Razvoj projektov za krepitev zavedanja o pomenu družbene odgovornosti kot izziv za menedžerje Anita Hrast IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti e-mail: anita.hrast@irdo.si Povzetek: Sodobne zahteve potrošnikov vplivajo na podjetja in njihovo naravnanost k razvoju inovativnih, tržno zanimivih projektov, izdelkov, storitev. Podjetje je dolžno ravnati odgovorno - ne le delničarjem, pač pa celotnemu spletu deležnikov (lastnikom, zaposlenim, potrošnikom, lokalni skupnosti ) in s tem širšemu okolju, družbi. V prispevku predstavljamo, kako v poslovanje podjetja vključiti družbeno odgovornost, korporativno državljanstvo, inovacije, da bi ustvarjali dobiček za delničarje, ob sočasnem pozitivnem odnosu do vseh deležnikov podjetja in širše družbe. Predstavljamo enega izmed projektov (odgovoren.si, sem, smo ), ki ga pripravlja IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in naj bi pripomogel k razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji v bližnji prihodnosti. Ključne besede: družbena odgovornost, deležniki, projekti, razvoj, inovacije, komuniciranje, marketing, korporativno državljanstvo Summary: Contemporary customer demands have influence on companies and their direction to innovative, for market interesting projects, products, services... Company is obligated to operate responsible not only to shareholders, but to whole collection of stakeholders (owners, employees, customers, local community ) and so to larger environment, community. In this paper we present, how to include social responsibility into business practice, and at the same time have positive relations to all company stakeholders and to community at large. We present one of the IRDO Institute for the Development of Social Responsibility projects (odgovoren.si, sem, smo responsible you are, I am, we are ), which should contribute to development of social responsibility in Slovenia in the future. Key words: social responsibility, stakeholders, projects, development, innovation, communication, marketing, corporate citizenship Uvod Eden izmed ciljev Lizbonske strategije je povečanje deleža sredstev za raziskave in razvoj V BDP s sedanjih 1,9% na 3% leta 2010, predvsem s spodbujanjem naložb zasebnega sektorja, ki naj bi se povečale na 2% BDP. Tako povečanje je zahtevna naloga, ki potrebuje okolje, naklonjeno inovativnosti in podjetništvu. K temu lahko pogosto pripomorejo tako pritiski s trga, kot zakonodajne, tržne in druge zahteve. V Evropi se vse bolj prebujajo zavedni državljani, ki jim ni mar, kaj se dogaja z okoljem, v katerem bivajo, in kako živijo. V Evropski listini aktivnega državljanstva (ELAD, 2006) je med drugim zapisano:»evropsko listino aktivnega državljanstva smo sestavili mi, državljani Evrope, organizirani v gibanja in združenja v različnih državah članicah Evropske Unije.«Listina je bila dana v javno razpravo na evropskem in nacionalnem nivoju in naj bi se jo vključilo v proces oblikovanja Evropske Ustave in zakonodajni okvir držav članic. Listina vsebuje 20 členov in je sestavljena iz naslednjih poglavij: Splošna načela, Pravice pri vključevanju državljanov, Obveznosti javnih institucij, Uveljavitev, Izvajanje. Listina naslavlja javne institucije, tako vladne organe kot upravna telesa / agencije ne glede na njihov pravni status. Torej: sodoben potrošnik, državljan postaja vse bolj zahteven. Tudi konkurenčen boj med številnimi podjetji na trgu je vse zahtevnejši in mnoge lahko reši le inovativen pristop k razvoju izdelkov, storitev in projektov. Sodobnemu potrošniku kmalu ne bo več vseeno, če izdelek kupuje poceni, in če ta kmalu po nakupu razpade. Tudi mu ne bo vseeno, če so ga za zelo majhno plačilo (ali pa celo zastonj) naredile otroške roke, ženske ponoči in tudi ne, če je sestavljen iz zdravju škodljivih sestavin. Vse bolj se posameznik tako zaradi bolezni kot zaradi številnih drugih stisk sprašuje, kaj dobi za to, kar daje. In sodobno podjetje bo moralo dati več. Ne samo kakovosti, tudi dodane vrednosti, ki je vedno ni mogoče izmeriti v denarju, je pa sestaven del vsakega izdelka, storitve, čeprav zaenkrat še očem prikrita. A ostro oko državljana, potrošnika bo kmalu zahtevalo tudi dokazila o tem, kako in kje je bilo kaj narejeno, kakšne sestavine vsebuje, kakšna je trajnost in kakovost izdelka, storitve itd..
