ITS novice december 2017 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, pred vami je zadnja letošnja številka S-ITS novic. V splošnem lahko rečemo, da je bilo leto 2017 za podjetja s področja ITS zelo uspešno: v izvedbi je sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, v teku je nadgradnja DARSovega regionalnega nadzornega centra v Kozini, izvajati se je začel model prometne napovedi slovenskega cestnega omrežja v realnem času, začele so se priprave na vzpostavitev sistemov za merjenje povprečne hitrosti na odsekih in še bi lahko naštevali. Konec leta je tudi čas za pregled društvenih aktivnosti. Poleg same promocije inteligentnih transportnih sistemov v Sloveniji, elektronskih novic s področja ITS, sodelovanja v Network of ITS smo organizirali tudi mednarodni simpozij ISEP 2017, ki je bil uspešen iz vseh vidikov. Člani smo se v letošnjem letu udeležili strokovne ekskurzije in izmenjave izkušenj s kolegi iz Avstrije. Intenzivno pa se pripravljamo tudi na ISEP 2018, kamor vas vabimo, da prispevate k kvaliteti ali z referati vašega dela ali pa kot sponzorji simpozija. Sicer pa vam ob koncu letu želim vesel december, mirne prihajajoče praznike, veliko sreče in zdravja ter obilico delovnih uspehov v prihajajočem letu. In seveda, prijetno branje novic. Lep pozdrav, Robert Rijavec Predsednik S-ITS
Novice članov društva S-ITS DARS v nabavo novih sistemov za merjenje povprečne hitrosti vožnje na avtocestah Po devet mesečnem pilotskem obratovanju sistema merjenja povprečne hitrosti vožnje na odseku štajerske avtoceste čez Trojane, je podjetje Intermatic d.o.o. (kot dobavitelj opreme proizvajalca 3M iz Velike Britanije) sistem, ki ga je družbi DARS d. d. in Policiji ponudilo v začasno uporabo, konec meseca oktobra odstranilo. Pilotni sistem, na podlagi katerega je Policija izrekala globe kršiteljem, se je izkazal za dobrega pri umirjanju hitrosti vožnje in povečanju prometne varnosti. Število nesreč se je občutno zmanjšalo, posledično je bilo manj zastojev in nejevolje voznikov. Zato so v Darsu pripravili razpisno dokumentacijo za novo tovrstno opremo, trenutno so v teku sklepna usklajevanja s Policijo. Pilotni sistem merjenja povprečne hitrosti vožnje na odseku štajerske avtoceste med Trojanami in Podmiljem proti Ljubljani je na prometno varnost vsekakor vplival pozitivno. Povprečna hitrost, s katero vozniki vozijo na tem odseku, je padla, ni pa se tudi povečalo število voznikov, ki so jo bistveno prekoračevali pred uvedbo sistema. Analize hitrosti pred postavitvijo sistema so namreč pokazale, da je kar nekaj voznikov peljalo skozi predore s hitrostjo več kot 150 km/h
(maksimumi so presegali 200 km/h). Kljub temu Policija dnevno prejme več kot 200 obvestil o kršitvah najvišje dovoljene hitrosti 108 km/h (upoštevana je predpisana toleranca sistema), pri čemer gre večinoma za manjše prekoračitve. Glede na stanje pred namestitvijo sistema, ko je hitrost 110 km/h prekoračilo 30 odstotkov vseh vozil, predstavlja sedanje stanje bistveno izboljšanje. Analiza prometnih nesreč še ni bila izdelana, ker še ni na voljo vseh podatkov o letošnjih prometnih nesrečah. Analiza letošnjega leta bo narejena konec leta, po naši oceni pa se je varnost izboljšala. Na podlagi analiz, ki so bile izdelane za potrebe bodoče postavitve sistemov merjenja hitrosti na odseku, ki poleg prometnih nesreč in prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti vključujejo tudi posamezne elemente odsekov cest, ki predstavljajo potencialno ogrožanje prometne varnosti (predori, viadukti, priključki, razcepi), je odsek štajerske avtoceste A1 čez Trojane predviden