Evropski svet Bruselj, 20. junij 2019 (OR. en) EUCO 9/19 CO EUR 12 CONCL 5 DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: delegacije Zadeva

Podobni dokumenti
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Evropski svet Bruselj, 18. december 2015 (OR. en) EUCO 28/15 CO EUR 13 CONCL 5 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: deleg

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

AM_Ple_NonLegReport

Impact assessment Clean 0808

untitled

A4x2Ex_SL.doc

Microsoft Word - A AM MSWORD

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 460 final ANNEXES 1 to 7 PRILOGE k predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instru

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Culture Programme (2007 – 2013)

Microsoft Word - B MSWORD

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretaria

PR_INI

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Diapozitiv 1

Microsoft Word

Evropska centralna banka (ECB)

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

COM(2014)596/F1 - SL

Svet Evropske unije Bruselj, 12. junij 2019 (OR. en) 9550/19 PV CONS 27 EDUC 249 JEUN 77 CULT 87 AUDIO 81 SPORT 60 OSNUTEK ZAPISNIKA SVET EVROPSKE UNI

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 472 final ANNEXES 1 to 8 PRILOGE k Predlog uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

ENV _factsheet_bio_SL.indd

AM_Ple_LegReport

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

TA

Template SL 1

AM_Ple_NonLegReport

Trgovina za vse - Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko

CL2013R1303SL _cp 1..1

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest

SKLEP SVETA (EU) 2016/ z dne novembra o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Stabilizacijsko-pridru

AM_Ple_NonLegReport

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

PowerPointova predstavitev

Hardcover&Farde.indd

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET

Microsoft PowerPoint - Kokolj

RE_Statements

COM(2013)730/F1 - SL

ASAMBLEA PARLAMENTARIA

TA

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72

AM_Ple_NonLegReport

p

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 441 final 2018/0231 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa za enotn

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

Svet Evropske unije Bruselj, 6. oktober 2014 (OR. en) 13914/14 OJ/CRP2 34 ZAČASNI DNEVNI RED Zadeva: seja ODBORA STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. del)

2019 QA_Final SL

COM(2007)634/F1 - SL

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

UREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak


Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

Številka:

Svet Evropske unije Bruselj, 25. september 2017 (OR. en) 12507/17 OJ CRP2 32 ZAČASNI DNEVNI RED Zadeva: seja ODBORA STALNIH PREDSTAVNIKOV (2. de

TA

Plan 2019 in ocena 2018

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

Slovenska Web

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

PR_COD_1amCom

LOREM IPSUM

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

TA

Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije Poročilo pripravil: Jean-Claude Juncker v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloem

NASLOV PRISPEVKA

Microsoft Word - A AM MSWORD

Številka:

CL2013D1313SL _cp 1..1

PRILOGA 1

20. andragoški kolokvij

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

PR_INI

Conseil UE Svet Evropske unije Bruselj, 1. junij 2015 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2014/0185 (COD) PUBLIC 9366/15 LIMITE TELECOM 136 COMPET 289

PowerPoint Presentation

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

TA

PR_INI

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

SL Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI S

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Transkripcija:

Evropski svet Bruselj, 20. junij 2019 (OR. en) EUCO 9/19 CO EUR 12 CONCL 5 DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: delegacije Zadeva: Zasedanje Evropskega sveta (20. junij 2019) sklepi Pošiljamo vam sklepe, ki jih je Evropski svet sprejel na navedenem zasedanju. EUCO 9/19