Projekt, inovativnost Projekt (Verhovnik, Filipič, Štern, 2006) je časovno omejena namera z jasnimi cilji, ki je enkratna, razdeljena v posamezne korake ter vpeta v časovni, kadrovski in finančni okvir. Gre torej za namero skupine ljudi, da v najkrajšem možnem času proizvede edinstven produkt ali storitev. O projektu ne govorimo, kadar gre za rutinsko opravilo, kadar opravilo nima definiranega časovnega zaključka in kadar je proračun opravila skromen. Projekt zahteva enkratno opravilo, ki obsega nove aspekte. Naročen naj bi bil s strani naročnika, imel naj bi jasno postavljene cilje, bil časovno omejen in imel definiran finančni proračun. O projektu lahko govorimo, kadar smo identificirali problem, s katerim se bomo spopadli, si zastavili cilj in pot do rešitve, definirali aktivnosti ter opredelili časovni, finančni in kadrovski okvir. Stvarni cilj je produkt ali storitev, ki nam bo ob koncu projekta prinesla neko korist je namen, zaradi katerega projekt zaženemo. O projektu lahko govorimo, kadar smo identificirali problem, s katerim se bomo spopadli, si zastavili cilj in pot do rešitve, definirali aktivnosti ter opredelili časovni, finančni in kadrovski okvir. Inovativno poslovanje je mnogo bolj sodobno in donosno od rutinskega. V gospodarsko najbolj sodobnih družbah pač sestavljajo sodobni trg zahtevni povpraševalci, ki hočejo kar se da popolno kakovost vsega, kar kupujejo, in ponudniki, ki poizkušajo z nenehnim inoviranjem doseči, da bi povpraševalci kot kupci in odjemalci bili z njimi bolj zadovoljni kot z njihovimi konkurenti. Država s svojimi institucionalnimi ukrepi podpira konkurenčni trg, ki zahteva nenehno inoviranje. Tako se razvija inovativna družba. (Mulej, 2006) Prenos invencij, vednosti in znanja iz univerz in inštitutov v gospodarske in druge operativne organizacije je pomemben vir konkurenčnosti. Krepi ga absorpcijska sposobnost organizacij za invencije iz univerz in inštitutov, ki je v teoriji pogosto spregledana. Pri tem je zelo pomembno inoviranje kulture in stila vodenja, izvajala naj bi ga tako država, kot podjetja, zahtevali pa kupci. Seveda je inoviranje za menedžerje lahko naporno, ker zahteva lastno (!) spremembo kot inoviranje lastnih (!) utečenih navad. Alternativa je samo navidezno manj naporna, kajti ostajanje pri stari praksi je v nasprotju s sodobnimi alternativami, ki dajejo dobre možnosti za sodobno kakovost življenja najbolj razvitim / inovativnim, in v skladu s sodobnimi alternativami, da vodi praksa globalizacije manj inovativne v neokolonialno odvisnost. (Mulej, 2006) Zato je dobrodošlo razvijati inovativne projekte tudi na področju družbene odgovornosti, kar vse bolj spodbuja tudi Evropska unija. Evropski projekti za razvoj družbene odgovornosti Evropska komisija je v svojem dokumentu: Implementing the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on corporate social responsibility, Com (2006) 136 final, Brussels predstavila zavzemanje za Evropsko