjenja novih znanj ter organizacije različnih znanstveno-strokovnih srečanj s področja okrasnih rastlin. Združenje bo delovalo tudi v sodelovanju z arhitekti in krajinskimi arhitekti«(šušek in sod. 2012). 2.4 Izhodišča in cilji povezovanja 2.4.1 Izhodišča povezovanja - Okrasno vrtnarstvo je bilo v obdobju 1991 2003 panoga, ki je pridobivala na pomenu Razvoj okrasnega vrtnarstva je od samostojne Slovenije naprej doživel hiter razcvet. Prednosti začetka ukvarjanja z vrtnarstvom so bile, da imamo na razpolago mnogo naravnih dejavnikov, ki omogočajo hiter začetek, prav tako je to čas, ko se je razvijalo slovensko gospodarstvo in vrtnarstvo je bila ena izmed panog. Večina proizvajalcev se je v vrtnarstvo preusmerila s klasičnih kmetij, iz česar so nastala mala in srednje velika družinska podjetja, ki so predstavljala znaten delež v ekonomski rasti in kreiranju novih delovnih mest na podeželju. - Okrasno vrtnarstvo kot pomembna kmetijska dejavnost Pridelovanje okrasnih rastlin v naši državi ni nikoli bilo obravnavano kot pomembna kmetijska dejavnost. Vedno je bilo zapostavljeno in prepuščeno stihiji in individualizmu. Zaradi tega na področju okrasnega vrtnarstva nimamo strokovne svetovalne službe, ki bi lahko svetovala in nadzorovala pridelavo in tako skrbela za standardizirano kvaliteto rastlin. Manjkajo močne regijske organizacije pridelovalcev, ki bi skrbele za sortiment, nabavo potrošnega materiala in prodajo pridelanih rastlin, blagovno znamko in črpanje
13 evropskih sredstev. Zapleteni so birokratski postopki pri širjenju ali ustanavljanju vrtnarije. Šolstvo je dobro organizirano do neke stopnje in skrbi za osnovno vrtnarsko izobrazbo. Izobraženost slovenskih vrtnarjev je na izredno nizki stopnji. Samo 8 % okrasnih vrtnarjev ima visokošolsko ali višjo izobrazbo (Statistični urad Republike Slovenije 2000). - Slovenija se lahko ponaša z zelo pestro avtohtono floro Geografska lega in naravne danosti nam omogočajo konkurenčno pridelavo okrasnih rastlin in rezanega cvetja, kar dokazujejo posamezni vrtnarji. S partnerskim odnosom med pridelovalci bi se dalo znižati stroške in razdeliti bremena ter omogočiti skupno nastopanje na tujih trgih. Na slovenski trg je potrebno ponuditi v Sloveniji pridelane kvalitetne rastline, ki bodo pri kupcu zanesljivo rasle naprej. Gojenje avtohtonih rastlinskih vrst, ki so zanimive z vidika pridelave okrasnih rastlin (npr.: črni teloh, gozdne ciklame, močvirski tulipani, žafrani idr.), lahko predstavlja pomembno prodajno nišo. Z žlahtnjenjem teh vrst bi si zagotovili pomembno prednost pred pridelovalci v drugih državah. V Sloveniji pridelovanje avtohtonih rastlinskih vrst ni razširjeno, čeprav je Slovenija uvrščena na prvo mesto v širšem evropskem prostoru po številu rastlinskih vrst. - Vstop v EU je povzročil velike strukturne spremembe Z vstopom Slovenije v EU so se odpravile uvozne dajatve in slovenski pridelovalci so se soočili z mnogo višjo konkurenčno sposobnostjo podjetij vrtnarij držav članic. Poročilo Mednarodne zveze hortikulturnih pridelovalcev omenja, da je vstop v EU novim članicam povzročil velike strukturne spremembe, ker se domača pridelava ni bila sposobna upreti tujemu blagu (Šiftar 2003). V Sloveniji se je v obdobju 2003 2006 (Statistični urad Republike Slovenije) število pridelovalcev okrasnih rastlin zmanjšalo za 15 %. Pojavlja se problem konkurenčnosti slovenskih pridelovalcev zaradi njihove majhnosti in neorganiziranosti. 2.4.2 Cilji povezovanja