tudi za nov sistem merjenja povprečne hitrosti. Nov sistem bo skladno z zastavljeno časovnico nameščen do začetka poletja 2018 in bo zaobjel vse štiri predore na odseku med Vranskim in Blagovico ter obe smerni vozišči avtoceste, proti Ljubljani in proti Mariboru. Na seznamu odsekov, kjer bo tak sistem imel velik pozitiven vpliv na varen potek prometa, so sicer posamezni odseki štajerske, primorske in dolenjske avtoceste. Minister dr. Gašperšič: Vlada se zaveda pomena vlaganj v infrastrukturo»vlada se zaveda pomena vlaganj sredstev v infrastrukturo. Obseg sredstev, ki bo vložen v prihodnjih letih v sektor infrastrukture nakazuje, da se gradbeništvu obetajo svetlejši časi,«je dejal minister dr. Peter Gašperšič v nagovoru udeležencem strokovnega posveta z naslovom Državni infrastrukturni projekti - temelj trajnega razvoja slovenske gradbene stroke, ki je potekal na Brdu pri Kranju. Trenutno je v teku nekaj večjih cestnih infrastrukturnih projektov, in sicer rekonstrukcija starega mostu čez Dravo na Ptuju, rekonstrukcija odseka ceste Dolenja Trebuša-Želin in ceste Mežica-Črna, gradnja južne obvoznice v Murski Soboti, severne obvoznice na Bledu in obvoznice v Krškem. V naslednjih dveh letih se načrtuje izgradnja 16 kilometrov cest, ureditev 36 kilometrov cest skozi naselja in ureditev 23 križišč. Dars zaključuje avtocestna odseka med Draženci in Gruškovjem v vrednosti 131 milijona evrov. Prvi odsek bo predan prometu novembra letos, drugi del pa poleti prihodnje leto. Naslednje leto bo Dars začel graditi tudi Odsek Gorišnica-Ormož, v letu 2019 pa še odsek Markovci-Gorišnica. V začetku prihodnjega leta načrtujejo, da bo v polnem delovanju projekt elektronskega cestninjenja v vrednosti dobrih 100 milijonov evrov. Pričela se bo
tudi gradnja druge cevi Karavanškega predora v vrednosti 151 milijonov evrov. Razpis za njeno izgradnjo bo objavljen do konca letošnjega leta. Na severnem delu 3. razvojne osi do Slovenj Gradca in južnem delu do Malin, je projekt že v izvedbeni fazi. Prihodnje leto začenjajo s pripravljalnimi deli, začetek gradnje pa je predviden v letu 2019. Vrednost investicije do Slovenj Gradca je 650 milijonov evrov, do Malin pa dobrih 400 milijonov evrov. Ministrstvo za infrastrukturo bo za investicije in investicijsko vzdrževanje železniške infrastrukture skupaj namenilo dobrih 357 milijonov evrov v letih 2017 in 2018, od tega bo dobra tretjina EU sredstev. Poleg tega pa je pred nami še največja investicija izgradnje drugega tira Divača-Koper. Med večjimi projekti, ki so jih že zaključili, je bila elektrifikacija, novogradnja in nadgradnja 109 kilometrov dolge železniške proge Pragersko-Hodoš. Drugi večji projekt pa je bila uvedba digitalnega radijskega sistema na železniškem omrežju, s katerim je postalo slovensko železniško omrežje interoperabilno s sistemi železniških operaterjev v Evropi. Modernizirala oziroma nadgradila se bo železniška infrastruktura na vseh koridorskih povezavah, kjer še niso izpolnjeni koridorski standardi, na progah Zidani Most-Celje, Maribor-Šentilj in vozlišče Pragersko. Sistem ETCS pa bo uvedel na relaciji Dobova Zidani Most in Pragersko Šentilj. V teku so tudi dela na nadgradnji železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica, modernizaciji kočevske proge in gradnji izvlečnega tira ter pripravljalna dela za gradnjo drugega tira Divača-Koper.»S posodabljanjem in nadgradnjo slovenskih železnic ustvarjamo pogoje za preusmerjanje prometa na ekološko sprejemljivejše prometne nosilce in uresničujemo naše trajnostne cilje v prid okolja, gospodarstva ter zdravja državljanov,«je poudaril minister.