zavezništvo za CSR, kot odprto zavezništvo evropskih podjetij, z namenom promocije in vpodbujanja družbene odgovornosti podjetja. Poudarja pomemben prispevek deležnikov iz neposlovnega sektorja. V družbeni odgovornosti podjetja vidi možen prispevek k trajnostnemu razvoju, k rasti in zaposlitveni strategiji Evrope. Opredeljuje 8 področij, ki jih bo komisija poudarjala v promociji družbene odgovornosti podjetja v prihodnje: ozaveščanje in izmenjava dobre prakse, podpora pobudam raznovrstnih deležnikov, sodelovanje z državami članicami, informacije za potrošnike in preglednost, raziskovanje, izobraževanje, MSP, mednarodna razsežnost družbene odgovornosti podjetja (vir: www.gzs.si/dop )»CSR Europe«je leta 2001 pričela s ti. evropsko kampanjo (European Campaign) kot odgovor poslovnega sveta na lizbonsko strategijo. Obdobje 2002 2004 označujejo prizadevanja European Multi Stakeholder Forum, ki promovira inovacije, konvergence in transparentnost v obstoječih praksah in orodjih družbene odgovornosti podjetij. V okviru tega so bili tudi enodnevni dogodki, organizirani po prestolnicah članic EU. 1 (vir: www.gzs.si/dop ) Eden izmed evropskih projektov (CSR Code to Smart Reality) poteka tudi pod vodstvom GZS OZ Maribor in njenih partnerjev. Vključuje informativne delavnice, program usposabljanja prvih slovenskih svetovalcev za področje uvajanja DO v podjetja, priročnik s primeri dobre prakse ipd. 1 Novembra 2004 tudi pri nas, v Ljubljani, v organizaciji GZS in Obrtne zbornice Republike Slovenije
Kako do inovativnih projektov na področju družbene odgovornosti? Porter in Kramer (2006) menita, da mnogo podjetij vlaga svoje napore v družbeno odgovornost neproduktivno, predvsem zaradi dveh razlogov: poslovanje usmerjajo stran od družbe, čeprav sta posel in družba zelo medsebojno odvisna. Mnogi pritiskajo na podjetja, da razmišljajo o družbeni odgovornosti v generičnem smislu, namesto da bi oblikovali družbene iniciative, značilne za njihove individualne strategije. Družbena odgovornost naj bi bila dosti več, kot le strošek, pritisk ali potreba po dobrodelnosti. Če se je lotimo strateško, generira priložnosti, inovacije, konkurenčno prednost za podjetja, medtem ko rešujemo neodložljive družbene probleme. In kako naj se lotimo družbeno odgovorne strategije v praksi? Porter in Kramer (2006) svetujeta pionirske inovacije v vaši ponudbi in delovanje, ki ustvarja razlikovalno vrednost za vaše podjetje in družbo (primer: Toyota Prius). Kako prakticirati strategije družbene odgovornosti? Porter in Kramer (2006) svetujeta: 1. identificirajte presečišče vašega podjetja in družbe: na kakšen način vaša organizacija vpliva na družbo (npr. varne delovne razmere, sprejemljivo plačilo za opravljeno delo)? Ali vaše aktivnosti ustvarjajo okoljsko tveganje? Kako družba vpliva na vašo konkurenčnost (npr. ali je v deželah, kjer poslujete, zaščitena intelektualna lastnina)? Je na voljo dovolj sposobnih delavcev? Kako pritegniti zunanje investitorje? 