14 - Uresničevanje poslovnih interesov na področju vrtnarstva Samostojni nastop na trgu za manjše vrtnarje je težji, nabava materialov dražja in tako težje konkurira večjim vrtnarjem v Sloveniji. Prihod večjih evropskih diskontov v Slovenijo pa je to konkurenčnost še povečal. Skupni nastop vrtnarjev bi lahko izboljšal njihove poslovne rezultate in omogočil bolj konkurenčen nastop na trgu. - Izobraževanje in širjenje stroke Glede na novosti in spremembe v pridelavi, zaščiti okrasnih rastlin je nenehno izobraževanje in pridobivanje znanja nujno potrebno. V kolikor bi se povezali v strokovno združenje, bi bilo pridobivanje znanja, novih informacij in izkušenj lažje. - Utrjevanje ugleda vrtnarstva S skupnim pristopom k pridelavi, prodaji in predstavitvi na trgu bi se verjetno izboljšal kriterij kvalitete, prepoznavnost sadik in spoštovanje do sadik, vzgojenih v Sloveniji. - Uveljavljanje poslovnih pravil Z vstopom v obliko združenja bi se vsak vrtnar zavezal, da bo spoštoval poslovna pravila, tako na trgu odpadejo nepotrebna trenja in dumping poceni prodaja na tujem trgu (Marceau 1994). - Pospeševanje tržnosti in ustrezne donosnosti Z združenim nastopom bi lahko znižali strošek nabave reprodukcijskega materiala, znižali stroške pridelave in dosegali boljšo lastno ceno izdelkov, s skupno promocijo pa povečali prodajo.
15 - Pospeševanje razvoja dejavnosti Dejavnost se lahko razvija, v kolikor imamo dovolj sredstev in če izboljšamo pogoje nabave, pogoje boljše prodaje, so tudi sredstva za razvoj dejavnosti lažje dosegljiva. - Dosegljivost sredstev na razpisih Skupni pristop in večji poslovni subjekt bi močno izboljšala možnost sodelovanja na različnih razpisih in možnost pridobivanja sredstev tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji.
16 3 METODE DELA Za metodo raziskovanja smo izbrali metodo anketiranja. Pred tem smo glede na teoretično ozadje s pomočjo SWOT analize predstavili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, katere bomo primerjali z analizo anketnega vprašalnika, ter ugotovitve povzeli v zadnjem delu naloge. 3.1 SWOT analiza povezovanja slovenskih okrasnih vrtnarjev Za opisno analizo možnosti povezovanja smo uporabili SWOT analizo, imenovano tudi celovita analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti (preglednica 2). Preglednica 2: SWOT analiza PREDNOSTI Sekcija vrtnarjev in cvetličarjev Spodbuda s strani KZS Združenje okrasnih vrtnarjev Slovenije Majhnost Raznolikost PRILOŽNOSTI Razvoj dejavnosti Iskanje tržno zanimivih projektov Okrepitev upravljavske in marketinške strukture članic Razvijanje informacijskih sistemov za potrebe članic Vključevanje v turistične projekte (sodelovanje s krajinskimi arhitekti in skupnostmi pri izvajanju projekta»moja dežela lepa in gostoljubna«) Vključevanje v evropsko mrežo vrtnarjev Izdelava vodnika po slovenskih drevesnicah SLABOSTI Neurejena zakonodaja Nespoznavnost Razpršena dejavnost Povezovanje v različna združenja drugih vrst kmetijstva (vinogradništvo, sadjarstvo) Izobrazba NEVARNOSTI Nepoznavanje izvedbene zakonodaje Neaktivnost MKGP in KGZS in potiskanje drevesničarstva in vrtnarstva na stranski tir v primerjavi z ostalimi kmetijskimi panogami Neaktivnost pri povezovanju slovenskih vrtnarjev posameznikov Pomanjkljiva izobraženost Zastonjkarstvo
17 Bistvo take celovite ocene sta analiza in vrednotenje preteklih, sedanjih in v prihodnost usmerjenih podatkov in informacij, ki dajeta temelj za sam proces strateškega planiranja v ožjem pomenu besede. Objektivno oceno razmer smo ocenili s pomočjo analizirane literature in z analizo rezultatov opravljene ankete. 