2

REPUBLIKA SLOVENIJA LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE Izdatki za varstvo okolja (OKI) ZA LETO 2006 Poročilo pripravila: Danica Bizjak in Boro Nikić Datum: oktober 2008 1/9

Kazalo 0 Osnovni podatki... 3 1 Ustreznost statističnih konceptov... 4 1.1 Delež manjkajočih statistik... 4 2 Točnost ocen... 4 2.1 Vzorčne napake... 4 2.1.1 Vzorčna napaka... 4 2.2 Nevzorčne napake... 4 2.2.1 Napake zaradi neodgovora... 4 2.2.1.1 Stopnja odgovora enote... 4 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke... 5 2.2.1.3 Delež imputiranih podatkov... 5 2.2.2 Napake pokritja... 5 2.2.2.1 Delež nadpokritja... 5 2.2.2.2 Delež napačno razvrščenih enot... 5 2.2.3 Merske napake... 5 2.2.3.1 Delež urejanja podatkov... 5 3 Pravočasnost in točnost objave... 5 3.1 Pravočasnost objave... 5 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 5 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov... 5 3.2 Točnost objave... 6 3.2.1 Točnost prve objave... 6 4 Dostopnost in jasnost informacij... 6 4.1 Dostopnost informacij... 6 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov... 6 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov... 6 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov... 6 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov... 7 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 7 4.2.1.1 Izkazani rezultati... 7 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja... 7 5 Primerljivost statistik... 7 5.1 Časovna primerljivost... 7 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 7 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 7 5.2 Krajevna primerljivost... 8 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami Evropskega statističnega sistema... 8 5.3 Desezoniranje... 8 6 Skladnost... 8 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 8 6.1.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 8 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 8 6.2.1 Referenčno raziskovanje... 8 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki... 8 7 Stroški in obremenitve... 9 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada... 9 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot... 9 2/9

0 Osnovni podatki Kratek opis raziskovanja Na podlagi statističnega raziskovanja o izdatkih za varstvo okolja (OKI) zbiramo podatke o dejanskih bruto investicijah v osnovna sredstva, ki so namenjena varstvu okolja in njihovih virih pri neposrednih investitorjih (družbah, podjetjih in organizacijah), tekočih izdatkih v zvezi z varstvom okolja ter prihodkih od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Ocena bruto investicij za varstvo okolja izraža ozaveščenost in zmožnost družb, podjetij in organizacij v posamezni panogi dejavnosti v zvezi z varovanjem okolja. Investicije za varstvo okolja so del vseh bruto investicij, ki so ena od postavk za izračun bruto domačega proizvoda po izdatkovni metodi, podatki pa se uporabljajo tudi za spremljanje investicijske dejavnosti v statistiki o poslovanju podjetij (strukturna statistika podjetij). Podatki o tekočih izdatkih v zvezi z okoljem nam povedo, koliko imajo poročevalske enote (družbe, podjetja in organizacije) tekočih izdatkov, nastalih v svoji enoti (tekoči izdatki v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem naprav za varstvo okolja, plačilo zaposlenih, ki so zadolženi za varstvo okolja, in plačilo izobraževanja v zvezi z varstvom okolja), ter koliko tekočih izdatkov poravnavajo na račun drugih (plačilo storitev v zvezi z varstvom okolja, plačilo monitoringov in drugo). Podatki o prihodkih v zvezi z varstvom okolja pa nam povedo, koliko prihodkov dobijo poročevalske enote od nudenja uslug varstva okolja, koliko prihodkov dobijo od prodaje stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja, in koliko imajo prihranka zaradi lastne uporabe stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Enota opazovanja Enote statističnega opazovanja so zbrane z vzorcem, pri katerem sodijo v vzorčni okvir družbe, podjetja in organizacije, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije in zaposlujejo 20 in več zaposlenih (enote, zajete z raziskovanjem Letno poročilo o investicijah v osnovna sredstva INV-1). Prag opazovanja smo določili za posamezene panoge dejavnosti različno, in to s predpostavko, kako velike so enote, ki imajo vpliv na skupne izdatke za varstvo okolja v posamezni panogi dejavnosti. Zajetje Osnova za sestavo vzorčnega okvira za raziskovanje je seznam enot iz raziskovanja INV-1, kateremu smo izločili enote dvomestnih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2002: 37 - reciklaža, 41 zbiranje, čiščenje in distribucija vode in 90 dejavnosti javne higiene. Vzorčni načrt je stratificiran, startumi so določeni glede na dvomestno dejavnost in velikostne razrede. Pri vsaki dvomestni dejavnosti sta določena dva velikostna razreda glede na število zaposlenih. Pri panogah dejavnosti 01 40 so v prvi velikostni razred vključene enote z več kot 50 zaposlenimi osebami, v panogah dejavnosti 80 in 85 so v prvi velikostni razred izbrane enote z več kot 150 enotami in v panogah ostalih dejavnosti enote z več kot 100 zaposlenimi osebami. Enote prvega velikostnega razreda so bile izbrane z gotovostjo, med enotami drugega velikostnega razreda je bil izbran slučajen vzorec z uporabo proporcionalne alokacije z dodatkom, da v startumih z manj kot 11 enotami izberemo vse enote v vzorec. Izbor enot je sistematičen, z implicitno alokacijo glede na na petmestno dejavnost. Za leto 2006 je bilo tako v vzorčnem okvirju določenih 5022 enot v področjih dejavnosti od A (Kmetijstvo, lov, gozdarstvo) do O (Druge javne skupne in osebne storitve). V vzorec pa je bilo z upoštevanjem praga opazovanja pri posameznih panogah dejavnosti zajeto 1995 enot. 3/9