2. Izberite družbena področja, ki se jih boste lotili. Kako zadovoljiti družbene potrebe na način, ki bi ustvarjal dodano vrednost, ob medsebojnem vplivu podjetja in družbe pomembna korist za družbo, ki je hkrati prispevek k poročanju podjetja. 3. Oblikujte manjše število pobud, ki bodo generirale širše in določene koristi za družbo in vaše podjetje. (Nestle, Moga) Slika 1: Veriga vrednosti, ki nastaja znotraj podjetja
V konkurenčnem okolju se podjetja ne morejo lotiti vseh aktivnosti. Identificirati morajo tista v družbenem kontekstu, ki prinesejo največjo strateško vrednost. Podjetje naj bi pomembno izbralo eno ali nekaj družbenih pobud, ki bodo imele največjo deljeno/dodano vrednost in s tem prinesle korist tako družbi, kot podjetju. Pri tem navajata prikazano verigo vrednosti (slika 1), ki nastaja znotraj podjetja in jih lahko uporabimo za prepoznavanje njihovih pozitivnih in negativnih vplivov na družbo. Pogled od znotraj navzven kaže, kako družbene iniciative vplivajo na konkurenčnost. Učinkovita DOP zahteva razumevanje družbenih dimenzij konkurenčnega okolja podjetja zunanje povezave, ki vplivajo na zmožnost podjetja za izboljšanje produktivnosti in izvajanja strategije. T.i. Diamantni okvir (slika 2), ki ga predstavljata avtorja, prikazuje, kako lokalni pogoji (npr., transportna infrastruktura, politika) vplivajo na zmožnost konkurenčnosti podjetja. Avtorja menita, da poslovanje podjetja ni izolirano, kot samo ustvarjanje denarja. Vaši zaposleni so odvisni od vašega poslovanja. Kupci, dobavitelji, lokalna skupnost vseh se tiče, kar počnete in kako. Vaši izdelki in način, kako jih proizvajate, ima vpliv na okolje. Družbena odgovornost se ukvarja z vsem tem. Ne gre zgolj za biti v stiku s časom ali oblikovanje drage publicitiete. Pomeni preprosto oblikovanje odgovornega vedenja in sledenje preprostim načelom, ki so prilagojena vsem vrstam poslov. Slika 2: Diamantni okvir Pri izvajanju poslovanja je zato potrebno razmišljati o tem, kakšne dobavitelje bomo izbrali in kako bomo z njimi ravnali, npr. sodelovanje z dobavitelji, ki onesnažujejo okolje je lahko prav tako neodgovorno, kot da bi onesnaževali sami. Potrebno je razmišljati, kako ravnate z zaposlenimi. To zahteva več kot le upoštevanje zakonskih določil. Zanimati vas mora, kako vaše poslovanje vpliva na lokalno skupnost in kako ste vanjo lahko aktivno vključeni. Zanimati vas mora, kako vplivate na okolje in kaj lahko naredite, da zmanjšate onesnaževanje in odpadke. Če pomislite na vse to, to še ne pomeni, da se ne morete lotiti dobičkonosnega posla. DOP vam namreč lahko pomaga bolje poslovati. V prihodnosti se bo potrebno soočati z novo zakonodajo in omejitvami. Lahko se izognete nepotrebnim stroškom za plačilo po nepotrebnem porabljene energije ali plačevanju davkov zaradi odvoza odvečnih odpadkov. Morda še najpomembneje pa je, da vzdržujete uspešno poslovanje tudi tako, da zadovoljite povečane zahteve kupcev.