Kavalir po Ljubljani zapeljal že več kot milijon ljudi Ljubljanska občina za popestritev turistične ponudbe na eni strani in za lajšanje poti starejšim in gibalno oviranim na drugi strani že leta ponuja tudi brezplačno obliko mestnega prevoza. Vozila na električni pogon Kavalir je prijazno tako do ljudi kot do okolja, vozi pa po starem mestnem jedru Ljubljane, ki je zaprto za promet. Prevoz z njimi je mogoče naročiti kar po telefonu, zaradi hodne hitrosti pa jih lahko stranka ustavi kar med vožnjo. V središču mesta poleti delujejo štirje kavalirji, pozimi pa bodo v ta namen na voljo tri zaprta vozila. Od leta 2008 so vsi kavalirji skupaj prevozili že 1,2 milijona potnikov. Zeleno podobo mesta sta najprej sestavljali le dve vozili, od leta 2013 pa se je vozni park postopno širil. Urban je v obdobju testiranja in brezplačnih voženj od začetka maja do 25. novembra lani popeljal 12.835 potnikov. V obdobju, ko je bilo zanj potrebno plačilo (od 25. novembra lani do 23. marca letos), pa se je z električnim vlakcem zapeljalo 4.500 potnikov, od tega največ v decembru. V oddelku za gospodarske dejavnosti in promet na občini so predstavili še nekatere novosti na tem področju. Kot trajni ukrep evropskega tedna mobilnosti 2017 tako med drugim začenjajo izvajati projekt URBAN-E, ki ga sofinancira EU. V sklopu projekta bodo postavili 50 novih polnilnic za električna vozila ter uvedli spletno okolje trajnostne mobilnosti v povezavi z Bratislavo in Zagrebom. Načrtujejo tudi uvedbo taksistične službe z električnimi vozili, še napovedujejo na občini.
Slovenska skupnost sosedov PiPi, ki so pripravljeni izmenjevati avtomobile nekakšen Airbnb za avtomobile Slovenci smo veliki ljubitelji pločevine, saj ima dvomilijonski narod kar milijon osebnih vozil, ves čas pa se jezimo nad gnečami na cesti, pomanjkanjem parkirišč in astronomskimi stroški za vzdrževanje vozila, zavarovanje ter gorivo. Po zadnjih raziskavah v Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. Večino časa tako naši avtomobili stojijo na parkiriščih. Če bi med seboj delili vozila, bi privarčevali, zmanjšali pritisk na okolje ter krepili družbeno odgovornost. Nekateri so že spremenili svoje razmišljanje in preklopili na bolj trajnostne načine prevoza. Zaenkrat so še v manjšini, a vedno glasnejši in družbeno aktivni. Tako bo v prihodnjih mesecih zaživel sistem souporabe vozil - platforma PiPi, ki bo povezovala vse, ki jim je blizu car sharing ali po naše souporaba vozila. Souporaba avtomobila je model kratkotrajne izposoje avtomobila (merimo v minutah ali urah). Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno. Izposoja lahko poteka kot povsem profiten posel (Avant2go ponuja najem povsem električnih vozil), lahko pa so uporabniki povezani v različne agencije, zadruge ali interesne skupine (na primer dogovor med tremi prijatelji, ki si delijo eno osebno vozilo). Med Slovenci je kar nekaj posameznikov, ki so bistvo in prednosti te ideje že dognali in že dlje časa delijo z drugimi svoje osebno vozilo. Njihove izkušnje so večinoma pozitivne, še posebej, ker večina car sharing kombinira tudi z drugimi
oblikami prevoza. Tako si delijo osebno vozilo na primer za izlete izven kraja bivanja, počitnice, ali pa večje nakupe, medtem ko dnevno za šolo ali službo uporabljajo kolo in javni prevoz. Večina priznava, da so prihranki precejšnji, vse skupaj zahteva samo nekaj več koordinacije med uporabniki in seveda načrtovanja. Da bi car sharing lahko zaživel tudi širše in postal dostopnejši širši množici, se je skupina posameznikov na osnovi lastne izkušnje odločila, da gre še korak dlje in vzpostavi platformo oziroma skupnost za dnevne izmenjave avtomobilov na medsosedski ravni. PiPi je skupnost, katere namen je povezati vse, ki bi želeli privarčevati pri stroških avtomobila in svoj avtomobil