Zemljiški kataster - zgodovina Miran Ferlan
ZEMLJIŠKI KATASTER 2/8 2/9 KATASTRSKI NAČRT 301/1 NEPREMIČNINE identifikator KATASTER STAVB
OSNOVNE DEFINICIJE - kataster Kataster je načrtno urejen javni popis podatkov o lastništvu nad zemljišči na določenem območju, ki temelji na izmeri lastniških mej. - zemljišče Zemljišče je kontinum ali nepretrgana zveza in če vključimo tudi vodo, pokriva celotno Zemljo. - pravice lastnik Kdo? pravice Kako? parcela Kje? Koliko?
Pravice nad zemljišči: Razlaga (glede na razumevanje) Kdo si jih lasti Kmetijska zemljišča Zračni prostor Stavbe vode komunikacije gozd Podtalnica, pravice minerali
Koncept Katastra (FIG)
Prvi začetki Babilonska zemljiška karta, izrisana na glinasti ploščici izvira iz 17. stol pred n. š. In prikazuje izmero površine zemljišča s pomožnimi liki.
Katastrska izmera merjena izrisana seznami
Merkhet enostavna priprava za merjenje višinskih kotov in daljic.
6200 bk Turčija -Antalija
Italija katasterski načrt 1600-1400 bk
ERATOSTENES 200 bk 20.6. ob 12.00 7 o 12 Dolžina Sienne-Aleksandria 50.000 stadionijev = 925 km Obseg = 46.250 km
Agrimensores Izmera z gromo
Rimska izmera Značilnost rimske izmere so pravokotne v isto smer stoječe parcele enakih površin Tožba Finum Regundorum tožba za meje
The Domesday Book vzpostavil v. 1086 William Osvajalec. Popisal je posesti v Angliji. Ostanek takratnega časa Nikoli vzdrževana William the Conqueror King of England and Duke of Normandy
general boundary koncept splošnih mej Ordnance Survey Map
Izmera iz leta 1524 ALKAEN - ŠVEDSKA Finski kataster zaključki v letu 1693
Način izmere z mersko mizo Način izmere veljal skoraj 400 let
Willebrord Snellius 1580 1626 A-B = 128 km Meridian = 10.000,4 km B Alkmaar Vermeer A Določitev dolžine
Milanski kataster
ZAKONODAJA Francoska izmera (malo znanega o natančnosti izmere), zakonodaja iz leta 1824, zakonodaja iz leta 1868, zakonodaja iz leta 1905, zakonodaja iz leta 1930, zakonodaja iz leta 1953, zakonodaja iz leta 1965, zakonodaja iz leta 1974, zakonodaja iz leta 1999 ZEN
Napoleonov kataster: Napoleon I (1769-1821) v. 1808 katastrska izmera. 100 miljonov parcel lastništvo Kartastrski načrti 1:2500 do 1:1250
STABILEN KATASTER Pričetek modernega katastra
MERSKA MIZICA in VIZIR Iz muzeja gradu Bogenšperk
Osnovne predpriprave Še pred odločitvijo o glavnih vprašanjih, je bilo odločeno: izvedla se bo splošna izmera, zajeto celotno območje države kartirane geodetske podlage z mersko mizo, na katerih bo predstavljeno zemljišče. Poizkusna izmera 1817 se je pričela poizkusna detajlna izmera decembra 1817 izdan patent za zemljiški davek Grundsteuerpatent Prvi oddelek je bil zadolžen za triangulacijo in k njemu je spadal tudi litografski inštitut in se je imenoval Triangulacijski in računski oddelek katastra. Drugi oddelek je opravljal izmero in kartiranje detajla in se je imenoval Oddelek za kartiranje in detajlno izmero.
Katastrski sistemi Dolnja Avstrija s koordinatnim izhodiščem na zvoniku cerkve Svetega Štefana na Dunaju. Izmerjene dolžine niso bile reducirane na nivo morja, ampak so bile prevzete na nivoju njenega horizonta, kar je pomenilo 60 cm daljšo razdaljo na 50 km. Gornja Avstrija in Salzburg s koordinatnim izhodiščem na Gusterberg-u. Izmerjena dolžina je bila reducirana na nivo morja. Štajerska z izhodiščem na hribu Schöckel pri Gradcu. Koroška s koordinatnim izhodiščem Krim pri Ljubljani. Tirolska in Vorarlberg s koordinatnim izhodiščem na farni cerkvi v Innsbruck-u.