I. NAEDNJI INSTITUCIONALNI CIKEL 1. Evropski svet je sprejel novo strateško agendo za Unijo za obdobje 2019 2024. O nadaljnjem ukrepanju na podlagi te agende bo razpravljal oktobra 2019. II. VEČLETNI FINANČNI OKVIR 2. Evropski svet je izrazil zadovoljstvo nad delom romunskega predsedstva in se seznanil z različnimi elementi svežnja predlogov o večletnem finančnem okviru. Pozval je finsko predsedstvo, naj nadaljujejo to delo in oblikuje pogajalski okvir. Na tej podlagi bo oktobra 2019 izmenjal mnenja, pri čemer si bo prizadeval, da bi dogovor dosegli do konca leta. III. PODNEBNE SPREMEMBE 3. Evropski svet poudarja, kako pomemben je vrh o podnebnih ukrepih, ki ga bo septembra organiziral generalni sekretar Združenih narodov, za krepitev globalnih podnebnih ukrepov v okviru uresničevanja cilja Pariškega sporazuma, med drugim s prizadevanji za zagotovitev, da se temperatura ne bi povišala za več kot 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, in pozdravlja dejavno sodelovanje držav članic in Komisije pri pripravah. 4. Po sektorskih razpravah, ki so potekale v zadnjih mesecih, Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta delo v zvezi s pogoji, spodbudami in ustreznim okvirom, ki jih je treba uvesti, da bi zagotovili prehod na podnebno nevtralno EU v skladu s Pariškim dogovorom1 in pri tem ohranili evropsko konkurenčnost, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin držav članic in spoštovanju njihove pravice, da same odločijo o svoji mešanici energijskih virov, in ob izhajanju iz že dogovorjenih ukrepov za zmanjšanje emisij do leta 2030. Evropski svet bo pred koncem leta dokončno oblikoval smernice, da bi lahko v začetku leta 2020 sprejeli dolgoročno strategijo EU ter jo predložili UNFCCC. V zvezi s tem poziva Evropsko investicijsko banko, naj okrepi svoje dejavnosti v podporo podnebnim ukrepom. 1 Velika večina držav članic meni, da bi morali podnebno nevtralnost doseči do leta 2050. EUCO 9/19 1

5. EU in njene države članice ostajajo odločene, da bodo povečale mobilizacijo mednarodnih finančnih sredstev za podnebne ukrepe iz različnih zasebnih in javnih virov ter da si bodo prizadevale za pravočasen, dobro upravljan in uspešen postopek polnjenja Zelenega podnebnega sklada. IV. DEZINFORMACIJE IN HIBRIDNE GROŽNJE 6. Evropski svet na podlagi poročila predsedstva ter prispevkov Komisije in visoke predstavnice o pridobljenih izkušnjah v zvezi z dezinformacijami ter zagotavljanjem svobodnih in poštenih volitev poziva k trajnim prizadevanjem za ozaveščanje naših demokracij glede dezinformacij ter k povečanju njihove pripravljenosti nanje in odpornosti proti njim. Pozdravlja namero Komisije, da natančno oceni izvajanje zavez, ki so jih v skladu s kodeksom ravnanja sprejele spletne platforme in drugi podpisniki. Zaradi spreminjajoče se narave groženj in vse večje nevarnosti zlonamernih motenj in spletnih manipulacij, povezanih z razvojem umetne inteligence in tehnik zbiranja podatkov, je potrebno stalno ocenjevanje in ustrezno ukrepanje. 7. EU mora poskrbeti za usklajeno odzivanje na hibridne in kibernetske grožnje ter okrepiti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi akterji. Evropski svet pozdravlja sprejetje novega okvira za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, pa tudi prizadevanja za usklajeno pripisovanje na ravni EU v okviru zbirke orodij za kibernetsko diplomacijo, da bi bolje preprečevali kibernetske napade in se odzivali nanje. Institucije EU poziva, naj skupaj z državami članicami pripravijo ukrepe za okrepitev odpornosti in izboljšanje varnostne kulture EU v zvezi s kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, ki prihajajo iz okolja zunaj EU, ter za boljšo zaščito informacijskih in komunikacijskih omrežij EU ter njenih postopkov odločanja pred raznovrstnimi zlonamernimi dejavnostmi. EUCO 9/19 2

