Opravilna št.: U-I-159/11 ECLI: ECLI:SI:USRS:2011:U.I.159.11 Akt: Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11) (ZPCP), 11. odst. in 12. odst. 102. čl. ter 2. odst. in 5. odst. 110.a čl. Izrek: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti enajstega in dvanajstega odstavka 102. člena ter drugega in petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11) se zavrže. Evidenčni stavek: Če pobuda ne vsebuje razlogov neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom, jo Ustavno sodišče zavrže. Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. Geslo: 1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa. 1.5.51.1.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Nepopolna vloga. 1.4.51.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Popolnost vloge. 1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes. 1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude. 1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja. Pravna podlaga: Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] Opomba: Dokument v PDF obliki: U-I-159-11.pdf U-I-159-11_LM Sovdat.pdf Polno besedilo: U-I-159/11-5 20. 10. 2011
S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb Merkur, d. d., Naklo, Engrotuš, d. d., Celje, Hofer trgovina, d. o. o., Lukovica, Mercator, d. d., Ljubljana, Petrol, d. d., Ljubljana, Medis, d. o. o., Ljubljana, Bauhaus, d. o. o., Ljubljana, Apollo, d. o. o., Destrnik, Salus, Ljubljana, d. d., Ljubljana, in Kemofarmacija, d. d., Ljubljana, ki jih zastopa dr. Andrej Berden, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. oktobra 2011 sklenilo: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti enajstega in dvanajstega odstavka 102. člena ter drugega in petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11) se zavrže. Obrazložitev 1. Iz naslova in predloga pobude izhaja, da pobudnice izpodbijajo v izreku navedene določbe Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2). Izpodbijane določbe so bile uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 49/11 v nadaljevanju ZPCP-2C). Vsebina navedb pobudnic v zvezi z enajstim in dvanajstim odstavkom 102. člena ZPCP-2 pa se nanaša na obveznost, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 28/10 v nadaljevanju ZPCP-2B) in ki je v spremenjenem besedilu teh določb v ZPCP-2 ni več zaslediti. Pobudnice sicer očitajo, da je zahteva po izvajanju upravne naloge odkrivanja kršitev predpisov o uporabi dovolilnic za prevoz blaga, naslovljena na osebe zasebnega prava, v nasprotju z načelom demokratičnosti iz 1. člena Ustave in s 121. členom Ustave. Pobudnice predlagajo tudi zadržanje izvrševanja "enajstega in dvanajstega odstavka ZPCP-2C", kar utemeljujejo s priloženo zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije št. 326/11 z dne 31. 5. 2011, naj Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o ZPCP-2C. 2. Pobudnice nadalje navajajo, da naj bi drugi odstavek 110.a člena ZPCP-2 z določitvijo maksimalnega 60-dnevnega roka za plačilo voznine neupravičeno posegel v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Prav tako naj bi bila izpodbijana določba v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj za prevoznike določa posebne roke za plačilo voznine v primerjavi z roki, ki jih določa Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 18/11 ZPreZP). Peti odstavek 110.a člena ZPCP-2 naj bi z določitvijo solidarne obveznosti prejemnika ali pošiljatelja blaga za plačilo voznine, čeprav ta ni naročnik po prevozni pogodbi, prav tako prekomerno posegel v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. 3. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 uradno prečiščeno besedilo v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi
odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Pobuda zatrjuje le protiustavnost obveznosti pobudnic, da carinske organe obveščajo o ugotovljenih neustreznostih ali nepravilnostih dovolilnic prevoznikov. Navedena obveznost je bila uveljavljena z ZPCP-2B, vendar naknadno črtana z ZPCP-2C. Ker pobuda torej ne vsebuje razlogov, zakaj bi bila veljavna enajsti in dvanajsti odstavek 102. člena ZPCP-2 v neskladju z Ustavo, je Ustavno sodišče njihovo pobudo v tem delu zavrglo. 4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. 5. Drugi odstavek 110.a člena ZPCP-2 opredeljuje rok za plačilo voznine. Pobudnice tej določbi očitajo protiustavni poseg v svobodno gospodarsko pobudo in kršitev načela enakosti pred zakonom. 6. Opredelitev roka za plačilo pogodbene obveznosti v zakonu sama zase ne učinkuje neposredno. Enako velja za "solidarno obveznost" pošiljatelja ali prejemnika blaga, ki ni hkrati naročnik prevoza, iz petega odstavka 110.a člena ZPCP-2. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se pobuda lahko vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Ker pravni interes ni izkazan, je Ustavno sodišče njihovo pobudo tudi v tem delu zavrglo. 7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Soglasno je sprejelo odločitev glede drugega in petega odstavka 110.a člena ZPCP-2, odločitev glede enajstega in dvanajstega odstavka 102. člena ZPCP-2 pa s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovale sodnice Korpič Horvat, Pogačar in Sovdat. Sodnica Sovdat je dala odklonilno ločeno mnenje. dr. Ernest Petrič Predsednik U-I-159/11-6 2. 11. 2011 Odklonilno ločeno mnenje sodnice mag. Jadranke Sovdat 1. Glasovala sem za zavrženje pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11 v nadaljevanju ZPCP-2), ker se strinjam z razlogi iz 6. točke obrazložitve sklepa, da glede teh določb pobudnice ne izkazujejo pravnega interesa. Glasovala pa sem proti zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti enajstega in dvanajstega odstavka 102.