Avstrija v koordinatnih sistemih
Triangulacija o Glavna mreža - I. red o Dopolnilna mreža - II. red o Grafična triangulacija o Mreža I. reda je imela stranice dolžine od 10000 do 16000 sežnjev, mreža II. reda je imela stranice dolžine od 2000 do 5000 sežnjev, o Mreža dodatnih trikotnikov - III. red (PO LETU 1864), stranice dolžin med 800 in 1000 sežnji. Numerična triangulacija 4000 4000 Točke numerične triangulacije Na listih v merilu 1:200 - vojaško merilo (1:14400), ki so bili velikosti 40000 X 40000 (ena kvadratna milja 7585.936 X 7585.936 m, 10 (seženj) = 1.896484 m) so morale obstajati tri točke numerične triangulacije. Kar pomeni 1 triangulacijska točka numerične triangulacije na cca 1900 ha ali približno 5 km med seboj. Odstopanje pri zapiranju trikotnikov, ki so bila: v 75% med 0 5 ostalo med 5 10
Izmera Madžarske Naknadno so izmerili novo trigonometrično mrežo. Na posameznih delih so obnovili tudi staro trigonometrično mrežo, ki so jo med leti 1861-1864 tudi izravnali (dve verigi trikotnikov) po metodi najmanjših kvadratov. Pri izravnavi so morali rešiti sistem 624 pogojnih enačb po Gaussovem algoritmu reševanja enačb z vsemi kontrolami. Kar je trajalo 3 leta 4 ljudje (4 X neodvisna računanja). Rezultati same triangulacijske izmere in so bili ocenjeni s srednjim pogreškom ± 2. Popravki kotov so bili: 71,1 % med 0 in 1 20,0 % med 1 in 2 5,5% med 2 in 3 2,7% med 3 in 4 0,7% med 4 in 5.
Slovenija v koordinatnih sistemih
Krimski koordinatni sistem in razdelitev na liste V IV III II I I II III IV V 15 16 17 4000 Štajerski KS Izhodišče 9 Vzhod IX Zahod XIX + Y 18 19 20 21 Krimski KS Izhodišče 18 Vzhod XIII Zahod XIX 22 23 + X
Merilo Razdelitev 1 palec listov (načrt) v merilu 40 sežnjev 1:2880 v naravi in 1:1440 (2880) 1 palec (načrt) 20 sežnjev v naravi (1440) 1 palec (načrt) 10 sežnjev v naravi (720) 1 palec (načrt) 80 sežnjev v naravi (5760) (1 palec = 72 sežnjev) (12 čevljev, 6 palcev) 1 palec 100 vojaških korakov (40 sežnjev) 1 korak 0,4 sežnje 3 4 2 1 400 500 e d c b a Razdelitev listov v merilu 1:1440 f 1000 g 800 4 3 2 1 h 5 i 6 7 2 0 0 2 5 0 Razdelitev listov v merilu 1:2880 8 Razdelitev listov v merilu 1:720
Predhodne naloge: določitev katastrskih občin davčnih občin označba numerično določenih trigonometričnih točk označba grafično določenih trigonometričnih točk geometrično mrežo točk so označevali (zelo redko) s krogom in zaporedno številko.
Načini izmere 5 Preseki vizur - vrezi po posameznih rajonih 7 B3 B2 B1 Vizura in prečni profili s prečnim snemanjem detajla A3 D A2 A1
Skica izmere katastrski načrt
Operat stabilnega katastra originalne in dodatne katastrske načrte, indikacijske skice, seznam (zapisnik) zemljiških parcel, seznam (zapisnik) stavbnih parcel, abecedni seznam posestnikov, končni opis meje katastrske občine, seznam kultur, seznam parcel nepoznanih posestnikov, izračun površin in pismene navedbe davkarije o davčnih zavezancih.