Koristi so lahko številne: Dober ugled omogoča lažje zaposlovanje novih delavcev. Zaposleni ostajajo na delovnem mestu dlje, in s tem znižujejo stroške prekinitev zaposlitev in ponovnega uvajanja novih delavcev. Zaposleni so bolj motivirani za delo in s tem bolj produktivni. DOP vam pomaga poslovati v skladu z zakonodajo. Aktivnosti, kot so npr. sodelovanje z lokalno skupnostjo, lahko močno pripomorejo k povečanju pozitivnega poročanja medijev o vaših aktivnostih. Dobri odnosi z lokalno skupnostjo lahko olajšajo poslovanje podjetja. razumevanje širših učinkov vašega poslovanja prispeva k razmišljanju o novih dobičkonosnih produktih in storitvah DOP lahko pripomore k večji konkurenčnosti in zmanjšuje tveganja zaradi nepredvidene škode (zmanjšanje ugleda, upad prodaje). Investitorji to prepoznavajo in so bolj pripravljeni vlagati v vaše poslovanje. Kako vključiti državljane kot partnerje v smislu razvoja družbene odgovornosti? Deležniki v korporativnem državljanstvu so tako vlade, kot podjetja, civilne organizacije, predstavniki skupnosti in Združeni narodi. Hkrati se jim pridružujejo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, akademiki, strokovna združenja, družbeno odgovorne organizacije itd. (Hrast, 2007). Korporativno državljanstvo preoblikuje vrednote podjetja v operativni sistem, ki ustvarja dobiček za delničarje, ob sočasnem pozitivnem odnosu do vseh deležnikov podjetja. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Korporacije naj bi dandanes prevzele aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju razvoja na lokalni in globalni ravni. O tem je na Kitajskem leta 2006 govoril tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik R Slovenije:»Odločno podpiram pobudo, imenovano "Globalni dogovor", ki jo je sprožil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, in katere cilj je spodbujanje korporativnega državljanstva, s katerim gospodarstvo lahko postane del rešitve za izzive globalizacije. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Konkurenčna trgovina vključuje tudi vidik transparentnosti, morala pa bi vključevati tudi skupno odgovornost za družbeno okolje.«(drnovšek, J, 2006) Global Compact je največja svetovna mreža za globalno korporativno državljanstvo (corporate citizenship) deluje v okviru Združenih narodov in ima 2.400 članov: podjetja, vladne in nevladne institucije ter univerze. Oblikovali so 10 načel korporativnega državljanstva: Človekove pravice 1 načelo: gospodarstvo naj bi podpiralo in spoštovalo zaščito mednarodno priznanih človekovih pravic; 2 načelo: zagotoviti je potrebno, da le-te niso vključene v zlorabo človekovih pravic. Standardi na področju dela in delovnih razmerij: 3 načelo: gospodarstvo mora zagotavljati svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravic za kolektivno trgovanje; 4 načelo: potrebna je odstranitev vseh oblik prisilnega in obveznega dela; 5 načelo: učinkovito je potrebno odpraviti delo otrok; 6 načelo: ukinitev diskriminacije pri delu in poklicu. Okolje: 7 načelo: gospodarstvo naj bi podpiralo zaščitne ukrepe pred okoljskimi spremembami, 8 načelo: izvajati je potrebno pobude za promocijo večje okoljske odgovornosti, 9 načelo: spodbujati je potrebno razvoj in razširitev okolju prijaznih tehnologij. Anti-korupcija: 10 načelo: gospodarstvo naj bi nasprotovalo vsem oblikam korupcije, vključno izsiljevanju in podkupninam. Korporativno državljanstvo v podjetju se lahko zgradi s pomočjo treh korakov: 1. razumeti, razvrstiti in poudarjati vrednote podjetja 2. vključiti te uravnotežene in integrirane vrednote v osnovno strategijo podjetja 3. ustvariti podporni sistem za okrepitev vrednot z dejanji. Vodilna podjetja v svojo prakso vse bolj vključujejo strateške in integrirane modele korporativnega državljanstva. Ključne vrednote so oblikovane tako v podjetju, kot izven njega. Namera za korporativno