deliti s tistimi, ki nimajo avtomobila, pa bi si ga občasno in za določeno ceno sposodili. Z drugimi besedami, na platformi boste lahko oddali svoje vozilo v souporabo, če pa ste eden od tistih, ki avta nimate, pa ga občasno potrebujete, pa ga boste na tej platformi lahko najeli. Ceno najema bo določil lastnik vozila, in sicer glede na model, letnik avtomobila ter povprečne stroške vzdrževanja. V vsak dnevni najem bo prav tako vključeno zavarovanje za čas najema vozila in provizija za obratovanje in vzdrževanje platforme. Ker v slovenski zakonodaji žal še vedno nimamo pravnih okvirov, ki bi jasno določali delovanje tako imenovane sodelovalne ekonomije, imajo snovalci te ideje precej težav. Skupnost PiPi lahko spoznate na spletnem naslovu https://pipi.si/, kjer lahko preverite tudi, kako bi vam lahko oddajanje oziroma souporaba vozila znižala stroške lastništva, tistim brez avtomobila pa omogočila poceni mobilnost. Tuji uporabniki bolj zadovoljni s stanjem slovenskih avtocest od domačih Letošnja raziskava o zadovoljstvu uporabnikov slovenskih avtocest je drugim pokazala, da ostajajo deljena mnenja o tem, koliko časa vozniki v zastojih zaradi del izgubijo na slovenskih avtocestah v primerjavi z drugimi državami. Do podobne ugotovitve je namreč prišla že lanska raziskava med domačimi in tujimi uporabniki avtocest. Medtem ko polovica domačih voznikov osebnih vozil ocenjuje, da v zastojih na avtocestah v Sloveniji izgubijo več časa kot v drugih državah, tako meni zgolj 15 odstotkov tujih voznikov osebnih vozil. Odgovori vseh voznikov, torej domačih voznikov osebnih in tovornih vozil ter tujih voznikov osebnih in tovornih vozil, so naslednji: 36 odstotkov anketirancev meni, da na slovenskih avtocestah v zastojih izgubijo enako časa kot v tujini, 30 odstotkov jih meni, da izgubijo manj časa, 9 odstotkov pa jih je prepričanih, da izgubijo veliko manj časa. Da izgubijo več časa, je prepričanih 16 odstotkov voznikov, da izgubijo veliko več časa, pa 9 odstotkov.
S stanjem na slovenskih avtocestah so sicer bolj zadovoljni tuji vozniki: indeks zadovoljstva* znaša pri domačih voznikih osebnih vozil 66,5, pri domačih voznikih tovornih vozil 70,4, medtem ko je indeks zadovoljstva s stanjem slovenskih avtocest pri tujih voznikih tako osebnih kot tovornih vozil 82,6. Med posameznimi dejavniki zadovoljstva, na podlagi katerih je izračunan indeks zadovoljstva, so domači in tuji vozniki nadpovprečno zadovoljni s signalizacijo, varnostjo in splošno urejenostjo slovenskih avtocest ter kakovostjo vozišča. Podpovprečno pa s pretočnostjo (z vidika voznikov osebnih vozil) in parkiranjem na počivališčih (z vidika voznikov tovornih vozil). * Indeks zadovoljstva je izračunan kot povprečje zadovoljstva z dejavniki na petstopenjski lestvici, kjer je vsak dejavnik utežen z njegovo pomembnostjo, prav tako na petstopenjski lestvici. Povprečje je nato preslikano na interval 0-100. Indeks služi predvsem kot objektivno merilo, ki omogoča primerjavo zadovoljstva v več meritvah skozi čas. Domači vozniki so ocenjevali zadovoljstvo tudi po posameznih avtocestnih krakih: z indeksom 70,4 je na prvem mestu ljubljanska obvoznica, sledita gorenjski krak z indeksom 68,6 ter dolenjski z indeksom 68, nato pa štajerski z indeksom 67,8 in primorski z indeksom 67,4. Vozniki iz Slovenije so ocenjevali tudi delo družbe Darsa, ki upravlja 610 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov avtocestnih priključkov in razcepov ter 27 kilometrov počivališč. Večina je ocenila, da je to uspešno, pri čemer imajo boljše mnenje vozniki domačih tovornih vozil. Dars vsako leto izvaja raziskavo o zadovoljstvu domačih in tujih uporabnikov slovenskih avtocest. Raziskavo opravljajo prek spleta in na terenu, to je na avtocestnih počivališčih. V letošnji raziskavi, ki je potekala med 10. aprilom in 10. majem 2017 (med drugim je bilo takrat zelo veliko število sicer kratkotrajnejših