Natančnost detajlne izmere o Natančnost katastrske izmere je neposredno povezana z natančnostjo določitve točk triangulacijske mreže. Pri tem so se pojavljali pogreški: o orientacije merske mize, o pogrešek postavljanja ravnila na triangulacijsko točko in risanja ter o pogrešek viziranja. o Pri detajlni izmeri so nastopali podobni pogreški, lahko jim še dodamo tudi pogrešek merjenja dolžin. Dolžine so bile merjene z merskimi verigami. Ali je bila njena uporaba dosledna?? Kvaliteto detajlne izmere so nadzorovali inšpektorji s pomočjo kontrolnih vizur iz katerekoli detajlne točke. Dopustno nesoglasje podano v razmerju 1/200. Stiku okvirja med sosednjima listoma (razlike tudi do M/2000 -M je merilo načrta), kar pomeni 0.5 mm na načrtu, oziroma 1.44 m v naravi v merilu 1:2880. Te razlike so se: razpolovile, pri večjih odstopanjih razdelile tudi palčne razdelbe na robu lista. Stiki med katastrskimi občinami (različna merila)
Detajlna izmera kaj so merili o Določitev zemljiških parcel za kmetijsko pridelavo : ozemljišča z isto kulturo tvorijo različne parcele, če pripadajo različnim posestnikom, ososednja zemljišča različnih kultur, čeprav enega posestnika tvorijo različne parcele in okvaliteta tal se ne upošteva. o Gozdovi glede na posestnike in glede na kulturno mejo (listnat ali iglast gozd...). Druge kulture znotraj gozda (njive, travniki, pašniki...) so posebne parcele. o Komunikacije Vse javne ceste in poti so se izmerile kot posebne parcele. Privatne poti se zarišejo v kataster kot posebna parcela, če je širina večja kot 7 m. Manjše poti so bile sicer posnete in topografsko vrisane v katastrski načrt, o Železnica - z vsemi objekti predstavlja svojo parcelo, razen zgradb. o Vode reke in jezera - posebne parcele z isto številko, tudi če jih seka cesta (most). Peščena in prodnata obrežja ter majhni otoki, ki nimajo 50 arov površine, se vrišejo, a niso samostojne parcele. Kot posebna parcela je voda širša od 5 m. o Stavbe - Površina pod stanovanjskimi in gospodarskimi stavbami ter dvorišča tvorijo posamezne samostojne parcele. o Utrditve (fortifikacija) posebnosti le v določevanju katastrskega dohodka (neplodne površine z davkom kot so kamnolomi, peskokopi...).
ZAKONODAJA 1905 natančnost izmere o Uvedena koordinatna izmera - poligonometrija o Koordinate poligonskih točk so se nanesle na katastrske načrte z natančnostjo o s = 2 (0.00015 * s + 0.005 (s) -1 + 0,015) o razdalja pogrešek o 50 m o 100 m 11 cm 16 cm o 150 m 20 cm o 200m 23 cm. o Napaka merjenja posameznih poligonskih stranic se je lahko povečala le za: o d = M / 7000, kar znaša za merilo 1:2500-36 cm in za merilo 1:2880-41 cm.
Detajlna izmera o Univerzalna enačba za dolžine je predstavljena tudi za detalno izmero z s: o s = 2 (0.00015 * s + 0.005 (s) -1 + 0,015) o s se je povečal glede na metodo izmere o z vrezi po posameznih rajonih ( s = s + d) d = M / 5000 o s prečnim snemanjem detajla ( s = s + d) d = M / 5000). o Odstopanja na mejah listov katastrskih načrtov o d = M / 2500 o Merilo (M) o 2880 o 2500 1,2 m 1,0 m odstopanje
Odstopanja na mejah katastrskih občin o Metoda zunanjega ureza po posameznih rajonih M / 2500. o Metoda s poligonom in kotnim instrumentom M / 2000. o Metoda z mersko mizo in busolnim instrumentom M / 1000. o Starejše meritve M / 500 (grafična izmera stabilni kataster) o dopustno odstopanje ne mejah katastrske občine je podana kot seštevek vseh napak: prvi načrt, ki je v merilu 1:2500 z metodo a in drugi načrt, ki je bil izmerjen v merilu 1: 2880 stare grafične izmere metoda d po spodnji enačbi. o M1 / 2500 + M2 / 500 = 2500 / 2500 + 2880 / 500 = 1,0 + 5,76 = 6,76 m
PRAVILNIK 1930 Vodenje katastra do leta 1974 kljub tenu da smo imeli že svoja pravila (pravilnik 1958)
Deli katastrskega operata 1. Katastrski načrti, 2. Indikacijske skice, kopije katastrskih načrtov, 3. Parcelni zapisnik, 4. Numerični pregled posestnih listov, 5. Posestni listi, 6. Zaporedni seznam posestnikov, 7. Vsotnik posestnih listov, 8. Razpored po kulturah in razredih. 9. Seznam hiš, 10. Seznam vzorčnih zemljišč, 11. Detajlne skice in 12. Zbir terenskih in računskih podatkov.