3.2 Anketni list in potek anketiranja Osnova za pristop k anketi je bil vprašalnik, ki je bil uporabljen tudi v Popisu okrasnega vrtnarstva 2003, ki ga je izvedel Statistični urad Republike Slovenije. Vzorec zajema pridelovalce okrasnih rastlin iz Podravske in Savinjske regije, kar nam zagotavlja enakomerno razpršenost pridelovalcev in reprezentativnost podatkov. Anketa je bila izvedena na srečanju pridelovalcev okrasnih rastlin v Ljubljani. Anketni list je sestavljen iz štirih poglavij in 26 vprašanj. Pri pripravi ankete smo se trudili, da bi bila vprašanja kratka, jedrnata in razumljiva. Anketa je bila natisnjena, anketiranci so jo izpolnjevali pisno. Vsakemu pridelovalcu smo razložili, kaj je namen ankete in raziskave. Za potrebe širšega vzorca smo nekaj pridelovalcev obiskali na sedežu podjetja in jih prosili, da izpolnijo vprašalnik. Z izvajanjem ankete smo pričeli novembra 2003 in jo končali konec decembra, tako da se tudi rezultati odražajo na razmere v tistem času. V prvem poglavju povprašamo po proizvodnih možnostih. V drugem poglavju so obdelana vprašanja o nabavi osnovnih sredstev. Tretje poglavje zajema vprašanja o prodaji, promociji, tržnih viških itd. V četrtem poglavju smo poskušali izvedeti, kako so se vrtnarji pripravljeni združevati v organizirana tržna in/ali strokovna združenja. Zbrane podatke smo s pomočjo računalniškega programa statistično obdelali in rezultate grafično prikazali. Z grafičnim prikazom ter razlago smo se osredotočili na tista vprašanja, ki so raziskovala polemike, ki smo jih predhodno opredelili v teoretičnem delu naloge.
18 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Analiza proizvodnih možnosti V anketo vključene vrtnarje smo s prvim vprašanjem razvrstili po številu pridelanih sadik. Med anketiranimi je bilo največ pridelovalcev s kapaciteto pridelave do 200 000 sadik (grafikon 4). Grafikon 4: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na število pridelanih sadik. Pri analizi pridelovalnih površin smo ugotovili, da ima večina vrtnarjev, ki imajo nad 400 m 2 nepokritih površin, tudi več kot 400 m 2 pokritih površin (grafikon 5). Ugotavljali smo tudi, kakšen odstotek sadik se proda za nadaljnjo vzgojo. V odgovorih, ki smo jih zbrali, smo ugotovili, da 23,3 % anketiranih okrasnih vrtnarjev proda do 20 % (od celotne proizvodnje) sadik za nadaljnjo vzgojo.
19 Grafikon 5: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na velikost in vrsto pridelovalne površine. Pri analizi strukture sadik, ki jih pridelovalci prodajo končnemu kupcu, smo sadike razdelili glede na skupino okrasnih rastlin. Odstotek prodaje končnemu kupcu prikazuje grafikon 6. Največ vprašanih pridelovalcev okrasnih rastlin končnemu kupcu prodaja večletne in lesnate rastline ter balkonsko cvetje. Iz rezultatov je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo večje število okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo z večletnimi in lesnatimi rastlinami.
20 Grafikon 6: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na prodajo sadik okrasnih rastlin končnemu kupcu. 4.2 Analiza nabave osnovnih sredstev V drugem delu ankete smo zbirali podatke, s katerimi smo opredelili način pridelave anketiranega pridelovalca. Dobro poznavanje našega vzorca namreč pripomore k boljši interpretaciji ter razumevanju podatkov. Ugotovili smo, da večina vprašanih kot vodni vir uporablja vodovod, sledi vir iz podtalnice. Pokrite površine ali rastlinjake ogrevajo v 56 % s kurilnim oljem. Sledijo zemeljski plin ter les in drva. Pri analizi izvora sadik smo ugotovili, da 58 % vprašanih okrasnih vrtnarjev sadike pridela v lastni proizvodnji, 42 % pa sadike za nadaljnjo vzgojo kupi (grafikon 7). Grafikon 7: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na izvor sadik, ki se uporabljajo za nadaljnjo vzgojo. Substrati, ki jih anketirani okrasni vrtnarji uporabljajo pri svoji proizvodnji, so v 58 % kupljeni, že pripravljeni, pakirani v vrečah. Substrat si sami pripravijo le 26 % vprašanih okrasnih vrtnarjev, 16 % pa jih substrate kupi pripravljene v razsutem stanju.