V. ZUNANJI ODNOSI 8. Ob deseti obletnici vzhodnega partnerstva Evropski svet ponovno poudarja pomen tega strateškega partnerstva ter poziva Komisijo in visoko predstavnico, naj ocenita sedanje instrumente in ukrepe ter v prvih mescih leta 2020 pred naslednjim vrhom vzhodnega partnerstva na podlagi ustreznih posvetovanj predložita nadaljnji sklop dolgoročnih političnih ciljev. 9. Evropski svet pozdravlja miren prenos oblasti v Republiki Moldaviji ter poziva Evropsko komisijo in visoko predstavnico, naj pripravita konkretne konkretne ukrepe za podporo Republiki Moldaviji, na podlagi reform, ki jih vztrajno izvaja v skladu s sporazumom o pridružitvi oziroma poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, 10. Evropski svet poudarja, da je strateško partnerstvo EU z Afriko izredno pomembno. Odločeni smo, da ga bomo nadalje razvijali s skupnim ciljem sodelovanja pri spoprijemanju s skupnimi in globalnimi izzivi. 11. Stabilnost, varnost in blaginja držav na južni obali Sredozemlja so za EU ključnega pomena. V tem okviru sta mir in dolgoročna stabilnost v Libiji skupna prednostna naloga. EU ponovno poudarja, da podpira proces za prenehanje sovražnosti pod okriljem ZN in vključujočo politično rešitev. 12. Evropski svet pozdravlja nov zagon v odnosih med EU in Marokom ter z zanimanjem pričakuje prihodnje zasedanje pridružitvenega sveta EU-Maroko. 13. Evropski svet ponovno poziva Rusijo, naj v skladu z mednarodnim pravom brezpogojno izpusti ujete ukrajinske mornarje, vrne zasežena plovila in vsem ladjam zagotovi prost prehod skozi Kerško ožino. 14. Evropski svet je zelo zaskrbljen zaradi ruskega predsedniškega odloka z dne 24. aprila, ki omogoča poenostavljeno izdajanje potnih listov na nekaterih območjih ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, kar je v nasprotju z duhom in cilji sporazumov iz Minska. EUCO 9/19 3

15. Evropski svet bo še naprej spremljal razmere v vzhodni Ukrajini in je pripravljen, da ob natančnem usklajevanju z mednarodnimi partnerji preuči nadaljnje možnosti, tudi nepriznavanje ruskih potnih listov, izdanih v nasprotju s sporazumi iz Minska. Evropski svet poziva k hitri obnovitvi pogajalskih prizadevanj za zagotovitev izvajanja sporazumov iz Minska in k sprejetju ukrepov za ponovno vzpostavitev zaupanja med stranmi. 16. 17. julija bo minilo pet let od sestrelitve letala na letu MH17, zaradi katere je življenje izgubilo 298 ljudi. Evropski svet ponovno izraža popolno podporo vsem prizadevanjem, da bi zaradi žrtev in njihovih svojcev ugotovili, kaj se je res zgodilo in kdo je odgovoren, ter poskrbeli za pravico v skladu z Resolucijo VSZN 2166. V zvezi s tem pozdravlja napoved skupne preiskovalne skupine z dne 19. junija 2019, da bodo na Nizozemskem kazensko ovadeni štirje posamezniki, Rusijo poziva, naj v celoti sodeluje v preiskavi, ki trenutno poteka, in izraža polno zaupanje v neodvisnost in strokovnost bližajočih se pravnih postopkov. 17. Evropski svet opozarja na prejšnje sklepe Sveta in Evropskega sveta vključno s sklepi z dne 22. marca 2018, v katerih Evropski svet odločno obsoja nadaljevanje nezakonitih dejavnosti, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju in jih ponovno potrjuje. Resno je zaskrbljen zaradi nezakonitih dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, in izraža obžalovanje, ker se Turčija še ni odzvala na večkratne pozive EU k prenehanju teh dejavnostih. Evropski svet poudarja, da takšne nezakonite dejavnosti neposredno zelo negativno vplivajo na vse odnose med EU in Turčijo. Evropski svet poziva Turčijo, naj ravna preudarno, spoštuje suverene pravice Cipra in se vzdrži teh dejavnosti. Evropski svet potrjuje poziv Komisiji in ESZD, naj nemudoma predlagata možnosti za ustrezne ukrepe, vključno s ciljno usmerjenimi. Tudi v prihodnje bo pozorno spremljala dogajanja in se je pripravljena ustrezno odzvati v polni solidarnosti s Ciprom. Evropski svet bo še naprej spremljal zadevo in jo po potrebi ponovno obravnaval. EUCO 9/19 4