zapor zaradi postavitve portalov elektronskega cestninskega sistema za težka vozila), je bilo anketiranih skupno 1534 voznikov (361 voznikov domačih osebnih vozil, 296 voznikov domačih tovornih vozil, 547 voznikov tujih osebnih vozil ter 330 voznikov tujih tovornih vozil), ki uporabljajo slovenske avtoceste. Raziskavo je izvedel Episcenter d.o.o., Ljubljana. Vinjete kot nalepke se bodo v Sloveniji poslovile leta 2019 Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je predstavila predlog nove evropske cestninske in prometne politike. Med najbolj izstopajočimi predlaganimi ukrepi je gotovo cestninjenje vozil na podlagi dejansko prevoženih kilometrov, kar bi nadomestilo vinjete. Tako vozniki tovornih vozil nikjer v Evropi vinjet ne bi več uporabljali leta 2023, vozniki osebnih vozil pa leta 2027. Digitalizacija cestninjenja bo postopoma popolnoma ukinila birokratske ovire, s katerimi se srečujemo tudi na cesti, saj bodo že čez nekaj let, predvideva Bulčeva, vozniki za potovanje po vsej Evropi potrebovali zgolj eno napravo.»nič več nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah,«je rekla komisarka. Predlagani sveženj ukrepov tako po mnenju komisarke Bulčeve prinaša bolj pravičen sistem, s katerim želi evropska komisija ohraniti konkurenčnost transportnega sektorja, ki bo šla z roko v roki s (kmalu) vseobsegajočo digitalizacijo. Danes predlagani ukrepi naj bi poleg»pravičnejšega plačevanja«cestnine prispevali še k zmanjševanju škodljivih emisij.»te reforme so temelj za standardizirane digitalne prometne rešitve, pravičnejši sistem. Pomagale bodo zmanjšati socialnoekonomske stroške prevoza, denimo izgubljeni čas v prometu, smrtne žrtve in poškodbe, tveganje za zdravje zaradi onesnaženosti in hrupa, hkrati pa služijo potrebam državljanov, podjetij in narave,«je opisala komisarka.
Del svežnja ukrepov so tudi predlogi glede urejanja delovnih razmer voznikov tovornjakov, ki bi preprečili socialni damping. Hkrati evropska komisija v prihonjem letu načrtuje še dodatne ukrepe, ki zadevajo promet. Med drugim lahko pričakujemo strožje standarde glede izpustov za osebna in tovorna vozila do leta 2020. V Darsu pravkar preučujejo tudi možnosti uvedbe elektronske vinjete za osebna vozila, toda»vsaj za leto 2018 ni predvidena sprememba obstoječega vinjetnega sistema«, zatrjujejo. Da bomo vinjete za osebna vozila ohranili, le da v elektronski obliki, je v intervjuju v začetku maja razkril že minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Elektronske vinjete je napovedal v letu 2019. Elektronska vinjeta je zakupljena časovno omejena pravica do uporabe avtoceste in je vezana na registrsko številko avtomobila. Sistem elektronske vinjete za cestninjenje osebnih vozil uporabljajo na Madžarskem, Danskem, Švedskem, v Luksemburgu, Belgiji in na Nizozemskem. Z letom 2018 jo bodo uvedli tudi v Avstriji, kjer pa bo obenem še vedno možnost uporabe tudi klasične nalepke. Bencinski in dizelski avtomobili kmalu zgodovina Vlada je na oktobrski seji potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreč v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na fosilna goriva, ki bistveno manj onesnažujejo okolje od vozil danes. Kot je vlada zapisala na Twitterju, bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno
200.000 vozil. Lani je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020 jih bo država potrebovala 1200, leta 2025 7000 in leta 2030 kar 22.300, ugotavljajo na vladi. Predlog strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji tako med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avtomobila manjši od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od sto gramov ogljikovega dioksida na kilometer.