državljanstvo je del napovedane obljube, ki jo podjetje da družbi, da bi minimiziralo škodo, maksimiziralo dobiček, zgradilo odgovornost in dovzetnost ter podprlo in bilo usmerjeno k dobrim finančnim rezultatom. Družbena odgovornost spreminja tudi marketinško disciplino Srž ideje o družbeni odgovornosti na ravni podjetij (Jančič, 2004) je zajeta v novi»družbeni pogodbi«(donaldson, 1990), na katero mora pristati sodobni poslovni svet v času spremenjenih družbenih in okoljskih razmer. Podjetja morajo danes presegati zgolj minimalno pričakovane dolžnosti (profitabilna proizvodnja koristnih izdelkov in storitev, zaposlovanje lokalne delovne sile, redno odvajanje davkov) in se vključiti v reševanje številnih novih problemov, katere so v marsičem povzročila tudi sama. Razlogi za uvajanje družbene odgovornosti v koncept marketinga (Choudhury v Golob, 2006) so številni: Potrošniška gibanja so postala dejavnik z visoko politično, študentsko, akademsko in medijsko podporo. Resursi, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in želje potrošnikov, so omejeni. Marketing se mora zavedati končnih posledic nenadzorovane uporabe resursov za družbo in tudi dejstva, da brezvestna potrošnja ni tisto, kar si potrošniki želijo. Vedno več potrošnikov se bolj kot za golo materialno potrošnjo zanima za dobrine, ki povečujejo kakovost življenja na dolgi rok. Če bo marketing ostal brezbrižen do družbenih problemov, bosta družba in država prisiljeni sprejeti zakonsko regulativo, ki bo omejila svobodni podjetniški sistem. Med potrošniki obstaja potreba po izobraževanju oz. prepoznavanju zavajajočih marketinških taktik in informacij. Potrošniki postajajo vedno bolj ozaveščeni. Ne skrbi jih le lastna dobrobit, temveč dobrobit celotne družbe in okolja. Od podjetij zahtevajo transparentnost in čiste račune glede nezaželenih praks. Ker je neetičnost uporabe komunikacijskih sredstev skoraj vedno posledica neetičnosti njihovega uporabnika ali naročnika (Jančič, 1999), je dokončna rešitev problema moč iskati tudi v spremembi paradigme menedžmenta. Sodobni trendi, ki opisujejo prehod k razsvetljenemu podjetništvu, najavljajo tovrstne spremembe in oglaševanju tako postavljajo nov izziv da postane etična komunikacija ne le zaradi nuje lastne legitimacije, ampak iz nuje po samoumevni etičnosti procesov menjave v družbi. Podjetje (Jančič, 2004) je potemtakem dolžno ne le delničarjem, pač pa celemu spletu deležnikov, je torej zavezano, da odgovorno ravna do širšega okolja, do pravzaprav vsega, česar se dotakne, četudi to z za zakonom (še) ni zapovedano. Govorimo lahko o celoviti družbeni odgovornosti podjetij, ki jo je možno prikazati v obliki formule: CDOP = ekonomska odgovornost + zakonska odgovornost + etična odgovornost + dobrodelna odgovornost (Caroll in Buchholtz, 2000:36). Odgovoren.si, sem, smo! Z upravljalskega vidika mnogi družbeno odgovornost razumejo in uporabljajo predvsem kot orodje za izboljšanje imidža in profitabilnosti. S širšega družbenomarketinškega vidika pa kot usmeritev, ki je sama po sebi razlog za odgovorno prakso. (Golob, 2004) Da bi odgovorna praksa tudi v Sloveniji vse bolj prišla do izraza, smo se v inštitutu IRDO odločili za pripravo prvega slovenskega mesečnika na temo družbene odgovornosti»odgovoren.si, sem, smo!