Vzdrževanje katastra o spremembe, ki se dokončno izvedejo v vsem katastrskem operatu (to je v katastrskih načrtih in v pisnem delu). o spremembe, ki se dokončno izvedejo samo v pisnem delu o spremembe, ki se samo začasno zaznamujejo Zanesljivost katastrskih točk o meja je sicer ostala v naravi nespremenjena in na prvotnem mestu, vendar je lahko v katastrskem načrtu nepravilno zarisana. o meja se je tekom nad sto let iz kakršnega koli razloga, kot je uzurpacija, dogovorjena ureditev meje, neprijavljena prodaja majhnega dela in podobno premaknila, ta premik pa ni bil izmerjen in v mapi zarisan.
Stalne točke d=m/2880 (0.16*d + 10*d -1/2 + 58) v centimetrih dolžina odstopanje 30 m 118 cm 50 m 137 cm 100 m 174 cm Enačba nikoli uzakonjena a v posameznih delih Slovenije upoštevana
Zemljiški kataster po drugi svetovni vojni Naslonitev na pravilnik (1930) Nacionalizacije Pobiranje katastrskega dohodka (davka) 1953 Zvezna geodetska uprava (Beograd) Nove izmere: o katastrsko topografski načrti (3D) o fotogrametrija o Pravilnik 1958 o Zakon 1965 o Pravilnik katastrski načrti 1968
Zakonodaja 1974 Pomembno razlike, delno veljavna zakonodaja, upoštevanje starih norm, dokončne meje,
Zakon o zemljiškem katastru (ZZK UL. SRS št. 16/1974) (86) o Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje posestnih mej (UL SRS, št. 2/1976 in UL SRS št. 6/1987), o Pravilnik o vodenju vrste rab zemljišč v zemljiškem katastru (UL SRS, št. 41/1982) o Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (UL SRS, št. 1293/79 Podatki o zemljiščih o nosilcih stvarno-pravnih pravic na zemljiščih, o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča, o posebnih režimih uporabe in razpolaganja z zemljišči, ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti ter o pripadnosti zemljišča statističnim okolišem.
OPERAT zemljiškega katastra Grafični del - operata Pisni del - operata Zemljiško katastrski načrti Matrice načrtov Pregledni katastrski načrti Indikacijske skice Grafični pregled v mejnem ugotovitvenem postopku ali sodnem postopku ugotovljenih mej Abecedni seznam lastnikov Seznam parcel Posestni list Seznam zemljiškoknjižnih vložkov Seznam posestnih listov Seznam mejnih točk Seznam po kulturah in razredih Grafični pregled s koordinatami določenih mejnih točk
Tehnična in pravna sprememba Izvedena v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi poenostavljen del Tehnična sprememba Vmesni dogodki za vpis v ZemKnj Parcelacija izdelava elaborata Odločba (15 dni) Izpeljava v operatu zemljiškega katastra Odločba poslana ZemKnj Zemljiška knjiga plomba sprovede odločbo sklep - poočitba Pogodba Overovitev Prodaja parcele Predlog za vpis v ZemKnj plomba sprovede predlog sklep ZemKnj lastnikom zemljiškemu katastru sklep ZemKnj zemljiškemu katastru Pravna sprememba Izpeljava v operatu zemljiškega katastra (nov ali star posestni list, naslov in delež posesti )
Katastrski načrt
Vzdrževanje katastra na osnovi vlog strank
POSTOPEK izvaja zunanji izvajalec Razpis postopka - vabila Terenski postopek rezervacija podatkov na IGU, upravni postopek izmera s skico Delo v pisarni pregled podatkov na zemljiški knjigi, računanje, izris, kontrole, obračun stroškov, Predaja elaborata - IGU dopolnitev Pregled in potrditev elaborata
Postopek vzdrževanja Zkat Prijave Zahtevki o prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra, o mejno ugotovitveni postopek in o parcelacija: o parcelacija za namene odtujitve, o parcelacija za razdružitev solastnine, o parcelacija za potrebe razlastitve in o parcelacija dolžinskih objektov.
Elaborati o Izdelani v upravnem postopku o Zapisnik (javna listina) o IZMERA (vezana na D48/GK, lokalno) o Skica o VKLOP V KATASTRSKI NAČRT o Ocenjujemo: o Pravilnost upravnega postopka o Preračun in upoštevanje IZMERE