člena ZPCP-2, ker se ne morem strinjati z razlogi, ki jih je Ustavno sodišče navedlo v 3. točki obrazložitve sklepa. V njej je pripisalo, da "zatrjuje le protiustavnost obveznosti pobudnic, da carinske organe obveščajo o ugotovljenih neustreznostih ali nepravilnostih dovolilnic prevoznikov." Ker ZPCP-2 po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 49/11 v nadaljevanju ZPCP-2C) te obveznosti pobudnic ne vsebuje več, je večina ugotovila, da je pobuda nepopolna in jo je kot takšno zavrgla. 2. Po enajstem odstavku 102. člena ZPCP-2 so pobudnice dolžne "pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveriti, če izdana bilateralna dovolilnica, ki jo potrebujejo tuji prevozniki, še ni bila uporabljena, oziroma, če se CEMT dovolilnica ustrezno uporablja." Po dvanajstem odstavku tega člena ZPCP-2 pa morajo "preverjeno dovolilnico v skladu z enajstim odstavkom tega člena na zadnji strani dovolilnice označiti kot uporabljeno tako, da navedejo, ali gre za nalaganje ali razlaganje, datum, se podpišejo in odtisnejo žig ter jo fotokopirajo. CEMT dovolilnice se po preverjanju samo fotokopirajo. Kopije dovolilnic, ki so jih evidentirale[,] so dolžne hraniti dve leti po preteku leta, v katerem je bilo opravljeno preverjanje in evidentiranje." Veljavni ZPCP-2 torej res ne vsebuje obveznosti, po kateri bi morale pobudnice v primeru, da ugotovijo neustreznost dovolilnice, obvestiti pristojni carinski organ. Ta obveznost je z uveljavitvijo ZPCP-2C prenehala. To, da pobudnice trdijo, da jo ZPCB-2 vsebuje, pri čemer izrecno navajajo, da izpodbijajo ta zakon v besedilu, kot velja vključno z zadnjo novelo (Uradni list RS, št. 49/11), in zatrjujejo njegovo protiustavnost z vidika 121. člena Ustave (javno pooblastilo), seveda ne pomeni, da je njihova pobuda v tem delu nepopolna. To pomeni, da je njihovo zatrjevanje protiustavnosti v tem delu očitno neutemeljeno, ker trdijo, da v zakonu, ki ga izpodbijajo, piše nekaj, kar v njem v resnici ne piše. Že zato pobude v tem delu ni mogoče zavreči. 3. Poleg navedenega razloga, zakaj v tem primeru pobudi ni mogoče očitati, da je nepopolna, pa obstaja še drugi razlog. Po mojem mnenju se pobudnice namreč upirajo tudi temu, da jim zakon sploh nalaga potrjevanje dovolilnic (dolžne so jo označiti kot uporabljeno z ustreznimi oznakami in jo fotokopirano hraniti, CEMT dovolilnico pa le fotokopirati in jo določen čas hraniti). Tudi to naj bi bilo sestavni del upravnega nadzora. Vprašanje je sicer, ali imajo v tem delu pobudnice prav, ali gre sploh za izvrševanje javnega pooblastila ali pa s tem Zakon le predpisuje pogoje njihovega poslovanja, kar bi pomenilo, da so morebiti tudi v tem delu njihove trditve o protiustavnosti z vidika 121. člena Ustave očitno neutemeljene. Vendar je to že stvar vsebinskega odgovora na vprašanje, ne pa stvar tega, ali je pobuda, ki v resnici vsebuje navedbo členov predpisa, ki se z njo izpodbijajo, navedbo številke Uradnega lista, v katerem je izpodbijani predpis objavljen, in navedbo razlogov protiustavnosti (drugi odstavek 24. člena v zvezi s prvo do tretjo alinejo prvega odstavka 24. člena ZUstS), popolna. Pobuda je v tem delu torej lahko bodisi očitno neutemeljena bodisi utemeljena, o čemer se Ustavno sodišče ni izrekalo. Nikakor pa ji ni mogoče očitati, da je nepopolna. Zato z zavrženjem glede enajstega in dvanajstega odstavka 102. člena ZPCP-2C nisem mogla soglašati. mag. Jadranka Sovdat Sodnica Vrsta zadeve: ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov Vrsta akta: zakon Vlagatelj: družba Merkur, d. d., Naklo, in drugi
Datum vloge: 27. 7. 2011 Datum odločitve: 20. 10. 2011 Vrsta odločitve: sklep Vrsta rešitve: zavrženje Objava: Dokument: US29606