Fizioterapevtska obravnava krhkih starejših odraslih Miroljub Jakovljević ADVANTAGE JA Joint Action on Prevention of frailty 2017-2019
Uvod Absolutno zdravje DUŠEVNO TELESNO DRUŽBENO Absolutno ne-zdravje DUHOVNO SPOČETJE SMRT
Opredelitev V kliničnih in terenskih raziskavah se trenutno uporabljajo številne definicije krhkosti (Walston et al., 2006; Espinoza, Walston 2005; Studenski et al., 2004; Rockwood et al., 2000): unidimenzionalne, multidimenzionalne.
Multidimenzionalni koncept krhkosti TELESNA DIMENZIJA Telesno zdravje Nenamerna izguba TT Motnje hoje Motnje ravnotežja Motnje sluha Motnje vida Zmanjšana zmogljivost prijema Telesna utrujenost DUŠEVNA DIMENZIJA Motnje spomina Potrtost Zaskrbljenost Težave z obvladovanjem DRUŽBENA DIMENZIJA Osamljenost Pomanjkanje družabnega življenja Pomanjkanje podpore DUHOVNA DIMENZIJA? (Zimmer et al., 2016; Kirby et al., 2004) KRHKOST Gobbens et al., 2010 V tem kontekstu se krhkost šteje za stanje, ki prizadene ljudi in predstavljajo izgubo na eni ali več od teh ravni človekovega delovanja (Mitnitski et al., 2001; Rockwood et al., 2005, 2007; Searle et al., 2008; Gobbens et al. al., 2010).
Duševna krhkost Duševna krhkost Poslabšanje telesne krhkosti Poslabšanje spoznavnih sposobnosti ali depresije Telesna krhkost Fitten, 2015
Opredelitev Krhkost je dinamičen ne-linearen proces za katerega je značilen upad telesnih rezerv in telesne odpornosti, ki se kaže v slabem vzdrževanju fiziološke homeostaze (Clegg et al., 2013; Lang et al., 2009; Fried et al., 2004).
Opredelitev Prav dinamična narava sindroma krhkosti kaže na potencial preventivnih in rehabilitacijskih ukrepov (Sutton et al., 2016).
Krhkost - zapleten sindrom povečane ranljivosti Preprečevanje/odlog krhkosti Primarna preventiva Krepitev zdravja Odlog pojava REVERZIBILNOST Preprečevanje/odlog neželenih izidov KRHKOST Determinante poteka življenja: biološke, genetske, psihološke, družbene, okolijske. Upad fizioloških rezerv. + Več kroničnih stanj. Možni markerji: prehrana, premičnost, dejavnost, m. zmogljivost, vzdržljivost, spoznavne sp., razpoloženje. Neželeni izidi: nezmožnost, obolevnost, hospitalizacija, institucionalizacija, smrt.
Krhkost, nezmožnost in so-obolevnost KRHKOST Okvare sistemov, kar vodi v upad homeostatske rezerve in prilagodljivosti NEZMOŽNOST Težave ali odvisnost pri opravljanju osnovnih in razširjenih dnevnih opravil SO-OBOLEVNOST Dve ali več diagnozi Afilalo et al., 2009
Sarkopenija, funkcijska okvara in krhkost Fenotip krhkosti kaže znatno prekrivanje s klinično sliko sarkopenije (Landi et al., 2015). SARKOPENIJA Izguba mišične mase Slaba kakovost mišic OKVARA TELESNE FUNKCIJE Mišična šibkost Počasna hoja Slabo ravnotežje KRHKOST Kopičenje primanjkljajev Utrujenost Sedeč način življenja Izguba telesne teže Okvara spoznavnih sposobnosti Socialna izolacija Cesari et al., 2014
Pred sprejemom v bolnišnico Razširjenost krhkosti starejših odraslih prebivalcev, ki živijo v domačem okolju se giblje med 4,0% in 59,1% (Collard et al., 2012). Delež telesno krhkih oseb je, v primerjavi s severnimi državami, v južnih državah Evrope večji (Santos-Eggimann et al., 2009). Razširjenost telesne krhkosti narašča s starostjo (Levers et al., 2006; Schuurmans et al., 2004) in je večja med ženskami (Syddall et al., 2010; Puts et al., 2005; Borglin et al., 2005).
Pred sprejemom v bolnišnico Presejanje starejših odraslih bi morala biti prioriteta, še posebno v primarnem zdravstvenem varstvu, kjer je največja možnost stika posameznika z zdravstvenim sistemom (Apostolo et al., 2016; Cherubini et al., 2015; Fried et al., 2004). PRESEJALNI TEST SFT NAVODILA IN PODPORA NADALJEVALNI TESTI OBRAVNAVA NI NADALJNJIH UKREPOV ABC NHS, 2013
V bolnišnici Razširjenost telesne krhkosti v kliničnem okolju znaša od 27% do 80% (Ekerstad et al., 2011; Andela et al., 2010; Purser et al., 2006), največ v geriatričnih oddelkih, oddelkih za notranje bolezni (80 %) in travmatoloških oddelkih (50 %) (Andela et al., 2010). Glede na to, da je krhkost je neodvisni napovedni dejavnik umrljivosti zaradi vseh vzrokov (Ravindrarajah et al., 2013) in je povezana z izidi kirurških posegov vključno z izidi rehabilitacije (Robinson et al., 2013) pa kaže na velikost problema v kliničnem okolju.