21 Grafikon 8: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na vrsto substrata, ki ga uporabljajo pri pridelavi. 4.3 Analiza prodaje okrasnih rastlin V tretjem delu vprašalnika smo analizirali način prodaje. Z dobljenimi rezultati bomo lažje opredelili in na raziskovalno vprašanje navezali naše ugotovitve glede stališča o povezovanju okrasnih vrtnarjev, katera smo preverjali v zadnjem poglavju. Več kot polovica (63 %) vprašanih svoje sadike prodaja direktno na trg (grafikon 9). Grafikon 9: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načina prodaje pridelanih sadik.
22 Grosistično prodaja 35 % vprašanih vrtnarjev (gre za prodajo med vrtnarji ali večjim trgovskim centrom). Le ena vrtnarija, ki je sodelovala v raziskavi, sadike prodaja preko zadruge ali združenja. Pri analizi tržnih viškov smo ugotovili, da 39 % vprašanih okrasnih vrtnarjev ocenjuje svoj tržni višek v 1 2,5 % vseh sadik od skupne proizvodnje, kar 31 % pa jih je odgovorilo, da je njihov tržni višek večji kot 5 % sadik skupne proizvodnje (grafikon 10). Grafikon 10: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede tržnih viškov pridelanih okrasnih rastlin. Velika večina, 80 % vprašanih, skrbi za promocijo na različne načine. Največji odstotek vprašanih (33 %) promovira svoje sadike preko medijev, sledi promocija s predstavitvijo na sejmih in promocija ob dnevu odprtih vrat. Le manjši odstotek svoje sadike promovira s pomočjo pokroviteljstva (grafikon 11).
23 Grafikon 11: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načinov promocije, ki se jih poslužujejo. Večina na promocijah nastopa samostojno, le manjši delež anketiranih se odloči za skupno promocijo. Del vrednosti proizvodnje, ki ga anketirani namenjajo v promocijo, je 0 10 % pri 77 % vprašanih, 4 % pa je tistih, ki v promocijo vložijo 20 30 % proizvodnje (grafikon 12). Grafikon 12: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na delež vrednosti proizvodnje, vložene v promocijo.
24 Večina, kar 93% vprašanih, bi bila pripravljena sodelovati pri skupnem trženju in promociji v Sloveniji pridelanih sadik okrasnih rastlin (grafikon 13). Ozirajoč se na podatke, ki smo jih pridobili s vprašalnikom, lahko sklepamo, da bi bili vsi vprašani, ki trenutno v promocijo vložijo do 10 % svojega zaslužka, pripravljeni sodelovati pri skupnem trženju in promociji v Sloveniji pridelanih sadik okrasnih rastlin. Grafikon 13: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost sodelovanja pri skupnem trženju in promociji. 4.4 Analiza vključevanja v organizacije pridelovalcev in poslovna združenja V zadnjem, četrtem delu vprašalnika smo ugotavljali njihovo vključenost v katerokoli združenje v Sloveniji in kako so zadovoljni z ugodnostmi. Ugotovili smo, da je 59 % vprašanih že vključenih v obliko združenja, vendar so z ugodnostmi, ki jih le-to ponuja, le polovično zadovoljni. Pri anketnem vprašanju, v katero obliko združenja tržno ali strokovno bi se bili pripravljeni vključiti, smo dobili odgovor, da so približno enako naklonjeni vključitvi v tržno ali strokovno združenje (grafikon 14). Delež tistih, ki se niso pripravljeni vključiti v nobeno združenje, je le 9 %.
25 Grafikon 14: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na obliko združenja, v katero bi se bili pripravljeni vključiti. Velika večina (95 % vprašanih) okrasnih vrtnarjev bi se vključila v tržno združenje, kar kaže na velik interes in nujno potrebo po boljši organizaciji in možnosti povezovanja (grafikon 15). Grafikon 15: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede vključitve v tržno združenje. Z analizo odgovorov ugotavljamo, da so v približno istem odstotku naklonjeni skupni nabavi potrošnega reprodukcijskega materiala preko tržnega združenja.
26 Grafikon 16: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede pripravljenosti na skupno nabavo reprodukcijskega materiala preko združenja. Kar 96 % vprašanih okrasnih vrtnarjev želi izmenjati znanje, izkušnje in deliti informacije znotraj združenja (grafikon 17). Tako velik odstotek kaže na veliko potrebo po izmenjavi mnenj in informacij. Grafikon 17: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost izmenjave mnenj in izkušenj.