Ključne spremenljivke Pri raziskovanju o izdatkih za varstvo okolja so ključne spremenljivke: - investicije za varstvo okolja na koncu proizvodnega procesa - investicije za varstvo okolja med proizvodnim procesom - tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so nastali v poročevalski enoti - tekoči izdatki za varstvo okolja plačani drugim - prihodki od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Ključne statistike Ključne statistike pri raziskovanju o izdatkih za varstvo okolja so: - struktura investicij za varstvo okolja na koncu proizvodnega procesa po okoljskem namenu in viru financiranja - struktura investicij za varstvo okolja med proizvodnim procesom po okoljskem namenu in viru financiranja - struktura tekočih izdatkov za varstvo okolja, ki so nastali v poročevalski enoti po okoljskem namenu - struktura tekočih izdatkov za varstvo okolja, plačanih drugim po okoljskem namenu - struktura prihodkov od aktivnosti varstva okolja po okoljskem namenu. Vprašalnik Vprašalnik je za leto 2007 dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/doc/vsebina/okolje/oki-2007.pdf 1 Ustreznost statističnih konceptov 1.1 Delež manjkajočih statistik Delež manjkajočih statistik je enak 0. 2 Točnost ocen 2.1 Vzorčne napake 2.1.1 Vzorčna napaka Vzorčnih napak ne izračunavamo. 2.2 Nevzorčne napake 2.2.1 Napake zaradi neodgovora 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Skupna stopnja neodgovora enote je 39%. Poročevalske enote so razdeljene na dva velikostna razreda, in sicer so v prvem velikostnem razredu enote, ki so zajete z gotovostjo (stopnja neodgovora enote 29%); v drugem velikostnem razredu pa spremljamo enote, zajete z vzorcem (stopnja neodgovora enote 57%). 4/9