VI. DRUGE TOČKE 18. Evropski svet potrjuje sklepe o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je Svet sprejel 18. junija 2019. 19. V Evropskem svetu je v okviru evropskega semestra potekala razprava na podlagi horizontalnega poročila o priporočilih za posamezne države. EUCO 9/19 5

PRILOGA NOVA STRATEŠKA AGENDA 2019 2024 Svet je v zadnjih letih postal vse bolj negotov in zapleten, zaznamujejo ga hitre spremembe. To prinaša tako priložnosti kot izzive. V tem spreminjajočem se okolju EU v naslednjih petih letih lahko okrepi in bo okrepila svojo vlogo. Skupaj bomo nastopili odločno in zbrano, opirajoč se na naše vrednote in močne plati našega modela. To je edini učinkovit pristop k oblikovanju sveta prihodnosti, zastopanju interesov naših državljanov in državljank, podjetij ter družb in k ohranjanju našega načina življenja. Pričujoča strateška agenda daje našemu odzivanju splošen okvir in smer. Njen namen je biti vodilo pri delu institucij v naslednjih petih letih. Osredotoča se na štiri poglavitne prednostne naloge: zaščita državljanov in svoboščin, razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove, izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope ter zastopanje evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču. Določa tudi, kako te prednostne naloge uresničiti. ***** Zaščita državljanov in svoboščin Evropa mora biti prostor, ki navdaja z občutkom svobode in varnosti. EU mora braniti temeljne pravice in svoboščine svojih državljanov in državljank, kakor jih priznavata Pogodbi, ter jih varovati pred aktualnimi in novimi grožnjami. Skupne vrednote, iz katerih izhajajo naši demokratični in družbeni modeli, so temelj evropske svobode, varnosti in blaginje. Pravna država je s svojo odločilno vlogo v vseh naših demokracijah ključni porok za temeljito zaščito teh vrednot; dosledno jo morajo spoštovati vse države članice in EU. EUCO 9/19 6

Zagotoviti moramo integriteto našega ozemlja. Vedeti moramo in mi sami moramo odločati o tem, kdo vstopa v EU. Učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami je nepreklicen predpogoj za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje javnega reda in miru ter zagotavljanje pravilnega delovanja politik EU v skladu z našimi načeli in vrednotami. Odločeni smo, da bomo še naprej razvijali v celoti delujočo celovito migracijsko politiko. Še naprej bomo sodelovali z državami izvora in tranzita ter poglabljali naše sodelovanje z njimi v boju proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter za zagotovitev dejansko delujočega vračanja. Kar zadeva notranjo razsežnost, se moramo sporazumeti o učinkoviti migracijski in azilni politiki. Doseči je treba soglasje o dublinski uredbi, tako da bo pri njeni reformi zagotovljeno ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo, ob upoštevanju oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja. Sprejeli bomo potrebne ukrepe za pravilno delovanje schengenske ureditve. Nadaljevali in krepili bomo boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, pri čemer bomo izboljševali sodelovanje in izmenjavo informacij ter naprej razvijali naše skupne instrumente. Okrepili bomo odpornost EU proti naravnim in antropogenim nesrečam. Pri tem sta ključna aktivna solidarnost in združevanje virov. Naše družbe moramo zaščititi pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami, za katerimi stojijo sovražne države in nedržavni akterji. Obvladovanje teh groženj terja celovit pristop, več sodelovanja, več usklajevanja, več virov in več tehnoloških zmogljivosti. Razvoj naše gospodarske osnove: evropski model za prihodnost Trdna gospodarska osnova je ključnega pomena za konkurenčnost in blaginjo Evrope ter njeno vlogo na svetovnem prizorišču kot tudi za ustvarjanje delovnih mest. Tehnološki, varnostni in s trajnostjo povezani izzivi spreminjajo globalno okolje, zato moramo v EU obnoviti temelje za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter okrepiti kohezijo. To pomeni doseganje navzgor usmerjene konvergence naših gospodarstev in soočenje z demografskimi dejstvi. EUCO 9/19 7