EU in svetovne ITS novice Prihodnost zmanjšanja zastojev je v konvojih vozil Veliko mestnih središč po svetu je preobremenjenih s prometom. V izogib temu so nekatera mesta uvedla pristojbino za zastoje oz. vstop v mestno središče (London, Stockholm, Gothenburg). Po mnenju nekaterih pa bo problem prenasičenosti mestnih cestnih mrež rešila uvedba napredne tehnologije v avtomobile, ki bo le-tem omogočala, da potujejo v konvojih. Kar nekaj strokovnjakov je namreč mnenja, da t.i. congestion charging pomembno vpliva na zmanjšanje zastojev v mestih, njegova uporaba pa je vprašljiva na med-mestnih oz. ruralnih avtocestah. Na teh odsekih naj bi ravno potovanje vozil v konvojih pomembno vplivalo na zmanjšanje števila zastojev in bolj homogen prometni tok. Ta ukrep je širši javnosti precej bolj všečen kot uvedba pristojbin za vstop v mestna središča, kar predstavlja precej nepopularen pristop. Za možnost vožnje v konvojih pa bo poleg opreme vozil vozilo-vozilo potrebna tudi namestitev naprav, ki omogočajo komunikacijo vozilo-infrastruktura.
Se jezite zaradi gneče na naših avtocestah: poglejte tole ameriško šestpasovnico Dnevi okoli ameriškega praznovanja dneva zahvalnosti, so v ZDA prometno najbolj obremenjeni. Takole so videti nočni posnetki avtoceste v Los angelesu. Po nekaterih podatkih okoli 49 milijonov ljudi prevozi vsaj 80 kilometrov, da se udeležijo družinske večerje, na kateri naj ne bi manjkal puran. Gre za prometno najbolj obremenjene dneve v letu, dnevu zahvalnosti sledi še črni petek, ko prodajalci ponudijo visoke popuste. Posnetek stanja si lahko ogledate preko naslednje povezave: https://www.youtube.com/watch?v=bp1uleexgye Hyperloop povezava med Dubajem in Abu Dabijem Dubaj je podpisal pogodbo z družbo Hyperloop, naj preuči možnosti za vzpostavitev hyperloop povezave med Dubajem in Abu Dabijem. Gre za kapsule, ki lebdijo v posebnih ceveh in se premikajo s pomočjo elektromagnetne levitacije s hitrostjo do 1220 kilometrov na uro. Koncept prevozov hyperloop je avgusta 2013 prvi predstavil Elon Musk s projektom Hyperloop Alpha in je bil deležen velike pozornosti in navdušenja. S to idejo se Musk nato ni več ukvarjal, ker je okupiran s svojimi električnimi avtomobili Tesla in raketami SpaceX. Uresničevanje ideje nadaljuje investitor Shervin Pishevar iz Silicijeve doline in njegova že omenjena družba Hyperloop One.
Sistem hyperloop je zasnovan tako, da je popolnoma avtonomen in tih. Zgrajen je na stebrih ali v predorih pod zemljo, kar pomeni, da ni nevarnosti križanj na nivojskih prehodih in zahteva veliko manjše pravice kot avtoceste in železniški sistemi za velike hitrosti. Odhod posameznih kapsul je mogoč vsakih 10 do 20 sekund. Hyperloop One je bistveno nadgradil prvotno Muskovo zamisel in maja lani severno od Las Vegasa uspešno predstavil delovanje svoje tehnologije. Gradi tudi testno stezo DevLoop, na kateri naj bi še letos predstavil celovito delovanje sistema od nizkotlačnih cevi, levitacije oziroma lebdenja, pogone, vozila in nadzorni sistem. S tem bo opravljen tako imenovani»prvi polet«v celotnem sistemu. Po napovedih družbe Hyperloop One bodo prvi njeni sistemi začeli delovati do leta 2020 v ZDA, Združenih arabskih emiratih, Rusiji, Švici in na Finskem.