2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Pri raziskovanju OKI ne nastopa neodgovor spremenljivke, saj je zagotovljeno, da vse enote, ki odgovorijo na vprašalnik, odgovorijo na vsa vprašanja. 2.2.1.3 Delež imputiranih podatkov Pri raziskovanju OKI ne vstavljamo manjkajočih podatkov, saj za enote, ki odgovarjajo na vprašalnik poskrbimo (npr. s ponovnim klicanjem enot, ki niso odgovorila na vsa vprašanja) za odgovore na vsa vprašanja. 2.2.2 Napake pokritja 2.2.2.1 Delež nadpokritja Na nivoju celotne populacije je delež nadpokritja 0,8 %. Od skupno 5021 enot v vzorčnem okvirju jih je 40 ocenjeno kot neustreznih. 2.2.2.2 Delež napačno razvrščenih enot Podatkov o stratifikacijskih spremenljivkah (dejavnost, zaposleni) podjetij iz vzorca ne zbiramo z vprašalnikom, zato deleža napačno razvrščenih enot ne moremo izračunati. 2.2.3 Merske napake 2.2.3.1 Delež urejanja podatkov Od 10 % do 15 % poročevalskim enotam nudimo pomoč že v fazi prvotnega izpolnjevanja podatkov. Ker zaenkrat še nimamo vzpostavljenega sistema točnega evidentiranja števila ponovno kontaktiranih enot po vnosu podatkov ter po teh kontaktih popravljenih podatkov, lahko naredimo le grobo oceno. Ocenjujemo, da se delež enot, za katere je potrebno podatke ponovno preveriti, giblje nekaj nad petimi odstotki vnešenih vprašalnikov. Po preverjanju pa podatek popravimo približno v 4 odstotkih. 3 Pravočasnost in točnost objave 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Tabela 3.1.: Pravočasnost prve objave Referenčno obdobje 2006 Objavljeno 18. 07. 2008 Razlika količina dni T+565 Opombe: Pravočasnost prve objave rezultatov raziskovanja je določena kot razlika med datumom prve objave in koncem referenčnega obdobja. Podani so v obliki T+x, kjer je T konec referenčnega obdobja, x pa število dni. 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Podatki, objavljeni s prvo objavo, so tudi končni podatki, istočasno so bili objavljeni tudi podatki v podatkovni bazi SI-STAT. 5/9

3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Tabela 3.2.: Točnost prve objave Referenčno obdobje 2006 Najava 18. 07. 2008 Objavljeno 18. 07. 2008 Razlika količina dni 0 4 Dostopnost in jasnost informacij 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Tabela 4.1: Kanali izkazovanja Zap.št. Kanal 1 Spletna objava DA 2 Ad hoc pripravljeni podatki za uporabnike po njihovi specifikaciji DA 3 Digitalni mediji (podatki na disketah, CD-ju...) DA 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije DA 8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov ) DA 9 Statistično zaščiteni mikro-podatki DA 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov Delež uporabljenih kanalov je bil 77,7 %. Uporabljeno 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Tabela 4.2: Načini izkazovanja Zap.št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE 1.3 Baze dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT PC AXIS) DA 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij NE 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki DA 2.2 Telefonsko posredovanje DA 3.1 CD, diskete, diski, NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki predstavljeni na novinarski konferenci NE 6.1 Letopis DA 6/9

6.2 Slovenija v številkah DA 6.3 Pomembnejši statistični podatki DA 7.1 Prva statistična objava NE 7.2 Statistične informacije NE 7.3 Rezultati raziskovanj NE 7.4 Posebne (npr.pregled prometnih gibanj) ter priložnostne publikacije ( npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) NE 7.5 Publikacije Eurostata NE 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF, DA 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu NE 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom DA 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov Delež uporabljenih načinov izkazovanja je bil 43,5 %. 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1.1 Izkazani rezultati Rezultati raziskovanja so prikazani v oblik absolutnih številk, izraženih v mio SIT. Poleg tabelarnega pregleda so podatki izkazani tudi v grafih. 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja Rezultati raziskovanj so na nivoju Slovenije prikazani po dejavnostih SKD do ravni skupin in po okoljskih namenih. 5 Primerljivost statistik 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Raziskovanje o izdatkih za varstvo okolja - OKI je leta 2002 postalo redno raziskovanje SURS-a. Primerljivost časovne vrste je po uvedbi rednega raziskovanja naslednja: Leta 2001: za neodgovore smo izvedli preračun na celotno populacijo z razmernostno cenilko, in sicer tako, da smo uporabili amortizacijo osnovnih sredstev iz zaključnih računov poročevalskih enot oz. število zaposlenih. Leta 2002: podatki spremljani na 193 občin Leto 2003: zaradi drugačnega zajema smo izločili zbiranje podatkov pri izvajalcih služb varstva okolja (raziskovanje OKI-S). Za neodgovore pa smo izvedli preračun na celotno populacijo z razmernostno cenilko, in sicer tako, da smo uporabili podatkovno bazo o davku na dodano vrednost Davčne uprave Republike Slovenije, in ne amortizacijo osnovnih sredstev iz zaključnih računov, oz. število zaposlenih. Podatki spremljani na 194 občin. Leta 2004 so enote statističnega opazovanja družbe, podjetja in organizacije z 20 in več zaposlenimi, za neodgovore pa smo izvedli preračun na celotno populacijo z 7/9