27 S trenutnim stanjem okrasnega vrtnarstva v Sloveniji ni bilo zadovoljnih kar 93 % vprašanih. Razlogov in dejavnikov je več, mnogi so zelo subjektivni. Eden od njih je zagotovo nizek finančni doprinos ali zaslužek. Pridelovalce smo povprašali, kaj bi po njihovem mnenju pripomoglo k izboljšanju. V odgovor smo jim ponudili štiri pripravljene odgovore. 37 % jih je odgovorilo, da bi združevanje odločilno vplivalo na boljše finančne rezultate pri pridelavi sadik. 31 % vprašanih meni, da bi zmanjšali pridelovalne stroške in tako vplivali na boljši finančni rezultat, 17 % jih meni, da to dosežemo z ugodno cenovno politiko in 15 % z večjim vlaganjem v promocijo (grafikon 17). Grafikon 18: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na predvidene dejavnike za izboljšanje stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji. V zadnjem vprašanju smo dobili odgovor na našo hipotezo, da je združevanje nujno potrebno. Kar 93 % vprašanih je odgovorilo pritrdilno, da je v Sloveniji potrebno ustanoviti specializirano vrtnarsko združenje in zagotoviti čim boljše pogoje skupnih nabav, promocije in izmenjave znanja, mnenj in izkušenj med povezanimi vrtnarji.
28 Grafikon 19: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na potrebo po ustanovitvi združenja pridelovalcev.
29 5 SKLEP V letu 2003 smo na srečanju pridelovalcev okrasnih rastlin izvedli anketo. Osnova za pristop k anketi je bil vprašalnik, ki je bil uporabljen v Popisu okrasnega vrtnarstva 2003, ki ga je izvedel Statistični urad Slovenije. V vzorcu je zajetih 30 okrasnih vrtnarjev iz območja Podravske in Savinjske regije. Poleg splošnih značilnosti pridelave nas je zanimalo ali so se okrasni vrtnarji pripravljeni vključevati v organizacije pridelovalcev in poslovna združenja. V raziskavi smo predpostavili, da se okrasni vrtnarji razlikujejo po proizvodnih možnostih. Da smo lahko opredelili velikost proizvodnje, smo pridelavo razdelili po številu proizvedenih sadik. Ugotovili smo, da 73 % vprašanih pridela do 200 000 sadik na leto in pridelujejo na površini do 400m 2. 73 % prideluje na površini do 400m 2 nepokritih površin in prav tako do 400m 2 pokritih površin. Do 23,3 % vrtnarjev proda do 20 % sadik od celotne prodaje kot sadike za nadaljnjo vzgojo. Iz raziskave je razvidno, da je sodelovalo večje število okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s pridelavo večletnih okrasnih rastlin in balkonskega cvetja. 42 % anketiranih prideluje večletne in lesnate rastline, 28 % balkonsko cvetje, v približno enakih deležih sledi pridelava enoletnic, dvoletnic in manjši delež rezanega cvetja ter sobnih rastlin. Anketirane pridelovalce smo razvrstili glede na nabavo osnovnih sredstev in ugotovili, da več kot 50 % vprašanih kot vodni vir uporablja vodovod ter pokrite površine ogreva s kurilnim oljem. Substrate kupijo že pripravljene in pakirane v vrečah. V tretjem delu vprašalnika smo analizirali način prodaje in način promoviranja. Direktno na trg prodaja 63 % vprašanih, 35 % vprašanih prodaja grosistično in le 2 % preko zadruge ali združenja. Pri analizi tržnih viškov pridelanih okrasnih rastlin rezultati kažejo, da 39% vprašanih okrasnih vrtnarjev svoj tržni višek ocenjuje v 1 2,5% vseh sadik od skupne proizvodnje. Tržni višek višji od 5 % ima 31 % vprašanih. Predpostavili smo, da bi z
30 združevanjem in skupno promocijo lažje nastopali na trgu, zato smo jih povprašali o načinu promocije in ugotovili, da 33% promovira svoje sadike preko medijev, 27 % na sejmih in dnevih odprtih vrat. Na promocijah nastopajo samostojno in v promocijo vložijo do 10 % vrednosti proizvodnje. Željo po vključevanju v obliko skupnega trženja in promocije je izkazalo kar 93 % vprašanih. Raziskava, ki smo jo opravili med pridelovalci okrasnih rastlin, opozarja na potrebo po še bolj homogenem, poenotenem in aktivnejšem povezovanju, ki bi ustvarilo boljše pogoje skupnih nabav, promocije ter izmenjave znanja, mnenj in izkušenj med povezanimi vrtnarji. Predpostavili smo, da bi se okrasni vrtnarji v Sloveniji želeli povezovati in analiza odgovorov anketiranih pridelovalcev okrasnih rastlin je naša predvidevanja potrdila. Velika večina, ki bi želela vstopiti v katerokoli obliko združenja, bi bila pripravljena na skupno promocijo, skupno nabavo osnovnih sredstev in reprodukcijskega materiala. Po opravljeni anketi in raziskavi stanja lahko povzamemo, da slovenski okrasni vrtnarji lahko v slovenskem prostoru in širše dober poslovni uspeh dosežejo le združeni v strokovno in specializirano tržno združenje.