Poskrbeti moramo tudi, da bo evro koristil našim državljanom in ostal odporen, obenem pa poglobiti ekonomsko in monetarno unijo v vseh njenih razsežnostih, dokončati bančni unijo in unijo kapitalskih trgov ter krepiti mednarodno vlogo evra. Za čim večji učinek potrebujemo bolj celosten pristop, ki bo povezoval vse zadevne politike in razsežnosti: poglabljanje in krepitev enotnega trga in njegovih štirih svoboščin, oblikovanje industrijske politike, ki bo kos izzivom prihodnosti, obvladovanje digitalne revolucije ter zagotavljanje učinkovite pravične obdavčitve. Enotni trg v vseh svojih razsežnostih je tu ključnega pomena. EU si ne more privoščiti, da ne bi v celoti izkoristila potenciala trga s pol milijarde ljudi, zlasti na področju storitev. Kratkoročne težave ne morejo biti argument proti drzni, vseobsegajoči in v prihodnost usmerjeni dolgoročni strategiji. To mora iti z roko v roki z bolj smelo, celovito in usklajeno industrijsko politiko. EU potrebuje oboje, in to nujno. V naslednjih nekaj letih bo digitalna preobrazba še hitrejša, z daljnosežnimi posledicami. Poskrbeti moramo, da bo Evropa digitalno suverena in da bo deležna pravičnega kosa pogače tega razvoja. Naša politika mora biti oblikovana tako, da bo odražala naše družbene vrednote, spodbujala vključenost in ostala združljiva z našim načinom življenja. Zato mora biti EU dejavna pri vseh vidikih digitalne revolucije in umetne inteligence, tj. pri infrastrukturi, povezljivosti, storitvah, podatkih, ureditvi in naložbah. To je treba pospremiti z razvojem storitvenega gospodarstva in splošnim uvajanjem digitalnih storitev. Obenem mora EU povečati naložbe v spretnosti in izobraževanje, storiti več za spodbujanje podjetništva in inovacij ter okrepitev raziskovalne dejavnosti, zlasti tako, da odpravi razdrobljenosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah v Evropi. Naložbe v našo prihodnost pomenijo tudi spodbujanje in podpiranje javnih in zasebnih naložb, tudi v infrastrukturo, za financiranje rasti našega gospodarstva in naših podjetij, vključno z malimi in srednjimi. EUCO 9/19 8

V svetu, v katerem se skupna pravila in standardi vse bolj postavljajo pod vprašaj, bo bistveno spodbujati enake konkurenčne pogoje, tudi na področju trgovine. To pomeni, da je treba zagotoviti pravično konkurenco v EU in na svetovnem prizorišču, spodbujati dostop do trga, boriti se proti nepoštenim praksam, eksteritorialnim ukrepom in varnostnim tveganjem iz tretjih držav ter varovati naše strateške oskrbovalne verige. Naš evropski okvir za konkurenčnost bomo še naprej prilagajali novemu tehnološkemu razvoju in razvoju svetovnih trgov. Izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope Evropa potrebuje vključenost in trajnost, sprejeti mora spremembe, ki jih prinašajo prehod na zeleno gospodarstvo, tehnološki razvoj in globalizacija, in pri tem poskrbeti, da na nikogar ne bo pozabljeno. Učinki podnebnih sprememb postajajo vse bolj očitni in vseprisotni, zato moramo nujno okrepiti naše ukrepe, namenjene obvladovanju te eksistencialne grožnje. EU more in mora pokazati pot, to pa tako, da se poda v korenito preobrazbo lastnega gospodarstva in družbe ter doseže podnebno nevtralnost. To bo moralo potekati tako, da bodo upoštevane nacionalne okoliščine in bo zadoščeno družbeni pravičnosti. Podnebni prehod nam bo ponudil resnično priložnost, da se posodobimo, obenem pa v svetu postanemo vodilna zelena gospodarska sila. Naše politike bi morale biti skladne s Pariškim sporazumom. Vendar EU ne more biti edina, ki ukrepa: vse države bi morale storiti korak naprej in okrepiti svoje podnebno ukrepanje. Uspeh prehoda na zeleno gospodarstvo bo odvisen od tega, ali bodo mobilizirane znatne zasebne in javne naložbe in ali bomo vzpostavili učinkovito krožno gospodarstvo ter integriran, notranje povezan in ustrezno delujoč evropski energetski trg, ki bo zagotavljal trajnostno, varno in cenovno dostopno energijo, ob doslednem spoštovanju pravice držav članic, da izberejo svojo mešanico energijskih virov. EU bo pospešila prehajanje na obnovljive vire, povečala energetsko učinkovitost, zmanjšala odvisnost od zunanjih virov, diverzificirala oskrbo in vlagala v rešitve za mobilnost prihodnosti. EUCO 9/19 9