razmernostno cenilko, in sicer tako, da smo uporabili podatkovno bazo o davku na dodano vrednost Davčne uprave Republike Slovenije oz. število zaposlenih. 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Pri prelomih v časovnih vrstah je prišlo do sprememb, in sicer predvsem leta 2001, ko smo uvedli spremljanje podatkov po evropski metodologiji in uteževanje neodgovorov z razmernostno cenilko. Leta 2004 smo prag zaposlenih zvišali na 20. Čeprav je bila metoda vzorčenja spremenjena, so bile v raziskovanje zajete enote, ki imajo na področju izdatkov za varstvo okolja največji delež, zato preračunov za nazaj nismo delali. 5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema Podatke o izdatkih za varstvo okolja zbira SURS, tako kot večina evropskih držav, s posebnim letnim raziskovanjem, po enotni evropski metodologiji (Environmental expenditure statistics: Industry data collection handbook, EC 2005), s poudarkom na industrijskem sektorju. 5.3 Desezoniranje Rezultati se ne desezonirajo. 6 Skladnost 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki 6.1.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Začasnih podatkov ne izkazujemo. 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja 6.2.1 Referenčno raziskovanje Vir primerjave: Letno raziskovanje o investicijah v osnovna sredstva (INV-1) Primerjane spremenljivke: investicije za varstvo okolja v deležu dejanskih bruto investicij 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Večje odstopanje od pričakovanega deleža investicij za varstvo okolja glede na celoto ustvarjenih investicij je možno v primerih, ko so imele poročevalske enote že v predhodnih letih namenjenih veliko sredstev za investicije za varstvo okolja in imajo zato v tekočem letu prikazana le sredstva za vzdrževanje le-teh, ali pa ko so v opazovanem letu na novo vzpostavljale naprave za varstvo okolja. 8/9

7 Stroški in obremenitve 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada Materialni stroški (EUR) Število porabljenih delovnih ur Stroški skupaj (EUR) 1.468,5 1.714 20.070,9 Opombe: Pri izračunu stroškov, ki jih ima urad pri izvajanju raziskovanja, smo upoštevali materialne stroške ter stroške, izvirajoče iz porabe delovnih ur delavcev urada. Pri preračunu delovnih ur v denarni znesek smo upoštevali pavšalno vrednost 11,7 EUR na delovno uro. Pri materialnih stroških pa smo upoštevali stroške papirja in tiskanja. 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot Število poročevalskih enot Letno število obrazcev na enoto Porabljeni čas za en vprašalnik (ure) Skupni porabljeni čas (ure) 1.995 1 11 21.945 Opombe: Vprašalnik OKI je zahteven zato, ker ga dobijo v izpolnjevanje pooblaščeni delavci za varstvo okolja, finančne podatke pa jim daje finančna služba enote, za katero poročajo. Ocenjujemo, da je obremenitev poročevalskih enot kar precejšnja, odvisna pa je predvsem od njene velikosti in usmerjenosti v varstvo okolja. 9/9