Prihajajoči dogodki Seminar Evropska listina o varnosti cestnega prometa v Ljubljani 5. decembra 2017 Javna agencija republike Slovenije za varnost prometa 5. decembra v kongresnem središču Mons organizira seminar Evropska listina o varnosti cesntega prometa. Sedanja faza Evropske listine o varnosti cestnega prometa (ERSC) poteka od leta 2016 do 2019 in ta delavnica je del serije dogodkov ERSC v vseh 28 državah članicah EU, ki se bodo osredotočile na pomoč deležnikom pri zastavljanju ciljev na področju varnosti v cestnem prometu in uresničevanju le-teh s predstavitvijo in razpravo o konkretnih primerih in dobrih praksah iz vse Evrope. Na seminarju bodo govorili o glavnih vprašanjih na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Izvedli boste, kaj je Evropska listina o varnosti cestnega prometa, zakaj bi se ji pridružili in kako lahko to storite. Predstavljene bodo izkušnje konkretnih članov ERSC in dogodek bo tudi odlična priložnost za razpravljanje o načinih izboljšanja varnosti v cestnem prometu, ne glede na vrsto organizacije, v katero spadate. Na dogodek se lahko prijavite preko spletne strani https://www.avp-rs.si/evropska-listina-o-varnosti-cestnega-prometa-seminar
Povabilo k oddaji referatov za simpozij ISEP 2018 v Ljubljani med 26. in 27. marcem 2018 Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije organizira 26. Mednarodni simpozij o elektroniki v prometu pod sloganom»izzivi avtonomnega prometa«, ki bo potekal med 26. in 27. marcem 2018 v Ljubljani. 26. Simpozij se bo osredotočil na aktivnosti, ki trenutno potekajo pri proizvajalcih avtomobilov z namenom zagotovitve vozil, ki za svojo vožnjo ne bi potrebovala voznikov. Sama avtonomna vožnja je že implementirana v brezpilotna potniška vozila (kar je bilo prikazano tudi na zadnjem evropskem ITS kongresu), vlake in ladje. Za zagotovitev uporabe brezpilotnih vozil pa je potrebno zagotoviti tudi pametno ITS infrastrukturo, ki bo takim vozilom nudila podporno funkcijo. Veliko odprtega seveda ostaja na temo zakonodaje, odgovornosti pri nesrečah ter zagotovitvi zanesljivosti programske in strojne opreme. Na simpoziju bomo skušali seveda vse te teme pokriti s tematskimi referati in pripadajočo diskusijo. Cilj simpozija je promocija strateških usmeritev v integracijo in krepitev evropske raziskovalne dejavnosti na področju sonaravnega transporta v Sloveniji, drugih mladih članicah ter pridruženih in sosednjih državah. 26. marca 2018 bodo strokovnjaki z različnih področij transporta predstavljali izbrane referate v tehnični in plenarni sekciji. Referati bodo predstavljeni v zborniku simpozija. 27. marca sledi strokovna ekskurzija Pomembni datumi: 15. januar 2018 Oddaja povzetkov 22. januar 2018 Potrdilo o sprejemu članka na simpozij 26. februar 2018 Oddaja osnutka članka 12. marec 2018 Oddaja končnega članka Več informacij na www.isep.si ali na info@sits.si ali info@isep.si.
25. Svetovni ITS kongres med 17. in 21. septembrom 2018 v Kobenhavnu ERTICO-ITS EUROPE, v tesnem sodelovanju s svojimi regionalnimi partnerji, organizira 25. Svetovni kongres in razstavo o inteligentnih transportnih sistemih in storitvah. Kongres bo med 17. in 21. septembrom 2018 v Kobenhavnu. Z geslom "ITS Quality of life", se bo kongres osredotočil na uporabo inteligentnih transportnih sistemov za izboljšanje kakovosti življenja. Kongres bodo tematsko sestavljale tri sekcije: Predavanja in predstavitve zadnjih dognanj s področja ITS Demonstracije uporabe storitev ITS širom sveta Razstavni del s predstavitvijo podjetij, ki se ukvarjajo z ITS Glavne teme letošnjega kongresa: storitve mobilnosti od transporta do mobilnosti, ITS in okolje, povezan in avtonomen promet, prihodnost dostave blaga, uporabnost satelitske tehnologije v prometu, upravljanje prometnih omrežij.
Več informacij o vsebini kongresa je dostopnih preko spodnje spletne povezave https://itsworldcongress.com/ Naše društvo tudi letos sklepa sporazum o sodelovanju z ERTICO-ITS Europe za promocijo svetovnega ITS kongresa. V okviru omenjenega sporazuma velja dogovor o popustu za člane S-ITS. V kolikor se prijavite kot člani S-ITS plačate kotizacijo s 15 % popustom, ob pogoju, da se bo preko društva prijavilo več kot 10 kandidatov.