V bolnišnici Krhkost poveča tveganje hospitalizacije, sprejem v akutno oskrbo pa je povezan z razvojem ali poslabšanja obstoječe krhkosti. Stopnja krhkosti je pomemben prognostični dejavnik za ponovni sprejem (Yibo et al., 2018).
V bolnišnici Rowe et al., 2014
V bolnišnici V kliničnem okolju bo treba vložiti več naporov za preprečevanje upada funkcijske zmogljivosti pri starejših odraslih bolnikih (Hirsch et al., 1990). Presejanje je prvi ukrep, ki odkriva take starejše odrasle bolnike (Hoogerduijn et al., 2007). Bistvenega pomena določitev ali izbira veljavnega, zanesljivega in uporabniku prijaznega orodja, ki je zasnovano na napovednih dejavnikih za upad telesne (funkcijske) zmogljivosti.
V bolnišnici Pri načrtovanju odpusta mora sodelovati poleg zdravnika in psihologa tudi fizioterapevt, saj njegovo vključevanje v oceno odpusta upravičuje dejstvo, da obstaja pri starejših bolnikih 2,9-krat večja možnost ponovnega sprejema, če fizioterapevtovih priporočil ne upoštevajo in če bolnik po odpustu nima ustrezne bolnišnične fizioterapevtske oskrbe (Smith et al., 2010).
Po odpustu iz bolnišnice Tako kot ob sprejemu, obstaja tudi ob odpustu pri starejših odraslih bolnikih širok spekter stopenj krhkosti.
Po odpustu iz bolnišnice Za bolnike s kroničnimi boleznimi je funkcijska nezmožnost po odpustu iz bolnišnice dinamičen proces, ki je odvisen od napredovanja bolezni in uspešnosti medicinskega ukrepanja (Verbrugge, Balaban, 1989). Približno 30 % starejših odraslih oseb izgubi zmožnost opravljanja nekaterih dnevnih opravil.
Po odpustu iz bolnišnice Starejši odrasli raje živijo v svojem domu namesto v institucijah za oskrbo (Gent et al., 2011). Ne-krhki se lahko vključijo v programe telesne vadbe, ki jih ponuja lokalna skupnost. Pred-krhki in krhki, pa bi verjetno potrebovali individualizirane programe telesne vadbe, ki bi se izvajali na domu, v okviru centrov za dolgotrajno oskrbo ali patronažne fizioterapije.
Po odpustu iz bolnišnice Približno ena polovica stanovalcev domov za starejše občane je krhkih in okoli 40 % jih lahko uvrstimo v pred-krhke (Kojima et al., 2017). Razširjenost krhkosti znaša od 1,7% (Frailty Index) do 76,3% (Groningen Frailty Indicator), odvisno od uporabljenega orodja (Buckinx et al., 2017).
Telesna dejavnost Obstaja veliko negotovosti glede na to, katere značilnosti telesne vadbe (vrsta, pogostost, intenziteta, trajanje) so najbolj učinkovite pri starejših ljudeh (de Labra et al., 2015; Giné- Garriga et al., 2014).
Priporočila za telesno vadbo krhkih starejših odraslih Aerobna vadba Vadba proti uporu Vadba za gibčnost Vadba usmerjena v ravnotežje
Sklep Krhkost je treba obravnavati kot bolezen (sindrom), ki prizadene prebivalstvo. Zato bi moral biti javni pristop, z ustreznimi informativnimi strategijami v zvezi s krhkostjo in koncepti optimalnega staranja, ključni element preprečevanja globalne krhkosti.
Sklep Telesna vadba : je ukrep, ki je dosledno pokazal koristi pri zdravljenju krhkosti in njenih ključnih sestavin (Theou et al., 2011; Forster et al., 2009; Gill et al., 2002; Fiatarone et al., 1994), ima fiziološke učinke na skoraj vse organske sisteme, zlasti na mišično-kostni, endokrini in imunski sistem (Foster et al. 2009).
Sklep Večina starejših oseb neustrezno oskrbljenih. Bolnišnice so generatorji sindroma krhkosti pri starejših odraslih osebah. Začarani krog je pravzaprav sklenjen, težave tako zdravstvenega sistema kot posameznika pa se povečujejo. KREPKI PREDKRHKI Bolnišnica KREPKI PREDKRHKI KRHKI KRHKI
Sklep Znanja imamo dovolj, tudi dostopnost do njega je lahka. Moramo pa odpraviti predvsem slabo povezanost med primarno, sekundarno in terciarno ravnijo zdravstvenega varstva ter spremeniti organizacijo dela, predvsem v smislu timskega dela izvedencev na vseh ravneh zdravstvenega varstva, pri čemer mora postati osrednji član ogrožena starejša oseba.
Sklep Celovita geriatrična interdisciplinarna ocena in zdravljenje ter telesna vadba sta ključni ukrepa za zdravljenje sindroma krhkosti (Chen et al., 2014). Pri krhkih starejših odraslih je treba upoštevati strategije multimodalnosti, ki posegajo v potencialne biološke, socialnovedenjske in okoljske stresorje (Chen et al., 2014).
THANK YOU!!! www.advantageja.eu Miroljub Jakovljević; miroljub.jakovljevic@zf.uni-lj.si