31 6 VIRI 1. Ambrožič J. 2013. Možnost razvoja kmetije Ambrožič. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Biotehniška fakulteta. 2. Avsec F, Žerjav P. 2005. Kmetijske zadruge in zadružno pravo. V: Slovenija v EU izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje, Moravske Toplice, 3. Konferenca DAES. 3. Borštnik, I. 2013. Vrtnarstvo izboljšuje kakovost človeškega življenja. (elektronski vir) http://www.lisa.si/moj-lepi-vrt/vrtnarstvo-izboljsuje-kakovost-cloveskega-zivljenja/ (2. september 2016) 4. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije. Vrtnarstvo. (elektronski vir) http:// www.kgzs.si/gv/kmetijstvo/rastlinska-pridelava/vrtnarstvoo.aspx (25. september 2010) 5. Kulovec M. in sod. 2002. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana, Kmečki glas:175. 6. Marceau, G. 1994. Anti-dumping and Anti-trust Issues in Free Trade Areas. Calrendon Press. 7. Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. Sekcije in odbori. (elektronski vir) http:// www.ozs.si/za%c4%8dlane/sekcijeinodbori.aspx (29. avgust 2016). 8. Statistični urad Republike Slovenije. Popis tržnega vrtnarstva za leto 2000 2006. (elektronski vir) http://pxweb.stat.si/pxweb/database/okolje/15_kmetijstvo_ ribistvo/04_rastlinska_pridelava/03_15124_popis_vrtnarstva_2000_2006/03_15124_po pis_vrtnarstva_2000_2006.asp (9. september 2016) 9. Statistični urad Republike Slovenije. Popis tržnega vrtnarstva za leto 2010 2013. (elektronski vir) http://pxweb.stat.si/pxweb/database/okolje/15_kmetijstvo_ ribistvo/04_rastlinska_pridelava/02_15p60_popis_vrtnarstva_2010/02_
32 15P60_popis_vrtnarstva_2010.asp (9. september 2016) 10. Stopar Metelko J. 2004. Oblikovanje s cvetjem. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 160. 11. Šiftar, Andrej. 2003. Pridelovanje okrasnih rastlin v Sloveniji in EU. V: Vrtnarstvo in drevesničarstvo pred vstopom v EU, Ljubljana: 1 13. 12. Šušek A. 2012. Stanje okrasnega vrtnarstva v Sloveniji: Power point predstavitev posveta (Interno gradivo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (4. september 2012). 13. Šušek A, Štrubej J, Osterc G. 2012. Pomen okrasnega vrtnarstva v Sloveniji. Zelena dežela: 106: 15 17. 14. Šušek A. 2016. Pridelava okrasnih rastlin: zapiski predavanj (Interno gradivo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 170 str. 15. Zagorc, B, Orešnik I. 2001. Popis vrtnarstva 2000. Rezultati raziskovanja: 765/201. 16. Zakon o kmetijstvu (Zkme-1). Ur. l. RS Št. 45-1978/2008. (elektronski vir) http://www.uradni-list.si/1/content?id=86503 (20. marec 2012).
33 7 ZAHVALA Iskrena hvala mentorju doc. dr. Andreju Šušku za napotke, pomoč in dobro voljo, s čimer ste me popeljali do zaključka diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Jerneju Turku za spodbudne in opogumljajoče besede ter strokovne napotke. Zahvala gre tudi mojim staršem, ki so mi omogočili študij in za njihovo potrpežljivost, podporo in vzpodbudo. Še posebej se iskreno zahvaljujem moji mlajši sestri Ines, ki mi je bila v zgled, vodilo in me je s svojo trdno voljo prepričala, da sem zaključila študij.