Vzporedno s tem moramo še naprej izboljševati okolje v naših mestih in na podeželju, izboljšati kakovost našega zraka in vode ter pospeševati trajnostno kmetijstvo, kar je odločilno za zagotavljanje varnosti hrane in spodbujanje kakovostne proizvodnjo. Postavili se bomo na čelo prizadevanj za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti in za ohranitev ekosistemov, vključno z oceani. Spremembe v smeri bolj zelene, pravičnejše in vključujoče prihodnosti bodo kratkoročno prinesle stroške in izzive. Zato je še toliko pomembneje, da te spremembe ustrezno pospremimo ter skupnostim in posameznikom in posameznicam pomagamo pri prilagajanju novemu svetu. To pa terja zavzeto pozornost do socialnih vprašanj. Na ravni EU in na ravni držav članic bi bilo treba uveljaviti evropski steber socialnih pravic in pri tem ustrezno upoštevati delitev pristojnosti. Neenakosti, ki še zlasti prizadevajo mlade, predstavljajo nadvse resno politično, socialno in gospodarsko tveganje; generacijske, geografske in izobrazbene razlike se poglabljajo, pojavljajo se nove oblike izključevanja. Naša dolžnost je poskrbeti, da bodo priložnosti imeli vsi. Več moramo storiti, da bo zagotovljena enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake možnosti za vse. To je tako družbena nujnost kot gospodarski adut. Zadostna socialna zaščita, vključujoči trgi dela in pospeševanje kohezije bodo Evropi pomagali ohranjati njen način življenja, prav tako pa tudi visoka raven varstva potrošnikov in prehranskih standardov ter dober dostop do zdravstva. Vlagali bomo v kulturo in našo kulturno dediščino, ki sta osrednji nosilki naše evropske identitete. Zastopanje evropskih interesov in vrednot po svetu V svetu, ki je vse bolj negotov, zapleten in spremenljiv, mora EU delovati strateško ter povečati svojo sposobnost samostojnega nastopanja za obrambo svojih interesov, zaščito svojih vrednot in načina življenja ter sooblikovanje prihodnosti sveta. EU bo ostala pogonska sila multilateralizma in na pravilih temelječega svetovnega mednarodnega reda, pri čemer si bo prizadevala za odprtost in pravičnost, pa tudi potrebne reforme. Podpirala bo OZN in ključne večstranske organizacije. EUCO 9/19 10