«. Ideja za zasnovo mesečnika "Odgovoren.si - Revije za spodbujanje razvoja odgovorne družbe" je nastala v okviru inštituta IRDO, ki si že od leta 2004 prizadeva krepiti ozaveščenost o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in razvoj le-te. Revija Odgovoren.si naj bi pomenila ustvarjanje stika, dvosmerne komunikacije z bralci, hkrati pa naj bi jih z vidika odgovornosti seznanjala z aktualnim dogajanjem na različnih področjih, interdisciplinarno. Predstavlja možnost dostopa širše javnosti do informacij vseh vrst - od vesti, obvestil, sporočil do izražanja mnenj s področja družbene odgovornosti. Vključuje izvirna avtorska dela različnih domačih in tujih strokovnjakov s področja družbene odgovornosti. Pomembno prispeva h krepitvi množičnega komuniciranja in izobraževanja ter učinkovito vpliva na razvoj kulture v slovenskem prostoru. Z revijo želimo z zornega kota osebne in kolektivne odgovornosti predstavljati informacije interdisciplinarno, redno, uravnoteženo in objektivno. Z njeno pomočjo želimo omogočiti javni dialog, spremljati stališča in delovanja različnih skupin in posameznikov. Pa tudi vzpodbujati zavedanje o pomenu odgovornosti organizacij, posameznikov - tako v gospodarstvu, šolstvu, politiki, zdravstvu, drugod - v profitnem in neprofitnem sektorju. Predstavljati želimo
aktualne, izvirne, kreativne in kakovostne prispevke, razmišljanja, stališča različnih avtorjev - iz različnih strokovnih področij in različnih starostnih razredov. Revijo Odgovoren.si ocenjujemo kot projekt, ki bo ključna vez med širšo družbo in gospodarstvom, saj bo zagotavljal javen dialog, možnost izražanja različnih pogledov in stališč, znanstvenih in raziskovalnih dosežkov, pa tudi idej mladih za izboljšanje družbe. Razvijajmo odgovornost! In kakšna je odgovornost našega gospodarstva in s tem menedžerjev?»če so naša gospodarstva neodgovorna, tj., če zaposlujemo in izkoriščamo otroke, onesnažujemo naravno življenjsko okolje, če ne vlagamo v graditev močnih lokalnih organizacijskih oblik in če ne varujemo človekovih pravic neposredno prispevamo k povečevanju lokalnih gospodarskih razlik in družbenih napetosti. Te prej ali slej prerastejo v družbene krize in celo konflikte. Konflikti in splošen družbeni nered pa so najhujši sovražniki napredka gospodarstva.«(drnovšek, J, 2006) Da bi ustvarili boljše pogoje za naše življenje in delo, se je na področju družbeno odgovornega delovanja in poslovanja potrebno vse bolj povezovati. Inovativni projekti, pa tudi izdelki in storitve so način, ki lahko na dolgi rok prinesejo boljše pogoje za življenje in delo nas vseh. Literatura in viri: Drnovšek, dr. Janez govor predsednika na BFA, Boao, LR Kitajska, 22.04.2006 (dostopno tudi na: http://www.najdi.si/trident/quickpreview.jsp?o=10&q=korporativno+dr%c5%beavljanstvo&qpts=768 &rn=1609807) EVROPSKA LISTINA AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA (ELAD), Julij 2006, PREAMBULA, http://www.activecitizenship.net/documenti/ecac_slovenian.doc Golob, U. (2004): Razumevanje družbene odgovornosti podjetja znotraj marketinga. Teorija in praksa, let. 41, 5-6. 2004. Ljubljana. Golob, U. (2006): Posameznik in družbena odgovornost podjetij v času transformacije slovenske družbe. Doktorska disertacija. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Hrast, A. (2007): Korporativno državljanstvo dobičkonosno tudi za podjetja. Spletni priročnik MSP 15-07, 11.4.2007. http://www.businesslink.gov.uk/bdotg/action/layer?topicid=1075408468&tc=000kw011055985&ovm kt=n5vdimg06530rv1md6dae42dh0#%20%20%20%20%20%20projektkt Jančič, Z. (1999): Etično oglaševanje in samoregulativa. Ljubljana, Teorija in praksa, let. 43, 6/1999. Jančič, Z. (2004): Družbena odgovornost podjetij in marketinški koncept. Ljubljana, Teorija in praksa, let. 41, 5-6/2004. Mulej, Matjaž (2006): Absorpcijska sposobnost tranzicijskih manjših podjetij za prenos invencij, vednosti in znanja iz univerz in inštitutov. Doktorska disertacija. Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. Porter, Michael E., and Kramer, Mark R. (2006): Strategy & Society: The link Between Competitive Advantage and Corporate Social Responsibility. www.hbr.org, 2006 Verhovnik J., Filipič L., Štern B. (2006): Pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EU. Maribor, Založba Forum Media. www.gzs.si/dop