34 8 PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik SLOVENSKO OKRASNO VRTNARSTVO PO VKLJUČITVI SLOVENIJE V EU I. PROIZVODNE MOŽNOSTI 1. Število pridelanih sadik a) 0 200.000 b) 200.000 400.000 c) 400.000 600.000 d) 600.000 800.000 e) 800.000 1 000.000 f) nad 1 000.000 1. Pridelovalna površina a) pokrita m 2 b) nepokrita m 2 2. Struktura pridelave okrasnih sadik I. Prodaja sadik za nadaljnjo vzgojo (v % od celotne proizvodnje) II. Prodaja končnemu kupcu (v %) a) rezano cvetje b) sobne rastline c) balkonske rastline d) enoletnice e) dvoletnice f) večletne in lesnate rastline g) druge rastline
35 4. Način pridelovanja v zaščitenem prostoru a) Pridelava na tleh b) Pridelava na fiksnih mizah c) Pridelava na pomičnih mizah 5. Kakšna je maksimalna kapaciteta vaše vrtnarije? II. NABAVA OSNOVNIH SREDSTEV 1. Vodni vir a) vodovod b) podtalnica c) vodotoki (reke, potoki) d) deževnica e) javni namakalni sistem 2. Način ogrevanja v rastlinjakih in plastenjakih a) mazut b) kurilno olje c) zemeljski plin d) drugi plini e) termalne vode f) toplovodno ogrevanje g) električna energija h) premog i) les, drva 3. Izvor sadik (v %) a) lastna pridelava sadik b) kupljene sadike
36 4. Substrati, ki jih uporabljate, so : a) kupljeni že pripravljeni, pakirani v vrečah b) kupljeni že pripravljeni, v razsutem stanju c) pripravite sami III. PRODAJA 1. Način prodaje a) direktno na trg individualna prodaja a1) na tržnicah a2) na domu b) grosistična prodaja c) organizirana prodaja preko zadruge / združenja 2. Koliko sadik od vaše skupne proizvodnje predstavlja tržni višek a) 0 b) 1 2,5 % c) 2,5 5 % d) več kot 5 % 3. Ali promovirate vaše sadike okrasnih rastlin? a) da b) ne 4. Način promocije a) predstavitve na sejmih b) mediji c) pokroviteljstva d) dnevi odprtih vrat 5. Kako nastopate na promocijah?
37 a) samostojno b) skupaj z drugimi c) oboje 6. Kolikšen del vrednosti proizvodnje vlagate v promocijo? a) 0 10 % b) 10 20 % c) 20 30 % d) 30 40 % e) več kot 40 % 7. Ali bi bili pripravljeni sodelovati pri skupnem trženju in promociji v Sloveniji pridelanih sadik okrasnih rastlin? a) da b) ne 8. Kaj menite glede organizirane prodaje sadik okrasnih rastlin? IV. VKLJUČEVANJE V ORGANIZACIJE PRIDELOVALCEV IN POSLOVNA ZDRUŽENJA 1. Ali ste vključeni v katerokoli združenje? a) da b) ne 2. Če ste, ali ste s prednostmi in ugodnostmi, ki jih koristite preko združenja, zadovoljni? a) da b) ne
38 3. V katero obliko združenja bi se bili pripravljeni vključiti? (za tiste, ki na vpr. 1 odgovorijo z ne) a) Tržno združenje - organizacija pridelovalcev - zadruge - d. o. o. b) Strokovno združenje 4. Ali ste se pripravljeni vključiti v tržno združenje? (za tiste, ki na vpr. 1 odgovorijo z da) a) da b) ne 5. Ali bi bili pripravljeni preko tržnega ali netržnega združenja nabavljati repro material (sadike, substrate, gnojila...)? a) da b) ne 6. Ali bi v okviru združenja nabavljali energetske vire? a) da b) ne 6. Ali bi koristili informacije strokovno-svetovalne dejavnosti združenja? a) da b) ne 8. Ali ste zadovoljni s trenutno organizacijo vrtnarstva v Sloveniji? a) da b) ne
39 9. Kaj bi po vašem mnenju pri pridelavi sadik okrasnih rastlin vplivalo na boljše finančne rezultate? a) Zmanjšanje pridelovalnih stroškov b) Večja vlaganja v promocijo c) Ugodna cenovna politika d) Združevanje 10. Ali menite, da bi bilo potrebno organizirati specializirano vrtnarsko združenje na območju SV Slovenije? a) da b) ne