EU bo zastavila svoj vpliv za prevzem vodstvene vloge pri premagovanju svetovnih izzivov. Za to bo kazala pot naprej v boju proti podnebnim spremembam, spodbujala trajnostni razvoj in izvajala Agendo 2030 ter sodelovala s partnerskimi državami na področju migracij. EU bo širila svoj edinstveni model sodelovanja, da bo v navdih tudi drugim. Podpirala bo evropsko perspektivo tistih evropskih držav, ki so se ji zmožne in voljne pridružiti. Uresničevala bo ambiciozno sosedsko politiko. Razvijala bo celovito partnerstvo z Afriko. Skupaj z globalnimi partnerji in partnericami, s katerimi nas družijo enake vrednote, bo še naprej delovala v prid miru in stabilnosti ter širjenju demokracije in človekovih pravic. Vendar če hoče EU svoje interese in vrednote zastopati bolje in sooblikovati novo globalno okolje, mora biti prodornejša in učinkovitejša. Zato morajo biti drže, ki jih zavzemamo, enotnejše, pri uveljavljanju našega vpliva pa moramo biti odločnejši in učinkovitejši. To pomeni tudi, da moramo poskrbeti, da bo na voljo več virov in da bodo tisti, s katerimi že razpolagamo, bolje izrabljeni. Pomeni tudi to, da moramo očitneje dati prednost evropskim gospodarskim, političnim in varnostnim interesom in v ta namen vpreči vse politike. Ambiciozna in močna trgovinska politika, ki zagotavlja pošteno konkurenco, vzajemnost in skupne koristi, je pri tem osrednji element, tako v večstranskih odnosih v okviru reformirane STO kot v dvostranskih odnosih med EU ter njenimi partnerji in partnericami. SZVP in SVOP EU morata postati bolj odzivni in dejavni ter bolje povezani z drugimi razsežnostmi zunanjih odnosov. EU mora prav tako prevzeti več odgovornosti za lastno varnost in obrambo, in sicer zlasti s povečanjem obrambnih naložb, razvojem zmogljivosti in operativno pripravljenostjo; tesno bo sodelovala z Natom ob doslednem spoštovanju načel, določenih v Pogodbah in s strani Evropskega sveta, vključno z načeli vključenosti, vzajemnosti in avtonomije odločanja EU. Odnosi s strateškimi partnerji in partnericami, tudi z našimi čezatlantskimi partnerji in partnericami, ter novimi silami morajo biti ključen segment močne zunanje politike. V ta namen je med EU in ustreznimi dvostranskimi ravnmi potrebne veliko več sinergije. EU se bo z drugimi globalnimi silami lahko enakovredno pogovarjala le, če ne bo zahajala v razdrobljenost in bo nastopala enotno, oprta na vire EU in držav članic. EUCO 9/19 11

Uresničevanje naših prednostnih nalog EU se mora notranjih in zunanjih izzivov lotevati celostno. Da bi bilo zunanje delovanje učinkovito, potrebujemo trdno notranjo gospodarsko osnovo. Naše institucije morajo biti osredotočene na to, kar je zares pomembno. EU se mora v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti veliko posvečati velikim rečem, majhnim pa malo. Ekonomskim in socialnim akterjem mora pustiti dovolj prostora, da bodo lahko dihali, ustvarjali in bili inovativni. Pomembno bo gojiti stike z državljani, civilno družbo in socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi akterji. Naše institucije bodo delovale v skladu z duhom in črko Pogodb. Spoštovale bodo načela demokracije, pravne države, preglednosti in enakosti med državljani in državljankami ter med državami članicami. Dobro upravljanje je odvisno tudi od doslednega izvajanja in izvrševanja dogovorjenih politik in pravil, kar je treba pozorno spremljati. Vsaka od institucij bi morala pregledati svoje delovne metode in razmisliti, kako bo lahko najbolje izpolnjevala svojo vlogo, opredeljeno v Pogodbah. EU mora sama sebi zagotoviti sredstva, ustrezna svojim ambicijam, uresničiti svoje cilje in izpeljati svoje politike. Institucije in države članice morajo delovati z roko v roki ter skupaj uporabljati svoje precejšnje vire. Nadarjenost regionalnih in lokalnih akterjev bi bilo treba izkoristiti za uspešnost skupnih prizadevanj. Pričujoča strateška agenda je prvi korak v procesu, ki ga bodo institucije in države članice razvijale naprej. Evropski svet bo pozorno spremljal izvajanje teh prednostnih nalog ter po potrebi določil nadaljnje splošne politične usmeritve in prednostne naloge. EUCO 9/19 12